Cerkvene zadeve. V spomin vrleinu kmetu. Dnes 26. novembra smo položili v hladno zemljo minljive ostanke rajnega Jurija Jpršiča, posestnika v Skomri. Da-si je bil sneg debelo zapadel in ga je še vedno trosilo, prišli so sorodniki, sosedi in sožupljani v obilnem številu na Jersičevo, da skažejo rajnemu zadnjo čast in se poslovijo od njega. Ze na domu so se spregovorile rajnemu starčeku prej, ko se je vzdignila rakev, krijoča razdušeno truplo pridnega gospodarja ganljive besede pa tudi domači gospod župnik so stopili med cerkvenimi opravili na leco ter slavili rajnega soseda in župljana svojega, naštevajoe njegove dobre lastnosti in priporočajoč jih nam v posnemanje. »Človek ne ve« začeli so »za čas konca svojega« in tudi rajni naš sobrat Jurij Jersič ni mislil, čeravno so ga zadnja leta moči zapuščale, da že kleplje bela žena pred njegovimi vrati smrtno koso. A rajni bil je pobožen kristjan in pripravljen na odhod v večno življenje. Ves čas svojega potovanja po zemlji nadeloval in gladil si je pot v večnost. Rad je hodil v cerkev, rad molil, rad dajal vbogaime in rad segel v žep, če je bilo treba doneskov za olešanje domače cerkve. Dokaz njpgove pobožnosti je tudi lep križ, katerega je postavil blizo svoje domačije in kam je pogostoma, zlasti slednji čas, hodil molit ter priporočat se milosti božji. Rajni je bil tudi dober mož, tako svoji prvi, kakor svoji drugi ženi, z obema živel je v lepem zakonskem miru, lepi zakonski zastop- nosti. On je bil skrben oča svojim otrokom, katerih mu je bil Bog izročil obilno število. Dobro jih je odgojil in večidel tudi že spravil do kruha. Svojim služabnikom: hlapcem, deklam, pastirjem, delavcem bil je prijazen in pravičen, nikdar jim ni prikrajšaval zasluženega plačila. Gospodaril je rajni vzgledno. Začel je sicer z malim, pa ker je zgodaj vstajal in pozno hodil spat ter skrbno nadzoroval svoje ljudi pri delu, ker je ves dan neutrudno gibal svoje pridne roke, ker je vedel vsako stvar dobro obrniti in bil varčen, širila se mu je hiša in množilo imetje. Rajni Jeršič je bil miroljuben, s svojimi sosedi in sožupljani, s svojim dušnim pastirjem in domačim učiteljem živel je v najlepši slogi, prepira rajni ni iskal nikdar. On je bil gostoljuben. Rad je vzel popotnika pod svojo streho in rau postregel s v^em, česar je hiša premogla. Revežem je bil usmiljen in dober oča. Rad je je prenočeval v svoji hiši, rad je nasičal pri svoji mizi, rad je oblačil. Rajnr bil je tudi pošten Slovenec, držal se je domačih šeg, domače noše in domačega jezika. Ker je bil tak vrlega značaja in dobrega srca, imelo ga je vse rado in ga spoštovalo. Ljubili so ga sorodniki eenili sosedi in župljani, spoštovali gosp. dušni pastir, sploh ga je čislal vsak, kdor ga je poznal. Pa tudi Bog ga je ljubil. On je blagoslovil delo njegovih rok, ga ohranil zdravega in krepkega do zadnjih let, mu odkazal dolgo pot življenja, kajti rajni je doživel visoko starost 83 let in mu bil tudi smrtno uro na strani, da je previden s sv. zakramenti za umirajoče, brez smrtnih muk, mirno zaspal v Gospodu. Tako je užival rajni Jurij Jeršič občno spoštovanje pri ljudeh in milost pri Bogu. Blag mu spomin, bodi mu zemljica lahka! K. Mili darovi za družbo vednega češčenja: Sv. Jurij na Ščavnici 15 fl. 50 kr., Kapela pri Radgoni 19 fl. 4 kr.,v Reichenburg 19 fl. 28 kr., Pameče 10 fl., Sv. Ilij pri Šaleku 8 fl. 33 kr., Rogatec 9 fl., Lembah 8 fl., Marija Snežna 9 fl. 83 kr., Smarje 7 fl., Venčeselj 6 fl. Zreče 4 fl., Sv. Peter pri Radgoni 45 fl.