Glasilo Občine Lukovica December 2012, letnik XIV, številka 11, izid: 21.12.2012 Želimovam, * hpipraznibi Lndričnov (itu2013i stran 6 stran 16 stran 19 Nova potujoča knjižnica Intervju: Alenka Žumbar Klopčič Moto športnik leta 2012 OGLASI Rokovnjač V prazničnih dneh vam želimo ^ obilo notranjega miru ter ^ lepih trenutkov, v letu 2013 pa moč za nove izzive, . uspešno poslovanje ter jspe obi bilo osebne sreče J/ - ,, f Računovodski servis Cosmos Domžale cosmos BREZPLAČNI ZIMSKI PREGLED VOZILA! ^ * *****^Srečno2013!* KVEDER MARJAN S.P. P.E. Lukovica Obrtniška ulica 1, Lukovica www.avtokveder. com M: 041 945 515, E: servis.lukovica@avtokveder.com i_j . f BOSCH Service avtomehanika KVEDER SERVIS j T/trgovina ■^^d.o.a Sodelovanje z Vami in veselimo se ga tudi nam je bilo v zadovoljstvo Srečno v letu 2013! Kolektiv Veit Team Veit Team d.0.0., Čufarjeva ulica 24, Vir, 1230 Domžale, tel.: 031 395 395, www.veitteam.si 2 december 2012 UVODNIK 3 Kako napisati voščilo? Voščilo mora biti vedro, pozitivno, dano od srca! Torej se moramo izolirati od medijev, od glasne ulice, zavreči časopise, ugasniti internet. Prižgite luč, ljudje! Okrepite upanje, moč pozitivnih misli in dejanj. Bodite strpni do sotovari-ša, do partnerja, do ljudi drugače mislečih (ne zlonamernih). Od vsega srca želim vsem otrokom, vsem malčkom, polne trebuščke, srečne starše; staršem vesele in zdrave otroke in službo, vredno njihovega dostojanstva. Vsakdo pod soncem ima pravico biti srečen. Vsakdo na tej naši ljubi zemlji, tako živa kot neživa narava, ljudje in živali, imajo pravico biti tu. Milena Bradač Ob novem letu prihajajo novi cilji, nove izkušnje, nove vezi, prijateljstva ... Vsem bralcem želim, da si staro leto zapomnite po svetlih trenutkih in da v novo leto stopate z optimizmom, svežo energijo ter z novo vero v svetlo prihodnost. Ob prihajajočih božičnih praznikih pa naj vam svoje želje izrečem v verzu, ki ga imam zapisanega na papirju pod tipkovnico in ga prebiram dnevno: "Vsako novo rojstvo je dokaz, da Bog še ni obupal nad človeštvom!" Mir in dobro Marko Jutersek Izteka se leto 2012, ki bi se mu po vsebini bolj podalo ime 2013. Vse globja ekonomska in politična kriza, demonstracije, stavke, stečaji, poplave, afere ... Mnogi se sprašujejo, kaj šele bo v trinajstici, ki je pred nami. Morda pa so se tako kot vreme obrnile na glavo tudi vražje številke. Morda pa bo 2013 srečna številka? Srčno upam, da bo tako. Zato vam iskreno želim vesele in lepe praznike ter zdravja, sreče, veselja in blaginje v prihajajočem letu! Naj se vam cedita med in mleko! Jaka Kersnik Vsem občankam in občanom naše občine želim lepe božične in državne praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 2013. Enako županu Mateju Kotniku, občinski upravi in svetnicam, svetnikom želim tudi veliko uspeha pri delu. Soustvarjajte glasilo Rokovnjač in imejte ga radi! Vinko Jeras Ob zadnji letošnji številki Rokovnjača smo za vas pripravili darilo - koledar za leto 2013. Ob tem vsem bralcem želim, da bi bilo prihajajoče leto polno pozitivnih presenečenj. V vseh pogledih naj bo še uspešnejše kot minulo leto. Srečno in zdravo 2013! Vse najboljše tudi ob 26. decembru, dnevu samostojnosti in enotnosti z željo, da bi v prihodnje ponovno s plebiscitarno večino Slovenci premagovali težave, ki so nam na poti. Leon Andrejka Naslednja številka Rokovnjača izide 1. februarja 2013, rok za oddajo člankov je 21. januar 2013 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, vnesite na spletno stran www.mojaobcina.si/ lukovica. Za pomoč smo vam na voljo na e--poštnem naslovu: rokovnjac@lukovica.si ali na telefonski številki uredništva: 051/365-992. V S E B I N A Začetek del na kanalizaciji 5 Tradicionalni slovenski zajtrk 14 Zimsko vzdrževanje javnih cest 6 Sadimo drevesa 18 Invalidi so optimistični, če se vključijo 9 Hokejski klub Prevoje v letu 2012 20 Pridih starih časov 10 Ženska nogometna ekipa 21 Miklavž na Trojanah 11 Aktivnosti PGD Krašnja 22 Prva kranjska svinjerejska družba 13 Tudi v Lukovici Pahor 25 Osrednja občinska prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti s koncertom Godbe Lukovica v sredo, 26. 12. 2012, ob 19. uri GodliirLiiKovi^l v petek, 28. 12. 2012, ob 19. uri v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu Povezovalka: Andreja Čokl ROKOVNJAC je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juteršek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1,1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@ lukovica.si; produkcija: grafex d.o.o., Podlipovica 31, Izlake; trženjeoglasnega prostora: grafex d.o.o., Podlipovica 31, Izlake; naklada: 2.050 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. I. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Članki v rubriki politika in pisma bralcev niso lektorirani. Nenaročenih člankov ne honoriramo._ 4 ŽUPANOV UVODNIK Paberkovanje ob koncu leta ... ^^---¥■f V December je, zadnji mesec v letu, in kot vedno me urednik opominja, da oddam svoj uvodnik, s katerim zamujam. Dobilval sem že vprašanja, kdo mi piše uvodnike. Seveda jih pišem sam, tako kot govore in ostale stvari, ki prihajajo, seveda izpod mojih rok. Tistim, ki se ne strinjajo, da je moj uvodnik v časopisu, ki je uradno glasilo občine, ki jo zastopam skladno z zakonom, naj v tolažbo povem, da praktično vsi župani v svojih občinskih glasilih napišejo uvodnike. Poznam celo zelo uspešno občino, kjer je uspešni župan tudi sam glavni urednik občinskega glasila. Sicer pa nič zato, uvodnike pišejo tudi župani velikih mest, za katere bi težko trdil, da so sploh pismeni, saj eden ni uganil za drugega, da se je rodil v Gani, drugi pa pogosto uporabi povezavo: »mi dva smo prišli«. Tako da pisanje uvodnikov za uspeh seveda ni pogoj in se ne gre marsikomu naprezati s tem, koliko koristi ima župan s pisanjem uvodnikov. S pisanjem uvodnikov, če so z lastno roko spisani, morda lahko prej postaneš pisatelj kot župan. Ravno tako bi bil jaz enako uspešen, če tega ne bi počel, če bi mi to pisala kakšna piarovka, tajnica, žena doma, ali kakšen stric iz ozadja, ki bi pisal uvodnike za vse župane iz njegove opcije, samo imena bi malo zamenjal, pa bi bilo to to. Hvaliti se tudi ne smem, ker je to menda nesporna laž, a so mi hkrati simpatični tisti, ki sredi trga v Lukovici kričijo, ta Kotnik, ni nič naredil. Pa ne le samo nič, tudi če kaj naredim, je narobe. A tega sem že navajen kot tudi česa drugega, pa naj se še tolikokrat izkaže, da imam kdaj tudi jaz prav. Prav pogledat sem šel nazaj, kaj sem prejšnja leta kaj pisal v decembrski uvodnik. Ti praznični dnevi se mi zde namreč nekaj posebnega in tako si predstavljam tudi to pisanje. Zato bom za vas, ki prebirate te vrstice, pokomentiral nekaj svojih izjav, ki sem jih takole pred leti napisal samo za vas in skupaj bomo ugotovili, kako so se stvari in pogledi nanje do danes spreminjali. Decembra 2009 sem zapisal: »Kakšno bo leto, ki prihaja? Hvala Bogu nam ni dano vedeti. Upamo, da bo zmagovala pamet in ne bo še večje krize, da ne bo epidemij in vremenskih katastrof. Upamo, da bo ... Na mnoge stvari ne moremo vplivati, na mnoge pa lahko in pri teh vam želim veliko sreče in uspeha.« Pa je prišla še večja kriza, ki ji ni videti konca in vremenske katastrofe tudi, sicer jih pri nas nismo tako hudo občutili, a marsikje v naši bližini je bilo hudo. Kaj naj torej želim za prihodnje, predvideti ne moremo ničesar. V tem istem uvodniku sem se tudi izpovedal: »Bolj zanimivo se je ukvarjati z drugimi in to radi počnemo, zato je težko srečati prispevek, ki bi govoril o sebi in priznaval svoje napake. Lepše je kazati druge in jih primerjati s seboj. S seboj kot pravičniki, kot tistimi, ki mislimo edino prav, ki vemo, kaj je prav in počutimo se dobro. Ne? Tudi jaz sem pri svojem delu naredil kakšne napake in verjemite z vsem nisem zadovoljen. Marsikaj bi si želel, da bi bilo drugače. Včasih si želim, da bi bil bolj prepričljiv, ko opozarjam na stvari, ki nam utegnejo škoditi, pa mi mnogi ne verjamejo. Včasih bi rad, da bi se postorilo več, a se čutim tako nemočnega in se jezim nad seboj, da mi ni uspelo to ali ono. A vendar moraš iti naprej, in dokler ti je dano, izkoriščati svojo moč in napore za nov korak, za nov dan.« Ja, saj sem napisal, da nisem idealen in celo hvalil se nisem, priznal sem svojo zmotljivost, a kaj ko tega vsi ne berejo, ali pa to berejo narobe. V 2010 sem zapisal tole: »V zavedanju prazničnih dni naj ne gre mimo nas tudi dan samostojnosti, praznik, ko se spomnimo naše trdno izražene volje, da krenemo svojo pot, pot samostojne Slovenije.« In danes, kako bi to napisal danes, ko gremo na volitve vedno redkeje, ko je povsod slišati negodovanje, ko se povsod sliši jeza čez državo in politiko. No, to je bilo za pričakovati, a odnos do domovine se ne bi smel nikoli spremeniti. Domovino moramo spoštovati in ljubiti. Če ne gremo na volitve, ne spremenimo nič, če mečemo granitne kocke, ne spremenimo nič! Ponovil bom besede Abrahama Lincolna: »Pravico do kritiziranja ima tisti, ki ima srce, da pomaga!« In to še kako drži! A tudi ta mož je končal pod streli nasprotnika?! Kritizirati in nasprotovati, brez programa, brez alternative je bedno. To zmore vsak otrok. Za kaj več je pa treba imeti tudi rešitve in programe ter alternative. Če še tako obtožujem kogarkoli in kažem s prstom zdaj tega, zdaj onega, sam pa ne pokažem ničesar bolj- šega, sem lahko le farsa. Da, odločili smo se za samostojno pot. Nič kolikokrat smo že ugotovili, kako prav smo storili ... Ni vse prav in mnogo je narobe, a za kaj boljšega se moramo potruditi in spremeniti mnogo stvari. Toda še vedno moramo ljubiti domovino! Ta je le ena! »Projektov, ki jih je treba uresničiti, je kar nekaj in pri vsakem takem iskanju cilja sodeluje veliko ljudi. Najprej občinska uprava, katere delo se največkrat ne opazi, dokler se trudimo za pripravo vseh zapletenih postopkov, nato pa sodeluje z nami še mnogo drugih sodelavcev in strokovnjakov. Tu je režijski obrat, fantje, ki se trudijo, da opravijo mnoga dela in brez katerih bi ne bilo ob sneženju očiščenih cest in še marsičesa, tu so še šoferji šolskih kombijev ... Seveda pa je nenazadnje tu tudi občinski svet, ki sprejema odločitve in podpira investicije. Vsem sodelavcem in kolegom voščim vse lepo v novem letu.« Tudi to sem zapisal in pri tem še vedno ostajam. Vem, da sem dolžan skrbeti, da ne bi bilo napak ali nepravilnosti. Te se kljub temu tudi pojavijo, kar me boli. Delati z ljudmi ni enostavno, a vseeno z vso odgovornostjo, ki jo nosim in se je zavedam, stremim k temu, da se ne bi dogajalo nič, kar bi občino spravilo v slabo luč. Pri tem nehvaležnem delu se zahvaljujem vsem, ki ste zmogli in zmorete pomagati, svetovati ali pa zmorete toliko moči, da me na kaj opozorite ali pa preden obtožite, tudi stvari preverite. Tu v tej službi ne delamo zase, zato je naša odgovornost povsem drugačna. Hvala še enkrat vsem sodelavcem z željo po dobrem in korektnem delu ... Prazniki, ki prihajajo, naj vam obude lepe spomine in v nas vžgo luč upanja. Z otroško radovednostjo iščimo radosti in veselja, ki naj nas spomnita, da bi bilo lahko tudi lepše in bolje, če k temu prispevamo tudi sami. Sam moram kaj storiti, da bi bilo drugače! Skupaj pa si želim, da bi ujeli čim več priložnosti, ki jih lahko izkoristimo v skupno dobro. Času ne bomo utekli, na nas pa je, kako ga bomo znali izkoristiti. Želim več solidarnosti, več sodelovanja, med sosedi, med generacijami, med društvi, med vsemi, ki razmišljamo drugače, a imamo, upam, isti cilj. Več dobrega, več del, manj slabih besed. Želim vam vesel božič in nešteto drobnih zadovoljstev, s katerimi boste pogumno odpirali vrata k vedno večjim uspehom v letu 2013. V svojem imenu in v imenu Občine Lukovica pa voščim tudi ob prazniku samostojnosti, dnevu, ko smo se izrekli za svojo pot, svojo državo, za samostojno Slovenijo. Srečno! Matej Kotnik župan Občankam in občanom čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter voščimo blagoslovljene božične praznike, v novem letu pa veliko zdravja, uspehov in zadovoljstva. Župan Matej Kotnik, občinska uprava in občinski svet Občine Lukovica december 2012 OBČINSKA UPRAVA 5 Obnova sakralne kulturne dediščine v Občini Lukovica Občina Lukovica je v novembru v občinskem glasilu Rokovnjač in na spletni strani Občine Lukovica objavila javni poziv za sofinanciranje obnove nepremične sakralne kulturne dediščine za leto 2012. T cerkev sv. Luka Predmet javnega poziva so bile: - obnove, povezane z adaptacijo in prenovo streh, oken in fasad sakralnih kulturnih spomenikov, ki so razglašeni za kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Lukovica, - obnove, povezane z adaptacijo in prenovo streh, oken in fasad nepremič- ne sakralne kulturne dediščine, ki se nahaja znotraj zaščitenega območja spomenika lokalnega pomena in ima kulturno zgodovinsko vrednost v zaščitenem območju, - restavratorske in sanacijsko-konservatorske posege na sakralni nepremič- ni kulturni dediščini, - nujna vzdrževalna dela zaradi preprečitve propadanja sakralne kulturne dediščine, - restavriranje in obnova fresk. Skupna razpisana vrednost je bila 25.000 evrov, od tega 6.000 evrov za obnovo fresk in 19.000 evrov za ostala dela na področju obnove in vzdrževanja nepremične sakralne kulturne dediščine. V razpisnem roku je občinska uprava prejela dve vlogi za sofinanciranje obnove nepremične kulturne dediščine, in sicer je obe vlogi poslala župnija Brdo, ostale župnije z območja občine Lukovice pa se na javni poziv niso odzvale. Župnija Brdo je tako posredovala vlogo za sofinanciranje konservatorsko - restavratorskih del na poznogotskih freskah v podružnični cerkvi sv. Marjete na Gradišču in sofinanciranje konservatorsko - restavratorskih del na zgodnjebaročnih stranskih oltarjih Matere božje in sv. Petra v podružnični cerkvi sv. Luke v Spodnjih Praprečah. Na podlagi določil javnega poziva občina za prijavljene projekte nameni največ do višine 50% vrednosti obnove. Tako bo dodeljenih 12.953,79 evra, ostala sredstva pa bodo v letošnjem proračunskem letu ostala neporabljena. Mojca CERAR, OBČiNSKA UPRAVA Začetek del na kanalizaciji v Šentvidu pri Lukovici V naselju Šentvid je Občina Lukovica začela urejati kanalizacijsko infrastrukturo in sicer kanalizacijo za odvajanje fekalnih vod. Obstoječa kanalizacija na tem območju je še mešanega sistema. V kanal se tako iztekajo vse meteorne vode iz streh, cest in fekalne prelivne vode iz greznic. Kanali potekajo v smeri proti glavnemu kolektorju, ki vodi do CČN Lukovica. Predmet tega projekta je ločen kanal za fekalne odpadne vode, medtem ko obstoječa kanalizacija ostane nespremenjena za odvajanje meteorne odpadne vode. Fekalne vode iz objektov se zberejo ločeno od meteornih in se vodijo preko novo projektirane kanalizacije do glavnega kolektorja, ki vodi do CČN Lukovica. Na fekalno kanalizacijo bo dovoljeno priključevati samo odpadne vode iz objektov, ki ustrezajo pogojem »Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja« - Ur.l. RS št. 35/96, 21/03, 2/04, 41/04 in 47/05. Zaradi zmanjšanja dotoka meteornih vod se bodo stroški na CČN Vrba zmanjšali, saj bo obremenjenost le-te manjša. Hišni priključki se bodo izvedli na novo, tako da se obstoječe greznice ukinejo. Tako se bodo izvedli hišni priključki iz cevi z revizijskim priključnim jaškom na parceli lastnika. Z izgradnjo bo tako dokončno rešeno odvajanje odpadnih vod na tem območju. Dela se bodo izvajala do konca maja prihodnjega leta. Vse krajane, ostale občane in vse mimoidoče prosimo za razumevanje, saj bo promet na tem območju moten, ker se bo večina del izvajala po javnih cestah. Za obvoze in temu primerno prometno signalizacijo bo poskrbljeno. O nadaljnjih delih vas bomo še obveščali. Vanja Pograjc, obgnska uprava 6 OBČINSKA UPRAVA Rokovnjač Zimsko vzdrževanje javnih cest v Občini Lukovica Zimski čas je čas, ko moramo biti povsod, še posebej pa v prometu vedno pripravljeni na sneženje, zmrzal, posledično temu pa slabšo vidljivost in poledico. Vremenu primerno je potrebno, da se vsi udeleženci v prometu, tako vozniki kot pešci, prilagodijo razmeram in ravnajo tako, da ne ogrožajo sebe in drugih. Občina Lukovica se s svojimi delavci v režijskem obratu in z vso razpoložljivo zimsko opremo in mehanizacijo trudi, da so ceste primerno urejene v skladu s predpisi. Vsako leto v občinskem glasilu Rokovnjač objavimo razpis, s katerim vabimo nove delavce za opravljanje zimske službe na območju občine Lukovica. Dobro se zavedamo, da v kolikor bo teh posameznikov več, bodo ceste in druge javne površine lahko hitreje očiščene in v zimskem času primerno vzdrževane. Moramo pa povedati, da za to delo ni ravno prevelikega zanimanja. Razumljivo je, da je nemogoče opraviti vse delo naenkrat. Tako so v skladu s predpisi naše ceste opredeljene po prednostnih razredih za vzdrževanje v zimskih razmerah. Ceste po katerih poteka promet med deli v občini oziroma med občinami in po njih poteka tudi avtobusni, šolski prevoz, so pomembnejše lokalne ceste, na katerih se mora zagotoviti prevoznost med 5. in 20. uro, možni pa so tudi zastoji do 2 ur, ostale lokalne ceste pa naj bi bile prevozne med 7. in 20. uro in so ravno tako možni krajši zastoji. Javne poti, deli cest, ki potekajo po obrobju naselij, so v nižji kategoriji, zato so možni zastoji do enega dne. Na zgoraj podana pravila se v naši občini plužijo ceste ali posipajo, glede na potrebe in prioritete. Na vseh cestah je dovoljeno do 15 cm snega, saj je do te mere možen promet z uporabo zimske opreme na vozilu. Zaradi boljše obveščenosti in varnejše vožnje na nevarnejših delih cest postavimo opozorilne znake, s katerimi so vozniki še dodatno obveščeni o razmerah na cesti. Hitrejše vzdrževanje na teh cestah bi pomenilo večjo kapaciteto strojev in voznikov ter porabo materiala, kar bi bilo negospodarno glede na pravila, ki so predpisana. Vse občane prosimo za razumevanje. Vzemite si dovolj časa za pot, ki jo nameravate opraviti ter s previdnostjo in strpnostjo tako zavarujte svoje zdravje in zdravje drugih udeležencev v prometu. ViŠJi SVETOVALEC ZA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE iN okolje: Tomaž cerar Branje je čudovito potovanje Miklavž predal novo potujočo knjižnico Šestega decembra je v Arboretumu Volčji Potok Miklavž slovesno predal svojemu namenu novo vozilo potujoče knjižnice, ki bo razveseljevala tako bralce Črnega grabna kot bralce Tuhinjske doline. Vozilo je bilo prevzeto sicer že oktobra, vendar je bila potrebna še nadgradnja le-tega. Nakup bibliobusa je skupen projekt Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Občin Kamnik, Domžale in Lukovica, Matične knjižnice Kamnik in Knjižnice Domžale. Slovesnega prevzema so se udeležili s strani Ministrstva za izobraževanje Damjana Pečnik, direktorica Di-rektorata za kulturno dediščino, sekretarka na ministrstvu Tatjana Likar in podsekretar Marjan Gujtman, župan Občine Kamnik Marjan Šarec, župan Občine Domžale Toni Dragar, župan Občine Lukovica Matej Kotnik, direktorica Knjižnice Domžale Barbara Zupanc Oberwalder, direktorica Matične knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, Mojca Cerar, višja svetovalka za družbene in društvene dejavnosti v Občini Lukovica, številni povabljeni gostje z drugih potujočih knjižnic po Sloveniji, in Vera Beguš, prva knjižničarka na potujoči knjižnici v Občini Lukovica. Prvo vozilo - potujočo knjižnico so prevzeli na Brdu pri Lukovici 17. decembra leta 1996. Knjižnico na kolesih je vozil zdaj žal pokojni Mitja Beguš. Tudi nabava prvega vozila je bila sad dolgoletnega truda zaposlenih v domžalski in kamniški knjižnici. Na ta način so želeli približati, kar je namen tudi danes, knjigo oddaljenim krajem naše, kamniške in domžalske občine. Takrat v naši občini ni bilo knjižnice in prenekaterim je bil onemogočen dostop do te naše dobrine, do širjenja obzor- ja tako mladini kot starejšim občanom. Kraji, kjer vozi bibliobus, so raztreseni v obeh dolinah pretežno v hribovitih zaselkih, ki od avtomobila sčasoma terjajo svoj davek. Tako je na novem vozilu Irisbus/IVECO Daily 5OC17V/P, ki je bilo izbrano v skladu z zahtevami preko javnega razpisa, sodobnejše, večje in močnejše, izvedel predelavo in nadgradnjo Dualis Maribor. Notranjost je prostornejša, torej imajo bralci na razpolago večje število knjig in drugega neknjižnega gradiva. V novi potujoči knjižnici je računalniška izposoja preko brezžične povezave in stalen dostop do interneta, kar je novost med slovenskimi potujočimi knjižnicami. Vrednost celotnega projekta znaša 125.760 evrov, od tega je Občina Lukovica prispevala 9.102,90 evra. Matična knjižnica Kamnik in Knjižnica Domžale si vozilo delita že skoraj 15 let in takšno sodelovanje je edinstven primer v državi. Prevzem novega vozila so povabljeni gostje pospremili s prijaznimi in spodbudnimi besedami. Župan Kamnika Marjan Šarec je poudaril pomen lepe pisane besede, kajti današnji moderni čas in sodobna tehnologija, žal to kar preveč zanemarjajo. Bralna kultura mladih danes ni več tako samoumevna kot včasih. Matej Kotnik, župan Lukovice, se še dobro spominja prevzem prvega vozila, kajti takrat je bil podžupan naše občine. Žal mu je poleg lepih spominov ostal grenak, kajti že takrat so nekateri rekli »pri nas pa ne beremo knjig«. Verjamem, da je to res grenak spomin. Domžalski župan Toni Dragar je spomnil navzoče in predvsem medije, da znajo župani tudi stopiti skupaj in se dogovoriti za skupno dobro vseh treh občin. To ni edini skupni projekt, je povedal. Damjana Pečnik z Ministrstva za izobraževanje je poudarila, da se veselijo takšnega skupnega sodelovanja občin in knjižnic ter upa, da bodo kljub težkim časom še lahko prispevali za takšne skupne projekte. Zagotovo sta se tega dogodka in skupnega vozila posebej veselili obe direktorici knjižnic in ob tej priliki prejeli todi »prehodni pokal« (mali av-tobusek, ki kroži) od direktorja knjižnice iz Ajdovščine, ki pravi, se je le malo časa grel na njegovi mizi. Zahvaljujeta se še posebej tudi vsem zaposlenim v obeh knjižnicah, ki so vložili ogromne napore od prvih razpisnih pogojev pa do končanega projekta. V Sloveniji je dvanajst potujočih knjižnic in vsem je skupna naloga pripeljati knjige do vsakega bralca. Z veseljem zaključujem prispevek s Kri-stininim sloganom: »Pridemo v vsako vas in še naprej do vas«. Milena Bradač Direktor knjižnice Ajdovščina predaja prehodni pokal direktoricama domžalske in kamniške knjižnice Notranjost potujoče knjižnica Župana Matej Kotnik in Toni Dragar december 2012 OBVESTILA 7 Občina Lukovica - košček vsega V jeseni 2012 je Občina Lukovica izdala novejšo različico turistične brošure Občina Lukovica - košček vsega. Turistična brošura v krajših besedilih in v množici fotografij slikovito predstavlja Občino Lukovica in njene posamezne predele, življenje in aktivnosti številnih društev in neprofitnih organizacij, utrip življenja, bogato zgodovino in pestro kulturno dediščino. Predstavljen je tudirazvoj Črnega grabna, vezan na prometno povezavo, ki je od prazgodovine naprej potekla po dolini Radomlje in v katerega je močno posegla avtocesta Ljubljana - Celje. Lahko rečemo, da občina Lukovica predstavlja izjemno barvit mozaik, ki nam v vsakdanjem življenju nudi pestro in razgibano preživljanje prostega časa. OBČiNSKA uprava: Katka BoHiNc, uNiv.DiPL. geog. JOtNO KOMUNALNO PODJETJE PRO DNIK D.O.O. Savska cesta 34 1230 DOMŽARE PREDNIK URNIK PROZNJENJO BIO POSOD - OBČINA LUKOVICO URNIK PROZNJENJO BIO POSOD: ZOJEMO ULICE: 45. teden 2012 sreda, 7. novemJer 2012 47. teden 201N sreda, 2 1. novembe r 2(012 455. tedeR 201N sreda, 5. decemDer 2012 51. tedan 2012 sreda,19. devember 2012 1. teden 2013 sreda, 2. januar 2013 1. teden 2013 sred a, 1 6 . januar 2013 5. teden 2013 sreda, 16 . j'anuar 2013 "7. teden 2013 sreda, 13. febraar 0033 7. teden 2013 sreda, 13. februar 2013 Imovica Lukovica (Gradiška cesta, Kersnikova ulica, Koseskega cesta, Mačkova cesta, Maklenovec, Maroltova ulica, Mlaka, Mlakarjeva u lica, Podeeč, kot v Uovca, Stara pot, Šolslaa pot, Trojanska cesta,Ulica Frana MilčinsUega, UliJa Jelke Komotarjeve, VevrovTrg) Prevalje Prevoje (Aljažeea ulica, Cesta na Bajer, Gesta na Gmajno, Dobrava, Dunajska cesta, Kvedurčkova ulica,Mala ulica, Opekarska casta, Pod eribnm, Rimska ulica, Rožna ulina, Dnnčnv ulica, Stara cesta, Stranska ulica, Trdinova pot, Zaboršt, Zupanova ulica, Želodniška cesta) Dafolče Zentvid (Beukova cesta, Cesta na Brdo, Cesta Sv. Vida, Dnvove ulica, Gasilska u lica, Imoviška cesta, Knezova ulica, dvedrova ulic^ M iena ulica, Ob Vrševn i Su, Selo, Štajerska ce^a^ica Alojza Š^cmfica, Veidrov trgn Vrtva ulica) Virbči Vesel božič, srečno in glasbe polno leto 2013 vam želijo člani Godbe Lukovica V prihajajočem letu 2013 želimo vsem občankam in občanom zdravja in sreče ter vesele božične in novoletne praznike! Vsem čestitamo ob dnevu samostojnosti! Občinska organizacija Zveze borcev za vrednote Nob Lukovica Naslovnica turistične brošure DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUKOVICA Stari trg 1, 1225 Lukovica obvestilo Obveščamo vse svoje člane, da bomo članarino za leto 2013 pobirali po naslednjem razporedu: • LUKOVICA: 6. 1. 2013 od 8.00 do 9.30 v pisarni društva; • PREVOJE, ŠENTVID: 6. 1. 2013 od 10.00 do 12.00 v prostorih KS Prevoje; • BLAGOVICA: 13. 1. 2013 od 9.00 do 10.45 v pisarni GD Blagovica; • KRAŠNJA: 13. 1. 2013 od 11.00 do 12.00 v gostilni Lipa; • TROJANE: 20. 1. 2013 od 9.00 do 11.00 v Bistroju 91. Hkrati vabimo k vpisu vse upokojence, ki bi želeli postati naši člani. To lahko storijo ob zgoraj navedenih terminih ali v naši pisarni v Lukovici vsak četrtek od 15. do 17. ure. Društvena članarina znaša 8 € (sklep UO), vzajemna članarina pa 10 €, skupaj torej 18 €. Občni zbor DU Lukovica bo v četrtek, 21. 2. 2013, ob 16. uri v dvorani v Lukovici. Naj bo leto 2013 radodarno z zdravjem in veseljem, božični prazniki pa polni miru in topline. Vesele praznične dni in mnogo lepega v letu 2013! Iskrene čestitke tudi ob Dnevu samostojnosti. Društvo upokojencev Lukovica Objavljamo prosto mesto v oddelku za otroka, rojenega leta 2007 ali 2008. Prosto mesto je v enoti Krašnja. Vse potrebne informacije dobite v vrtcu Medo. cveta Rošer vodja VVE Medo ^ mm. KMETIJSTVO Rokovnjač Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD _LJUBLJANA_ ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si URADNE URE: ponedeljek, sreda, petek: 8h-10h sreda: 14h-15h www.lj.kgzs.si OBRAČUN PAVŠALNEGA NADOMESTILA Vsi, ki ste v letu 2012 imeli dovoljenje za obračun pavšalnega nadomestila pri prodaji svojih pridelkov (8 %) morate do 31. januarja 2013 oddati obrazec »Obračun pavšalnega nadomestila«. Obvezna je elektronska oddaja v sistemu eDavki. Vsi, ki ste me za dostop v sistem eDavki že pooblastili, zberite vse obračune za leto 2012 in mi dokumente čim prej dostavite. Zaželen je predhoden telefonski dogovor. Če bi me še kdo želel pooblastiti, naj me pokliče takoj po Novem letu sicer pravočasna oddaja obrazca v roku ne bo izvedljiva zaradi trajanja celotnega postopka na DURS-u. Kdo lahko pridobi dovoljenje za uveljavljanje pavšalnega nadomestila? Pogoji za pridobitev dovoljenja so: • skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva (po 2. odstavku 69. člena ZDOH) za kmetijstvo in gozdarstvo skupaj mora presegati 200 € in je manjši od 7.500 € oz. imajo v uporabi skupaj več kot 40 čebeljih panjev, • katastrski dohodek je osnova za obdavčitev dohodka, • za pridelavo določenih pridelkov je zadosti površin, • prodaja DDV zavezancem. Dovoljenje se lahko pridobi za prodajo pridelkov rastlin, živali in gozda ter storitve iz kmetijstva in gozdarstva. V kolikor menite, da izpolnjujete pogoje, dovoljenja pa še niste pridobili, se za ostale podrobnosti in preverjanja lahko oglasite pri meni. JAVNI RAZPIS za ukrep 112 Konec novembra je bil v Uradnem listu RS objavljen razpis za ukrep 112 - Pomoč mladim prevzemnikom in bo odprt do porabe sredstev. Gre za enkratno denarno pomoč za prvi lastniški prevzem kmetije z namenom spodbuditi prenos kmetije na mlajšo generacijo, izboljšati starostno strukturo nosilcev kmetij, povečati razvojno in proizvodno sposobnost prevzetih kmetij, prispevati k povečanju produktivnosti dela v kmetijstvu. Nekateri pomembnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji: • starost od 18 do 40 let (v letu oddaje vloge), • mora postati lastnik kmetije, ki ima v upravljanju najmanj3 ha primerljivih kmetijskih površin, • gozd se ne upošteva kot vstopni kriterij, • prevzeta morajo biti vsa kmetijska in gozdna zemljišča, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji namenjenim za opravljaje kmetijske in gozdarske dejavnosti (v nekaterih primerih se lahko izvzame 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin in stanovanjska enota), • način prevzema kmetije je lahko izročilna ali darilna pogodba ali pogodba o preužitku ali pravnomočen sklep o dedovanju ali kupoprodajna pogodba v primeru nakupa kmetije, • od vpisa prevzema v zemljiško knjigo do oddaje vloge ne sme preteči več kot 16 mesecev, • oddati mora zbirno vlogo, • imeti mora ustrezno izobrazbo (če je ob oddaji vloge nima, mora v 36 mesecih od datuma odločbe pridobiti IV. stopnjo nacionalne poklicne kvalifikacije na področju kmetijstva), • prejeti denar mora pred iztekom petih let vložiti v kmetijstvo (kmetijska mehanizacija in strojna oprema ne smeta presegati 40 % celotne vrednosti naložbe). Sredstva se dodelijo glede na število zbranih točk na osnovi razpisanih meril za ocenjevanje vlog. Vrednost točke je 200 €. Vlogo je potrebno oddati elektronsko. Celoten razpis in pripadajoče dokumente lahko dobite tudi na spletni strani: http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/jav ni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_s ingle%5D=1027 Zainteresirani me za pregled vseh pogojev in obveznosti pokličite, da se dogovorimo za termin sestanka. V kolikor bi bil razpis kmalu zaprt, se v marcu 2013 predvideva ponovno odprtje, sajse z naslednjim letom zaključuje tekoče programsko obdobje. POMEMBNI ROKI 31. decembra 2012 se izteče rok: • za prijavo v kontrolo ekološkega in integriranega kmetovanja za leto 2013. 31. januarja 2013 se iztečejo roki: • za oddajo vloge za prenos individualnih mlečnih kvot brez zemlje (MK 9), • za oddajo vloge za začasno pretvorbo individualnih mlečnih kvot (MK 7), • za prenos plačilnih pravic za leto 2013 (elektronska oddaja obrazca v KSS). SUBVENCIJE 2013 Redni rok za oddajo zbirne vloge v okviru subvencij za ukrepe kmetijske politike bo v potekal od 26. februarja do 6. maja 2013. Pred tem bodo kot običajno v februarju predavanja, ki se bodo štela k potrjenim vsebinam KOP. O vseh podrobnostih pa več v naslednji številki. URADNE URE Med Božičem in Novim letom ne bo uradnih ur. VOŠČILO Zavetnik kmetov blaženi Anton Martin Slomšek je zapisal »S tožbami ne bomo poboljšali sveta, ampak vsak naj stori v svojem stanu, kolikor premore, in hitro bo svet boljši.«, zato vam v novem letu želim pravih spoznanjin moči za njihovo uresničitev. Naj vam božični prazniki prinesejo novega upanja, da boste v prihajajočem letu zmogli sprejeti vse, kar se ne bo dalo spremeniti in narediti vse, kar je v vaših močeh. Obilo zdravja in dobre letine ter notranjega miru vam iskreno želim! PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka Dobra beseda je kot med: sladka za dušo in zdravilna za telo. Naj v letu, ki prihaja, vedno najdemo dobro besedo za drugega. In naj bo zdravo, zadovoljno in predvsem naj medi - na vseh področjih. Prijetne praznike in vse dobro v 2013 želimo člani in članice čebelarskega društva Lukovica! 8 12881165 "Invalidi so optimistični, če se vključijo!" Medobčinsko društvo invalidov Domžale je ob Mednarodnemu dnevu invalidov, ki je potekal 3. decembra 2012, organiziralo razstavo in učno delavnico ročnih in likovnih del članov društva. V Medgeneracijskem centru Bistrica Domžale so od 9. do 14. ure ustvarjali, razstava pa je bila odprta do petka, 7. decembra. Na vabilu so organizatorji zapisali, da z razstavo želijo opogumiti invalide, da se z invalidnostjo začne novo obdobje v njihovem življenju. Potrebno se je predati toku življenja in namesto, da bi se zaprli za štiri stene, je bolje najti svoje skrite talente, s katerimi pride do samopotrdi-tve in spoštovanja kljub nastali invalidnosti. Ob koncu vabila je tudi pisalo, da so invalidi še vedno enakovreden član v družbi, lokalni skupnosti ter širšem okolju in ravno to so potrdili nasmejani invalidi in obiskovalci na razstavi. Društvo, v katerem je več kot 1400 članov ter več kot 600 podpornih članov iz občin Lukovi-ca, Domžale, Mengeš, Moravče in Trzin, je razstavo že imelo ob odprtju Medgeneracijskega centra, vendar so bili takrat v podrejenem položaju in so zapolnili ter predstavili generacije, med člani društva so tako mlajši kot tudi starejši invalidi. Na tokratni razstavi je bilo predstavljenih osem različnih kotičkov, vendar imajo tudi ostale dejavnosti, kot so na primer športne, da ljudje spoznajo, kaj lahko invalid počne. Ni pomembno, ali je človek na vozičku ali na berglah, lahko vsak zase zelo veliko naredi. Na vprašanje, ali so invalidi optimistični, podpredsednica društva Helena Weith pravi, da so invalidi optimistični, če se vključijo, če pa so sami, so optimisti v manjšini. Ko se invalid nekam vključi oziroma ga "optimistični" povabi, naj pride nekaj pogle- dat, le-ta sam presodi, ali je društvo zanj sprejemljivo. Ko začnejo prihajati, pa po navadi ne odnehajo, tudi če je slabo vreme in so vključeni v svojo skupino, ta skupinica je njihova družina. Po podatkih Statističnega urada RS invalidi predstavljajo najšteviljčnejšo manjšino v svetu, v Sloveniji jih je približno 170.000, od tega 30.500 delovno aktivnih invalidov. Slednjih je tudi največ v Medobčinskem društvu invalidov Domžale, iz občine Lukovica pa sta včlanjena 102 invalida. Večinoma so invalidi iz naše občine težki invalidi, ki se po navadi prijavijo na okrevanje v Topolšico, kjer jim društvo enkrat na leto subvencionira bivanje, junija pa bo to že štirinajstič. "Invalidi imajo možnost, da se takrat vsaj fizično in psihično okrepijo v sedmih dneh. Tudi nazadnje smo iz občine Lukovica v toplice poslali štiri invalide, ki niso imeli 800 evrov prihodkov za preživetje, denar pa smo dobili od Zveze invalidov," pravi podpredsednica društva. "Mednarodni dan invalidov mi pomeni veliko, saj je bil razglašen z namenom, da bi bil poudarek na uresničevanju pravic in svoboščin invalidov',' dodaja predsednica društva Vida Perne, ki meni, da vsi invalidi ne poznajo svojih pravic. V glavnem so v društvo vlčanjeni preprosti ljudje, z nižjo izobrazbo, ki velikorat ne vedo, kam točno se obrniti za določene pravice, zato prihajajo na društvo, kjer je to tudi organizirano. Meni, da so invalidi dovolj aktivni, vsaj tisti, ki so v društvo včlanjeni, največ pa se jih udeleži telovadbe, ki je razdeljena na štiri kategorije. Prav tako imajo organizirane pravne in strokovne nasvete, socialno dejavnost in tudi pomoč na domu, ki jo nudijo poverjeniki. Razstave se je udeležila tudi Marija Dolinar, ki je doma iz Lipe nad Blagovico in je poverjenik za invalide v naši občini že od leta 1982. "Imam tudi 300 članov, tako da sem po navadi tudi jaz pobirala prijavnice za člane iz Črnega grabna. Mednarodni dan invalidov je bil včasih v marcu, sedaj so ga prestavili na december, proslavo pa imamo še vedno spomladi. Sama poskušam obiskovati in čim bolj pomagati tistim, ki so težki invalidi, tudi finančno prek društva, saj želim, da bi socialno šibki prišli do veljave'.' Z invalidnostjo se je srečala pri 32 letih, ko je imela operacijo hrbtenice in obeh rok, kar ji je onemogočilo nadaljnjo šiviljsko kariero, nato pa je delala lažja dela. V tistih časih je bila mlada med invalidi, tako da je zaradi tega takrat sprejela vlogo poverjenika. Ob zaključku leta si želi predvsem zdravja, saj ima popolnoma zaseden december in januar, ko obiskuje člane društva, obenem je zaposlena tudi pri uradnih urah društva, dvakrat tedensko hodi na telovadbo, skratka nikoli ni dolgčas. Lea Smrkolj V novem letu 2013 naj bo vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno toplih trenutkov. Voščimo vesele praznike, v novem letu pa zdravja, sreče in zadovoljstva! Turistično olepševalno društvo Brdo - Lukovica Sreča, odgovornost, učenje, toplina, rdeča lička, mir, prijaznost, ljubezen, veselje, igrivost, nasmeh, radost, družina, spoštovanje, zaposlitev, spokojnost, upanje, pričakovanja, zdravje. Spokojen božič in vse dobro v 2013 vam želi RAFOLČE športno furistično društvo BBHK £ «jP zveza veteranov vojne za slovenijo Vsem veterankam in veteranom vojne za Slovenijo njihovim družinam in vsem ostalim občanom želimo, da bi užili čim več radosti in veselja božiča in da bi jih novo leto 2013 preželo s svojo svežino, jih osrečilo in jih obdarovalo s polno mero zdravja. OZVVS Domžale 10 DOGODKI Rokovnjač Pridih starih časov V Knjižnici Domžale so 12. novembra v sodelovanju z Društvom rokodelcev Moravske doline in KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja odprli razstavo z naslovom Pridih starih časov - Krašnja skozi čas in Rokodelci Moravške doline, ki je bila na ogled do 1. decembra 2012. Odprtje razstave sta s svojim nastopom popestrili folklorni skupini iz moravške osnovne šole. Dragica Umek je predstavila pisateljico Ilko Vašte, ki je v šolskem letu 1910/11 učila v Ljudski šoli v Krašnji. Pevci iz krašenjskega kulturnega društva so prijeten večer zaključili z ljudskimi pesmimi. Med prireditvijo, kjer so vsi nastopajoči pokazali, da s srcem gojijo spomin na stare običaje in to poskušajo prenesti na mlajši rod, je bilo ves čas mogoče opazovati spretne roke Preužitkaric iz Krašnje, ki so ple-tle iz slame, in Rokodelk Moravške Doline, ki so predstavile različne ročne spretnosti. Poleg uvodnega nagovora direktorice Knjižnice Domžale mag. Barbare Zupanc Oberwalder sta nekaj besed o sami razstavi povedali predsednica Društva rokodelcev Moravške doline Branka Bizjan in predsednica KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja Vera Beguš. Urška Justin, ki v knjižnici skrbi za domoznansko zbirko, je vse zbrane povabila k ogledu digitalnih zbirk na regijskem portalu KARMA (www.karma.si). Knjižnica Domžale je v letu 2010 objavila prvo digitalno zbirko o Francu Berniku. V letošnjem letu sta se ostalim zbirkam pridružili še zbirki Krašnja skozi čas ter Rokodelci in umetniki Moravške doline. Po zAPisu Knjižnice Domžale povzel Leon Andrejka Obiskovalce je nagovoril Matej Kotnik. Tudi pletenje je pridih starih časov Pred odprtjem razstave Zapeli so pevci ljudskih pesmi. Miklavževa obdaritev otrok Leto je naokoli in spet smo bili deležni Miklavževih dobrot. Tokrat nas je obiskal v sredo, 5. decembra 2012 ob 17. uri v Kulturnem domu Groblje. Skupaj s skupino Majetida in lutkovno pravljico Zrcalce je vsem otrokom iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost, pričaral nepozaben pravljični večer, v katerem so že najmlajši spremljali dogajanje odprtih ust in vživeto sodelovali. Dobri Miklavž jih je prisrčno pozdravil in jim brez parkeljnov sporočil, kako dobro je, da ubogajo starše, da si prizadevajo za učni uspeh, so sočutni in da znajo pomagati drugim. K Miklavžu so stopali v velikem radostnem pričakovanju. Za pridnost in lepo vedenje jih je nagradil z lepimi in bogatimi darili, ki so mu jih pomagali pripraviti dobri ljudje, zbrani v Rotary clubu Domžale. Obdarjenih je bilo 119 otrok. V Centru za socialno delo Domžale ter Dru- štvu rejnic in rejnikov Domžale se jim iskreno zahvaljujemo, da tudi v času, ko je potrebno varčevati na vsakem koraku, najdejo sredstva in namenijo svoj prosti čas v pripravo veselja in prazničnih radosti našim otrokom. Še posebej hvala organizatorki Martini Oražem, ki z veliko dobre volje, osebne angažiranosti in srčnosti pripomore k izpolnitvi mnogih skritih otroških želja. Marta Tomec Foto navdih "Med dopoldanskim potepanjem pred dnevi po vašem okolišu sem fotografirala zimsko idilo," nam je sporočila bralka iz Kamnika Simona Drolc in priložila zelo lepo fotografijo Brda. Zahvaljujemo se za posredovano fotografijo in hkrati pozivamo ostale bralce, če ste ujeli kakšen zanimiv motiv iz Občine Lukovica, nam ga lahko pošljete. Leon Andrejka Miklavž se je ustavil tudi na Trojanah V Krajevni skupnosti Trojane se zavedamo, da je v časih, ko vsepovsod zmanjkuje sredstev za darila in praznovanja, še toliko bolj pomembno, da ohranjamo tradicijo obdarovanja najmlajših. Zato smo tudi letos pripravili Miklavževanje z najmlajšimi. ki je najmlajšim povedal nekaj pravljic, ki jih je začinil s svojimi iskrivimi domislicami, ki so nasmejale tudi starše. Miklavž je na Trojanah letos narisal nasmeh na obraze 61 malčkom. Parkelj, ki ga je spremljal, pa jih je opomnil, da morajo biti tudi v prihajajočem letu pridni. Krajevna skupnost Trojane bi se ob tej priložnosti rada zahvalila Gostinskemu podjetju Trojane, ki je spet prijazno odstopilo prostor za srečanje najmlajših z Miklavžem. Hvala tudi kolektivu Trgovine Andrej, Miklavžu, njegovim pomočnikom in Boštjanu Gorencu - Pižami, ki so svoj prosti čas namenili najmlajšim in jim popestrili sobotno popoldne. Vsem krajanom, majhnim, večjim in največjim želimo člani Krajevne skupnosti Trojane vesele, optimizma in zdravja polne praznike ter srečno in uspešno leto 2013. Ks Trojane Mojca Smrkolj Čeprav jo je na soboto, ko je bilo napovedano srečanje z Miklavžem, precej zagodlo zimsko vreme, se je v dvorani Gostinskega podjetja Trojane zbrala vesela druščina malčkov, ki so nestrpno pričakovali prihod Miklavža in njegovih pomočnikov. Otroci so Miklavža priklicali skupaj z Boštjanom Gorencem - Pižamo, Sveti Miklavž obdaroval otroke v Lukovici Tudi tokrat se je sveti Miklavž s svojim spremstvom odzval prijaznemu povabilu župnijske Karitas Brdo Zlato Polje, ki je ob pomoči Občine Lukovica in mnogih dobrih ljudi, beri sv. Miklavžev, pripravila njegov prihod in obdarovanje za vse otroke od prvega leta do vključno drugega razreda osnovne šole. Najprej pa smo v igrici seveda pokukali v nebesa in pekel, kaj se dogovarjajo pridni angelčki in kaj naklepajo hudobni parkeljčki. Zanimivo tako današnjim časom podobno se obnašajo tam zgoraj, eni pridni, drugi nagajivi in še sreča, da imajo vmes še kakšnega majhnega angelčka, ki zna stvari postaviti na svoje mesto, seveda pod budnim očesom sv. Miklavža. Igrico so pripravili otroci veroučnih skupin pod vodstvom Marije Juteršek in tako priklicali tudi sv. Miklavža. Vendar brez otroškega pevskega zborčka pod vodstvom Petre Avbelj ne gre in tudi oni so z uvodnima pesmima dvignili vzdušje pričakovanja v dvorani in na koncu tudi uspešno priklicali sv. Miklavža. In je prišel s hudobci, ki so tokrat bili res hudobci in nam malce le nagnali strah v kosti in dušo. Še sreča, da jih je sv. Miklavž miril in s svojim zapisnikarjem sv. Antonom, ki je vsako leto tiho, in le z očmi opazuje dogajanje in piše v svojo knjigo tako zvezdice kakor črne pike. Sve- ti MIklavž, čeprav se mu je mudilo, ker je moral obiskati še mnogo domov, je vseeno sem ter tja koga malce pobaral, kako kaj pri verouku, v šoli in doma s pridnostjo, ali je samo mesec pred njegovim prihodom malce drugače. In vendar je obdaril vse najmlajše in se z nekaterimi utegnil celo fotografirati skupaj s spremstvom. Pred odhodom je obdaroval še igralce in pevce pevskega zbora ter ponovno dejal, da če prihodnje leto ne bodo pridni, zagotovo ne bo prišel.Vese-lje, ki ga je naredil, je bilo potem doma še večje, ko so mnogi našli še darila, ki jih je pustil tudi pri njih doma, a so bili mnogi tudi razočarani, saj so pričakovali veliko več, a kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni. Drago Juteršek Adventna delavnica Slomškovega bralnega priznanja Da bi lažje razumeli pomen adventa, moramo vedeti, da pomeni latinska beseda »adventus« prihod in to se nanaša na prihod Jezusa Kristusa. Adventni čas je vse štiri tedne pred božičem in so priložnost za pripravo na Gospodov prihod. Obenem nas adventni čas vabi, da se spomnimo na preteklost, nas spodbuja, da živimo v sedanjosti in da se pripravimo na bodočnost. O pomenu adventa so se tokrat pogovarjali tudi bralci Slomškovega bralnega priznanja z anima-torji pri izdelavi adventnih venčkov v soboto 2. decembra, v prostorih župnišča na Brdu. Razdeljeni v dve skupini so tokrat lepili, rezali in še kako drugače ustvarjali čudovite, za njih najlepše ad-ventne venčke. O adventnih venčkih in njihovem pomenu jim je spregovoril pri sveti maši tudi domači župnik Andrej Svete. Tako je pred blagoslovitvijo adventnih venčkov spregovoril o tem, kaj pomeni krog - popolnost, večnost, nima ne začetka ne konca, zimzelene veje nam govorijo o življenju, ki prihaja med nas, zelena pomeni upanje, da bo tema premagana. Vsaka od štirih sveč, ki naj bi bile v vijolični ali beli barvi, predstavlja štiri mejnike: stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta. Obenem predstavljajo štiri strani neba: sever, jug, vzhod in zahod, štiri letne čase: pomeni, da je Kristusovo rojstvo pomembno za vse čase, predstavljajo človekovo življenje, z rojstvom, kot bi prižigali svečo - vsak trenutek je manjša, vedno smo bližje svojemu koncu, opozarja nas, dobro izkoristimo naš čas. Sveče prižigamo tako, da začnemo z eno, potem z drugo in tako naprej, kar pomeni, da je vedno več svetlobe, ko se bližamo rojstvu Jezusa Kristusa, čim bližje smo Bogu, tem več je svetlobe tudi v naših življenjih. Po končani sveti maši so bralci odnesli svoje venčke na domove in tako v nedeljo začeli ob prižgani prvi svečki čas pričakovanja. Drago Juteršek 12 KULTURA Rokovnjač Boštjan Gorenc - Pižama je prejel mednarodno nagrado za mladinsko literaturo Boštjan Gorenc je za slovenski prevod knjige Dobra znamenja prejel častno nagrado Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY). To je mednarodna organizacija s sedežem v Baslu, ki že od leta 1953 spodbuja razvoj mladinske književnosti. IBBY pri svojem delovanju sodeluje tudi z UNICEFOM in UNESCOM. Na pobudo slovenske sekcije IBBY je mednarodni odbor IBBY na svojo častno listo prevajalcev mladinske literature vpisal Boštjana Gorenca za prevod knjige Good Omens Terryja Pratchet-ta in Neila Gaimana (Dobra znamenja, Sanje, 2010). Poleg Boštjana sta bila letos med Slovenci nagrajena tudi pisateljica Bina Štampe Žmavc za knjigo Cesar in roža (Miš, 2009), in ilustrator Danijel Demšar za ilustracije pesniške zbirke Roža v srcu Bine Štampe Žmavc (Mladinska knjiga, 2010). Boštjan Gorenc bi moral nagrado prejeti konec avgusta na kongresu IBBY v Londonu, a se ga ni uspel udeležiti, zato je prejel priznanje v okviru letošnjega knjižnega sejma v Cankarjevem domu. To pa ni edino priznanje za prevod, ki ga je letos prejel priljubljeni prevajalec, ki je širši populaciji najbolj poznan kot stand up komik. V letošnjemu naboru nagrad Zlata hruška, ki jih podeljuje Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana so tudi štirje prevodi Boštjana Gorenca. Nagrade Zlata hruška Pionirska podeljuje od decembra leta 2010. V nekaj letih je nagrada Zlata hruška postala sinonim za kakovost mladinske in otroške literature. Knjižnice po Sloveniji, pa tudi založbe same, opremijo nagrajene knjige s prepoznavnim znakom, ki je vodilo otrokom in staršem pri izbiri kakovostnega branja. Letos so znak Zlata hruška prejele štiri knjige iz serije Gospod Gnilc (Andy Stanton), ki jo v slovenščino domiselno pretvarja Boštjan Gorenc. V minulih letih so nagrado Zlata hruška prejeli tudi Gorenčevi prevodi serije o Kapitanu Gatniku in mladinski roman F. C. Boycea Milijoni. Mojca Smrkolj Pevski nastop MoPZ Janka Kersnika na Cerovem v Goriških Brdih Na sončno nedeljo, 9. decembra 2012, ob 10.30 smo se odpeljali pevci MoPZ Janka Kersnika s spremljevalkami iz Lukovice v Goriška Brda. Nastopili smo v farni cerkvi sv. Nikolaja na Cerovom pri popoldanskem obredu z našo že standardno Maškovo latinsko mašo. S prisotnimi farani smo skupaj proslavili Miklavžev praznik. Avtobus firme Gerčar nas je varno vozil na Primorsko. Nekaj postankov in že nas je pričakal pred svojo hišo v Solkanu naš neutrudni pevec Marinko. Povabil nas je na pokušino letošnjega vina, za pevce je pripravil posebno okusno mešanico belega, ki smo ga poskušali ob pršutu in primorskem siru. Postregel pa nam je tudi z mandarinami, ki jih je posadil ob trtah. Da bi mu ne zmrznile in jih burja ne bi preveč poškodovala, nas je povabil še v vinograd, kjer smo s skupnimi močmi dokaj hitro obvezali večino dreves mandarin. Pol ure pred mašo smo se zbrali na koru cerkve sv. Nikolaja in pod vodstvom Igorja Velepi-ča prepeli naš program nastopa. Gostovali sta že naša znanka sopranistka Danaja Koren in prvič v našem zboru članica ženskega zbora z Vira, altistka Simona Hrovat. Župnik Jože Ipavec je bil zelo zadovoljen z nastopom, posebej je pohvalil solista Marka Juterška, ki je zapel Močni-kovo pesem, nastalo ob 550-letnici ljubljanske nadškofije, ki omenja tudi Miklavža, zaščitnika ljubljanske cerkve. Na koncu smo zbranim zapeli še nekaj koledniških pesmi. Prijazni domačini so nas napotili še v njihovo dvorano, kjer so nam postregli s slastnimi dobrotami. Zvečer smo se vračali in v avtobusu nam je pela sekcija ljudskih pevcev, kar je bilo zelo všeč tudi Igorjevemu mentorju z Norveške, Godiju. ViKTOR JEMEC Obeležli 160-letnico rojstva Podlimbarskega Fran Maselj Podlimbarski se je rodil 23. novembra 1852. O njem in njegovemu delu smo obsežno pisali že v septembrski številki. Prav na dan 160-letnice rojstva pa je ob njegovem nagrobniku v ljubljanskem spominskem parku Navjeotekala komemoracija. stnika in pisatelja deklamirali pesem Bronasti vojak ter predstavili svoja razmišljanja o temi Jaz pisatelj. Njihova učiteljica Helena Urbani-ja pa je prebrala pesem Podlimbarskega Domovini. Nekaj pesmi iz svojega repertoarja so zapeli ljudski pevci iz Krašnje. Predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Franc Novak je ob nagrobnik Frana Maslja Podlimbarskega položil venec. Po končani slovesnosti so se prisotni, med katerimi je bil tudi župan Občine Lukovica Matej Kotnik, poklonili še Andrejčk-ovemu Jožetu Podmilšaku, pisatelju iz Krašnje, ki je umrl 24. decembra 1874 in katerega nagrobnik je prav tako v arkadni veži na Navjah. Leon Andrejka Prisotni na komemoraciji Zbrane je najprej nagovorila Vera Beguš, ki je skupaj s člani kUd Fran Maselj Podlimbarski tudi pripravila kulturni program. V njem so sodelovali še učenci podružnične osnovne šole iz Krašnje, ki so ob prazniku slovenskega ča- Učenci so deklamirali pesem Bronasti vojak december 2012 PONOSNI NA ... 13 Prva kranjska svinjerejska družba z.o.o. v Lukovici Raziskovanja starih listin o slovenski prašičereji v Arhivu Slovenije so opozorila na družbo »Prva kranjska svinjerejska družba z o. o. v Lukovici«. V Amtsblatt zur Laibacher Zeitung (1912) so podatki o njeni registraciji: V listinah piše, da je družbo ustanovilo 6 kmetovalcev po določilih zakona o družbah z ome- (2 Fim ÜB I/IJ B( G J is/i Vpl. t irjnvlil irxblir mlJcVk t. VI mail' HI j« w LrpuYlk] WßijW ■ * 0: U t .Lnčujn. tla U Lnolili jj* uihl H rs|,tfj|jijn iilMUTi Ir. » um tllitnjG I Sil' ^kIe In iHUpjj I oswit™ I™1!» ■^P"» HH'1 Si.li'i i" t Lflfctpr^l L'llAjHhriJh i* ja I rjnitfllpUiJ p4- HIHJ 1 H j |. ;>11 j a■ ;i. opni. w*t, iti l>ch'tfu( jr. ..-fJ".'I E,nbbifu « jilrMnr. [liunjr iQ Minj* in ;il »jjrlr rili u^ikI rn t >r:ir r.U™-. mitu JO.fKID K lo 1» popolrnnft 1 -r.ri Amtsblatt zur Laibacher Zeitung Nr. 142, Ljubljana, 24. junij 1912 jeno zavezo in vsak od njih je dal vložek 5000 kron. Celotno vsoto in dodatno še 15.000 kron so porabili za nakup dveh skupaj ležečih kmetij, za potrebne melioracije, adaptacije zgradb, ograje, vodovod in drugo. Za pokritje dodatnih stroškov so zaprosili za deželno podporo. Ravnatelj kranjske kmetijske družbe Gustav Pirc in živinorejski nadzornik inž. Rataj sta po naročilu kranjskega deželnega odbora obiskala družbo in napisala obsežno strokovno poročilo. V svinjaku je družba na dan ogleda (15. februar 1913) imela 29 plemenskih svinj in dobrega plemenskega merjasca »požlahtnjene dolgouhate nemške deželanske pasme.« Svinje so bile »od domače pasme, kakršna je v kamniškem okraju doma, vendar pa vse kažejo znake vmešane žlahtnejše krvi.« Družba je imela naslednje načrte: 1. vzrejati in širiti plemenske živali »kamniškega prašiča«, 2. vzgajati za prodajo dobre plemenske prašiče kamniške domače prašičje pasme 3. ustanoviti pitališče za prašiče, ki se ne prodajo kot plemenske prašiče. Poročilo sta zaključila z nasveti glede nudenja strokovne pomoči, ob sedanjem obsegu reje ugotoviti gospodarnost in ustanoviti živinorejsko zadrugo ter s podporo za dodelitev državne podpore, ki jo je družba tudi prejela. Med dokumenti je tudi načrt za svinjak, ki je prikazan v nadaljevanju. V dokumentu »Poročilo o prvi kranjski svinjerej-ski družbi z o. z. v Lukovici« je opisan »kamniški prašičji rod. Tega ni mogoče še imenovati kot sa- mostojna in konstantna pasma. Podlaga kamniškemu prašiču je lisasta planinska prašičja pasma, ki je toliko od kranjske, kolikor od štajerske strani pomešana precej močno s tujimi pasmami, zlasti z veliko belo angleško pasmo. To je domača deže-lanska pasma z lastnostmi, ki so prav vrle za naše razmere. Te živali so namreč trdne, skromne, se zadovoljijo s slabo oskrbo in krmo ter so navzlic temu rastne in se lahko dado opitati.« Kranjski deželni odbor je za ureditev dolinskega pašnika za mlado živino na posestvu svinjerej-ske družbe, kot je svetovano v strokovnem poročilu, družbi odobril pomoč v višini 10.000 kron. Uradno potrdilo (SI AS 533, P12 - prašičereja) V serijskih in drugih publikacijah so o družbi naslednji podatki: 1. Oglasi: Slovenec (1929) poroča: Načrt svinjaka za prvo kranjsko svinjerejsko družbo v Lukovici - 1913 (SI AS 533, P12 - prašičereja) Domoljub, 28(1915)11, str. 174 in št. 17, str. 269 2. Uradni zaznamki o dopolnitvah registracije: YjiitiU i* jL- 4 M lP.jilliji i&lS, ]. V bjpfirukro rcgi*Lru pri Krnti- Hm» h», flif C ! 13,-z.. k i Pjvi Imnjiba miiJ&rtjA* 4'ulti i if ijciem T L j Hb I j & a | rtjatecni iH>ranen]lM t Ithri-Kil sr i* r^JhrfUdj» Julijin P»!"^ kot |hJdkm>i]lqAji i* k ■■■ vpiitli ^ififi Jtric*, liljničjrlip jT-iie h [rj'jWjtJ'^. tirtM m. ftfcA rr Ud; Uradni list, 1(1919)128, str. 457 Liki Marija. ^ Prva kfutij. ovliijtrrjflm ImEbji Slovenec, 57(1929)94a, str. 5 Prva kranjska svinjerejska družba je obstajala 17 let. Najprej je bil njen sedež v Lukovici in od leta 1916 (uradno od leta 1919) dalje v Ljubljani. Podatkov o prireji, gospodarnosti in o reji sami ni na voljo. V Sloveniji sta znana iz tega časa še dva podobna primera organizirane prireje prašičev: pitališče v Št. Lovrencu na Dolenjskem (Oblak, 1927) in pitališče v Krminu na Goriškem (1925). Prof. dr. Šalehar Andrej, zASLužNi profesor UNiVERZA V LjUBLJANi, BiOTEHNišKA FAKULTETA, ODDELEK za zootehniko, 1230 Domžale *Qpomba: objavljeno v Kmetovalcu, 80 (2012) 6 Občankam in občanom Občine Lukovica želimo lepe božične praznike, veliko zdravja, zadovoljstva, uspehov in osebne sreče v letu 2013. Za KS Krašnja Franc Novak VOŠČILO S toplino božič naj te greje, srce naj tvoje pomiri, a novo leto naj zaseje vse, kar srce ti poželi! Vsem krajanom in ostalim občanom želimo blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2013. Svet KS češnjice 14 MLADINA, ŠOLSTVO Rokovnjač Tradicionalni slovenski zajtrk na OŠ Janka Kersnika Brdo Da bi se zjutraj tako mudilo, da niti za zajtrk ni časa, je premalo prepričljiv izgovor. Če se dovolj zavedamo, kakšnega pomena je zajtrk za zdravje, si bomo zagotovo vzeli nekaj minutk časa in zjutraj sedli k najpomembnejšemu obroku dneva. Seveda pa tudi ni vseeno, kaj jemo. Da bi se tega zavedali že otroci, je bil 16. november, ki je tudi dan slovenske hrane, dan, ko se je o tem ne samo govorilo, ampak so otroci tak zajtrjk imeli v šoli, poleg tega pa so šolo obiskali tudi gostje, ki so otroke spomnili, da v naši okolici rastejo rastline, iz katerih lahko naredimo tako dobro in zdravo hrano, ki je ne moreš kupiti v nobenem trgovskem centru, saj je naša, domača. Po zdravem zajtrku - mleko, kruh, med in maslo so se učenci razdelili po učilnicah, kjer so jih že čakali različni gostje s svojimi zanimivostmi. Kmetijska svetovalka Pavla Pirnat je lepo pove- dala otrokom, da zmerljivka »kmet«, ki je bila še nedavno precej pogosta med šolarji, še zdaleč ni na mestu, saj je od kmetovega pridelovanja hrane odvisno naše življenje in zdravje. Povedala je, kaj sploh pomeni ekološko kmetovanje. Breda Pustotnik z ekološke kmetije Pr Cajnovc pa je predstavila delo na svoji kmetiji in celo prinesla nekaj pridelkov in izdelkov. Marsikaj je spominjalo na stare čase, zato je bilo še posebej zanimivo. Otroci so lepo sodelovali, razveseljivo je, da jih te teme zanimajo. Najmlajše so obiskali čebelarji - to je vedno zanimivo, saj pridne čebelice vedno burijo otroško domišljijo, sploh pa je neprecenljiv sladki med! Eno skupino otrok sta obiskala obiskala tudi Oti-lija Grad - Berle, zeliščarka in permakulturnica, in ekološki kmet Peter Kos. Vsem, ki ste na mlado generacijo predajali svoje znanje o pridelavi zdrave hrane in nam z medom posladkali dan, se lepo zahvaljujemo! Vsi pa ste vabljeni na ogled dveh razstav v počastitev dneva slovenske hrane, in sicer Prehranski kilometri v pritličju, in Ekološko kmetijstvo v prvem nadstropju šole. Marija Demšar Učenci oOŠ Brdo obiskali gasilce na Količevem Izdelovanje modela Da tudi majhen ogenj lahko pomeni veliko nevarnost, učenci petih razredov že vedo. Kljub temu pa je potrebno na to vedno znova opozarjati in tudi spomniti otroke, kako se ravna ob takih primerih.. Zato so učenci petih razredov OŠ Brdo v okviru tehniškega dne obiskali Center požarne varnosti na Količevem. V času našega prihoda pa je bila ravno intervencija in tako smo imeli priložnost v živo videti, kako je, ko gre zares. Gasilci so s sirenami zapuščali Center požarne varnosti in se odpravljali na avtocesto, kjer je gorel avtobus. Kljub temu je v Centru ostalo še nekaj gasilcev, ki so nam pokazali, kako izgleda, ko dobijo klic, povedali, kaj naredijo, razkazali pa so nam tudi gasilske avtomobile. Med našimi otroki je tudi veliko gasilcev, ki so svoje znanje pokazali v pogovorih z gasilci. Imeli smo tudi priložnost videti raztegljivo lestev, ki se raztegne in povzpne v neskončne višave. Zanimivo je bilo! Hvala gasilcem, ker ste nas sprejeli, čeprav ste imeli ravno takrat veliko dela! V* a • V I I • v • počitniške hišice V 3. b razredu smo imeli tehniški dan, na katerem smo iz odpadne papirnate in kartonske embalaže izdelovali model počitniške hišice. Nastale so različne hišice pa celo tudi avtodo-mi in podobi počitniški objekti. Tina Uštar december 2012 MLADINA, ŠOLSTVO 15 Plavalni tečaj V Snoviku je v tednu med 15. in 19. oktobrom potekal plavali tečaj za 3. razrede matične šole in obeh podružnic. Vsi učenci so napredovali in se ob učenju pravilnega plavanja ter podobnih dejavnostih tudi zabavali. Pa moker pozdrav iz Snovika! Tina Uštar Od 15. do 19. oktobra smo hodili v Snovik. Prvi dan so nas razdelili v skupine, vsaka skupina je imela svojo barvo kapic. Jaz in nekaj sošolcev smo bili pri učitelju Marku. Na plavalnem teča- ju smo se zabavali, plavali smo z deskami, brez desk in s črvi. Skakali smo bombico in se naučili skakati na glavo. Čofotali smo tudi v džaku-ziju. Na koncu smo skakali čez črve, se zabavali v manjšem bazenu ali pa so nas učitelji metali v vodo. Bilo je res zabavno. Ana, 3. b V Snoviku smo se veliko naučili. Meni je bilo všeč v džakuziju. V njem je topla voda in masaža. Učitelji so nas veliko naučili. Špela, 3. b Čebelarji na obisku v vrtcu Mesec november je v našem vrtcu potekal v navajanju na zdrav način življenja, kar je večina strokovnih delavk izkoristila in otrokom ponudila dejavnosti, ki so poudarjale tak življenjski slog in uživanje zdrave hrane. Otroci so hodili na sprehode, v gozd in ga spoznavali z gozdarjem Jako Šubicem, v sadovnjak na Brdu, si sami pripravili sadno solato, se pogovarjali in ustvarjali z vodjo prehrane in ZHR Ano Romano Dolenc. Aktivnosti smo zaključili s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ko so k nam prišli čebelarji, otroci pa so se seznanjali ne le z medom, temveč tudi s čebelarjenjem, opremo in posebnimi čebeljimi produkti, ki jih ne vidijo pogosto. Predvsem cvetni prah jih je očaral in hkrati presenetil s posebnim okusom. V pomladnih mesecih bomo čebelarje še obiskali in jih še povabili tudi v vrtec. Hvala čebelarji Lukovice za posredovano znanje! Cveta Rošer Humanitarna akcija POPLAVE 2012 V sredo, 21. novembra 2012, in v četrtek, 22. novembra 2012, je na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo potekala humanitarna akcija z naslovom POPLAVE 2012. Zbirali smo ozimnico in druga živila z daljšim uporabnim rokom. Odziv je bil, kljub kriznim časom, velik. S skupnimi močni smo zbrali 16 velikih in 3 male pakete, polne najrazličnejših živil. V vsak paket smo priložili tudi lepe misli, ki so jih pripravili naši učenci. Vsa zbrana živila so bila 23. novembra 2012 s pomočjo Pošte Slovenije odpeljana v zbirni center Občine Duplek. Zahvala gre vsem posameznikom, ki so z malimi prispevki pomagali ljudem, ki so se zaradi poplav znašli v stiski. Hvala otrokom, ki so za te ljudi napisali spodbudne misli. Naše humanitarno delo se pri tej akciji ni končalo. Z veseljem smo se pridružili tudi Niveini akciji Podajte nam roko! Učenci so skupaj z učitelji narisali, odtisnili, pobarvali 573 rokic, kar pomeni, da smo s skupnimi močmi v Učni sklad Nivea prispevali 286,5 evra. Učni sklad Nivea je bil ustanovljen v sodelovanju s podjetjem Beiersdorf d.o.o. in Zveze prijateljev mladine Slovenije. Vsa zbrana sredstva so namenjena za štipendiranje posameznih otrok. V akcijo se je vključila vsa šola, učenci, starši, zaposleni. V akciji so se nam pridružili tudi zaposleni iz družbe DEOS, d.d., ki so nam priskočili na pomoč pri zbiranju škatel, ki smo jih potrebovali za pravilno hrambo živil za transport in ker se jim je akcija zdela zanimiva, in so želeli tudi sami pomagati, so darovali tudi živila. Z malimi koraki do nasmeha ljudi. Barbara Knap 16 INTERVJU Rokovnjač Intervju Alenka Žumbar Klopčič "Želim si, da imajo otroci občutek za okolje" Alenka Žumbar Klopčič je novinarka in urednica pri podjetju Energetika.net, vendar pa je njeno »dušno« delo povezano s pisateljevanjem. Žene jo sporočanje o tistih dragocenostih, ki bi jih morali ceniti vsi, od prvega do zadnjega prebivalca tega planeta. Odkar se je preselila v Krašnjo, je začela ustvarjati, njene eko knjige pa nosijo pomembna okoljska in družbena sporočila. Prav tako gredo knjige in del sredstev od prodaje v dobrodelne namene in so natisnjene na recikliranem papirju. Alenka verjame, da lahko vsak od nas za malenkost spremeni vsaj delček sveta, ki ga pozna in sama s svojim delom zagotovo spreminja svet. Alenka Žumbar Klopčič (Avtor fotografije: Jan Bročič, Analog) Že tri leta živite v Krašnji, kakšni so vaši vtisi o kraju in ljudeh? Res mi je zelo všeč, okolica je zelo lepa, najraje pa z možem obiskujeva Limbarsko goro. Trenutno sva se odločila, da kar tečeva nanjo, saj ko jo enkrat prehodiš, ni več tak izziv in je kar zahtevna proga. Pozimi obiskujeva Limbarsko dvakrat, ko pa je bilo lepo vreme, sem imela obdobje, ko sem šla nanjo vsak dan s svojo psičko. Oba z možem veliko delava in odhajava od doma zjutraj, domov pa, ko se temni in nisva toliko v stiku z ljudmi. Ljudje pa so zelo prijazni in domačni, ravno pred nekaj dnevi, ko se mi je zjutraj s sprehoda mudilo v službo in me je ustavila soseda. Ker sem bila že prej nekaj dni službeno odsotna, me je prijazno vprašala, kdaj bom kaj doma, da ima zame marmelado in kompot in takšne stvari se mi zdijo res prijazne. Ali pa ko te povabijo na piškote oziroma kakšno podobno stvar, čeprav te ne poznajo dolgo časa, je res lepa gesta. Kako to, da ste napisali tri knjige z vsebino iz »naših krajev«? Trilogija Čarovniška knjiga ena, dva in tri, s podnaslovi kot so kako je izginilo jezero, kako je izginila šola, kako je izginila gora, govorijo o treh najstniških čarovniških sestrah, vsebina knjig pa je postavljena v Lukovico in Krašnjo. Šolo v Krašnji sem tudi fotografirala in nato jo je ilustratorka narisala, gora je mišljena kot Limbarska gora, jezero pa Gradiško. Zdi se mi, da odkar sem prišla pred tremi leti v Krašnjo, sem začela veliko ustvarjati in odkar sem v Krašnji, sem odprla podjetje Eko knjiga. Rekla sem si, da bo to na nek način zahvala kraju in občini, da ju nekje omenim. Potem so lansko leto v začetku decembra otroci pod vodstvom Vere Be-guš odigrali tudi v gledališki predstavi po knjigi Kako je izginilo jezero. V veliki meri pa sem tudi te knjige dala fundaciji H.O.P.E. Toma Križnar-ja, ki jih ima poleg svoje predstavitve filmov o Darfurju, ima knjigo Nafta in voda ter moje tri »čarovniške knjige« in dobiček od prodanega je namenjen njegovim fundacijam. Koliko časa potrebujete od ideje do tega, da napišete knjigo? Knjiga o smeteh in ena od zadnjih, ki je izšla, Smetko sredi gozda, je nastala zaradi akcije Očistimo Slovenijo društva Ekologi brez meja. Najbolj absurdno se mi je zdelo, ko so medijsko izpostavili akcijo, ljudje pa so na zbirne točke, kjer so se prostovoljci zbirali, dan prej prinesli smeti ali pa kakšne stare hladilnike. Tudi na splošno je zadaj v večini mojih knjig, namesto zaključka, neka okoljska resnica oziroma dejstva, ki podkrepijo celotno zgodbo. Ravno dejstva so tisti razlog, ki me vodi v pisanje zgodbic. Kdaj ste se srečali z ekologijo in okoljsko problematiko? Ssem urednica spletnega portala Energetika. net, ki je zelo nišno usmerjen in sicer poročamo o tem, kaj se dogaja na področju energetike. Nato kar hitro ugotoviš, da vse, kar človek počne, je povezano z njegovim vplivom na okolje in to še zdaleč niso samo smeti. Ne, pri smeteh se šele začne. Nekako me je vodilo to, ko opa- zujem eno sfero, kot je energetika, ki je gonilo za naš vsakdan in brez energije ne gre. Povsod je energija in ne smemo si zatiskati oči, da hkrati s proizvodnjo energije delamo veliko škodo okolju in povzročamo veliko emisij. Z vsakim objektom posežemo v prostor, najsi bo to hidroelektrarna, sončna elektrarna, ki je na strehi in ne moti nobenega, a ima strupene elemente za okolje in dejansko nobena stvar ni čista. Povod je bil, da začnem pisati tudi o tem, kako lahko okolje tudi ohranjamo. Vse skupaj pa so spodbudili kužki, saj nama je z možem kužek zelo zgodaj preminil in nato sva začela zahajati v zavetišče za živali. Tam pa se mi je odprl ves svet, saj nisem mogla verjeti, da smo ljudje tako brezbrižni do živali in neodgovorni. Ker je o živalih že tako veliko stvari napisanih, sem se odločila, da bom to naredila na drug način. Drugo leto v začetku leta izideta tudi dve knji-gici o ogroženih živalskih vrstah. To sta volk in medved, dve ogroženi vrsti, do katerih se ljudje mačehovsko obnašamo. V bistvu vidimo konkretno medveda, ki pride v naše okolje in nas ogroža, ampak ni tako. On je bil tam prej, poleg tega pa ljudje povzročamo smeti, medved pa gre za vonjem in se mu ne da loviti, če ima tam smeti ter nobenemu nič noče. Nekako sem začela spremljati stvari z drugačnim pogledom in se mi zdi ustrezno, da se na takšen način to sporoča našim otrokom. Kako otroci sprejemajo naravo? Zelo dobro. V decembrskih dneh precej hodim po vrtcih in osnovnih šolah, kjer jim prebiram knjigice in lahko rečem, da so otroci super bitja, če jim pustimo to. Vedno si želijo zgodbice o čebelicah; ne vem, kako to (smeh). V knjigi Utrinek s celjskega sejma MOS (osebni arhiv) december 2012 intervju 17 Čebelji ples je spremno besedo napisal tudi Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze na Brdu pri Lukovici, tako da sem na vezi tudi z lokalnim okoljem pri nastajanju, če je to potrebno. Navdih sem dobila, ko je prišlo do pomora čebel in vsi vemo, da brez čebel ne bo sveta, saj potrebujemo opraševanje. Po eni strani se mi zdi kar malo kruta zgodbica, vendar jo otroci res dobro sprejemajo in na koncu so navdušeni, niso žalostni. Sama želim samo, da imajo občutek za okolje. Mislite, da vam uspeva s svojim delom? Mislim da, vendar niso samo moje knjige takšne, ki opozarjajo na to tematiko, imamo tudi eko šole in eko vrtce. Na živce mi gre, kadar se zlorablja pojem ekologije oziroma bio in zeleno, ker ljudje nimajo razčiščenih osnovnih pojmov. Na primer, ko pišejo ali govorijo o smeteh, da je to vse, ampak to je osnova, saj zna že vsak ločevati. Moramo vedeti, da nasploh potrošništvo škoduje. Ja, saj se zavedam, da moramo živeti, potrebujemo denar, sem ekonomistka in poznam ta vidik, če pa se vprašamo, koliko hrane in koliko drugih izdelkov res porabimo, tega bi se morali bolj zavedati. Ali pa ko vidim kakšne knjige, ki naj bi bile eko in imajo velik format, ogromne platnice, malo teksta in malo poslikanega, se vprašam, zakaj je to potrebno? Ljudje bi morali malo bolj verižno razmišljati, saj ima vsaka stvar, ki je tukaj, svoje ozadje. Kako vi gledate na okolje? Sama gledam na okolje drugače, to ni samo narava, zame je okolje ves svet, ljudje smo okolje, vse okrog nas je okolje. Mislim, da bi morali ljudje malo bolj »vklopit glavo«, in sicer medčloveški odnosi, odnosi do živali, da ne bi potrebovali zavetišč, da razmislimo, ko gremo v trgovino. Zdrava pamet je enostaven recept. Se ljudje po vašem mnenju, glede na vse informacije, ki jih imamo, dovolj zavedamo pomena narave in okolja? Alenka Žumbar Klopčič (Avtorica fotografije: Katja Klepec Štalec) Mislim, da je to zelo različno. Poznam veliko ljudi, ki maksimalno dajo na to, da cenijo okolje, vendar ljudje takšni smo, družimo se s podobno mislečimi. Ogromno ljudi otroke vzgaja v tem duhu in tudi sama vidim v vrtcih, kako so otroci dojemljivi za to, kar jim učiteljice in vzgojiteljice predočijo. Po drugi strani je pa druga sfera ljudi, ki mislijo, da jim je okolje dano zaradi njihovega bitja in življenja. Vendar ni tako, ti si bil rojen sem, ti se vedi spoštljivo, ni vse drugo narejeno za tebe. To sta po mojem mnenju dva pola ljudi. Kako je s knjigami in izdajo knjig v teh časih? Založništvo ni ravno nek »biznis«, ampak v mojem primeru izdajam samo svoje knjige. V tej fazi ne bi vzela in izdala kakšne druge knjige. Bolj je vodilo to, da nekaj dajem od sebe za dušo, da dajem nekaj o sebe, kar se mi zdi prav. Ko dobim neko idejo oziroma vzvod, takrat niti ne morem spat in tisto mora iti skozi prste ven (smeh). Takrat potem tudi začnem razmišljati o tem poslovnem modelu. Kako bom našla kritje za neko knjigo, ali lahko dobim mecena? Prav tako si želim v čim večji meri sredstva od knjig podarjati naprej v dobrodelne namene, če gre človek sam v to in ima srečo, pride na nulo, če pa imaš mecena, si prej na tisti »nuli« in lažje to razliko res nekam namenjaš. Tisti, ki mi pridejo naproti, imajo že v osnovi nek čut in vedo, da je to, kar počnem v redu stvar. Rada delam s tistimi, ki čutimo podobno. Nič ni surov »biznis« in podobno je z meceni, ki bi radi tako kot jaz naredili nekaj boljšega za jutri. Doštudirali ste ekonomijo, kako ste se znašli v novinarstvu? Vedno sem rada pisala, tako da sem šla v bistvu na ekonomijo zaradi tega, ker nisem vedela, kam naj grem (smeh), tako da sem potem počasi nekako začela razmišljati o tem, da sem sposobna tudi kaj napisat. Začela sem z delom pri reviji Smrklja in v lokalnih medijih. Bili so mehki začetki, da sem spoznala samo sebe in kako se izražam. Na Energetiko.net sem prišla naključno kot študentka in sedaj sem v podjetju že devet let in sem se čisto specializirala. Prevzela sem tudi vodenje tega podjetja, prav tako tudi ogromno potujem, ker imajo podjetje deloma v lasti Norvežani, ampak vsako leto dobim določena nova spoznanja, poznanstva, znanja in se tega ne moreš naveličati. Je dobro, ker me ekonomija po drugi strani dopolnjuje. Lahko treniraš pisanje, ampak imaš pa osnovo v ekonomiji, kar se mi zdi, da je v teh časih še boljše. Kako Norvežani gledajo na okolje? Čeprav naj bi bile skandinavske države bolj na nivoju, je Slovenija zelo lepa država. Če na primer primerjam s Tirano ali Istanbulom, je tam veliko smeti, dizel se čuti v zraku, tako da je Slovenija čista država, tudi za tujce. Poslovne partnerje Norvežane, ki so nas obiskali, je Ljubljana čisto obnorela in so se vrnili tudi zasebno s svojimi družinami. Mi imamo zelo lepo državo, ampak bi bila lahko še bolj čista in ne bi potrebovali divjih odlagališč in akcij v stilu Očistimo Slovenijo. Nasmejana pisateljica (osebni arhiv) Kdaj je padla odločitev za pisanje Eko knjige? Leta 2009 sem napisala prvo knjigico o kužkih, v njej tudi nastopa moja psička Tasha, ki je iz zavetišča, in tisto je bil čisti začetek, knjiga je izšla tudi pri drugi založbi. Potem sem pa leto po tem, ko sem se preselila Krašnjo, »doživela klik«, tisti mir in pristen dom, ki bi ga moral doživet vsak, da lahko začne razvijati svojo ustvarjalnost. To se je pri meni zgodilo v Krašnji in od takrat naprej sem bila še bolj v stiku z naravo, seveda sem že prej hodila v naravo, vendar mi je to okolje ogromno dalo. Po tem pa so kar začele ena za drugo nastajati zgodbice, za vsako zgodbo pa sem imela še dodatno motivacijo, saj sem vedela, da za mano stoji ekipa in nekdo, ki bo to super upodobil. Zelo pomembno mi je, da imam na svoji poti ljudi, s katerimi se ujamem in pravega sogovornika, ki prispevajo kamenček v moj mozaik. Ti ljudje imajo enak občutek, isti čut za okolje, na koncu so tudi oni zelo ponosni na končni izdelek in to se mi zdi najpomembnejše za uspeh. Ali si po vašem mnenju mladi upajo v teh časih lotiti in uresničiti stvari, ki jih zanimajo? Vi ste že ena izmed takih, ki ste začeli v času krize. Kakor kdo. Bojim se, da se ne bodo več toliko upali. Sploh zaradi tega, ker je vedno več prostovoljskega dela oziroma tega, da se od mladih pričakuje, da bodo živeli od zraka in delali nekaj, kar radi delajo. Najbrž je zelo težko biti pogumen v takih pogojih, gledam predvsem iz perspektive moje sestre in njenih sošolcev, sošolk in imajo manj priložnosti, kot so bile za nas. Tako da jih ne bi niti obsojala, če si ne bi upali takšnih stvari. Mislim, da če človek čuti, da nekaj rad dela in želi delati, naj poskuša najti način, da bo to "šlo skozi". Vseeno je potrebno sprejeti kdaj kakšno kritiko, po drugi strani pa biti pripravljen na to, da se zadeva drugače obrne. Lea Smrkolj 18 MLADINA, ŠOLSTVO Dedki in babice v vrtcu v Krašnji Otroci babice in dedke naravnost obožujejo, kajti prav dobro se zavedajo, da imajo ves čas tega sveta samo zanje. Nikoli jim ne odklonijo nobene stvari in pri njih jim je dovoljeno odpirati omare, pred kosilom jesti čokolado in če ne želijo jesti juhe, jim bo babica zagotovo pripravila najboljše palačinke, da o spanju pri dedku in babici ne pišemo. Je sploh mogoče, da otroci v družbi starih starših ne bi uživali? A tokrat 5. decembra so v njihovi družbi uživali dedki in babice v vrtcu v Krašnji, saj so jih povabili na prav poseben dan. Najprej so jim predstavili, kaj so se naučili v tem času in de-klamacije so bile res prisrčne in pesem, ki sojo zapeli veseli medvedki, ja, ta je bila pa nekaj posebnega, saj je bila samo za dedke in babice. Nato so nas popeljali v svoje prostore, kjer smo skupaj izdelovali trstenke. Mnogi ne vedo več, kaj je to, zato naj zapišem, da je to staro glasbilo, ki so ga izdelovali pastirji, da so si krajšali čas in na njega se da tudi lepo igrati. In ker delo utruja, so nas presenetili še z zdravim okrepčilom, ki so ga pripravile pridne kuharice, ker pa vedo, kako je z dedki in babicami, smo bili deležni tudi kave. Še malce skupnega druženja in dopoldan seje prevesil proti poldnevu in zato smo prejeli še darilo, to je piškote, ki so jih otroci sami spekli ob čisto majčkeni pomoči vzgojiteljic s čestitko, ki pravi: "Sončnih žarkov za radost in veselje. Zvezdnih utrinkov za vse skrite želje, otroškega smeha, lepot in dobrot naj prihajajoče leto vam natrosi povsod. SREČNO 2013!" Drago Juteršek Obisk Čebelarskega centra Brdo Dan odprtih vrat v Čebelarskem centru na Brdu je bila priložnost tudi za učence razredne stopnje OŠ Brdo, da si pobliže ogledajo, kaj se dogaja v njihovi neposredni bližini. Poleg tega, da smo preko ogleda filma in zanimivega predavanja veliko, če že ne vse, izvedeli o življenju čebel, so učenci lahko izdelovali svečke in čebelice, ogledali so si razstavo in kar je bilo seveda najboljše, poskušali različne vrste medu. Izkazalo se je tudi, da učenci o čebelarstvu že kar veliko vedo in da so svoje znanje samo še nadgradili. Zahvaljujemo se vsem v Čebelarskem centru, ker ste nas lepo sprejeli, nam veliko zanimive ga povedali in pokazali. Sadimo drevesa V hladnih, jesenskih dneh smo se v vrtcu Medo na Prevojah lotili sajenja dreves. Z gozdarjem smo izkopali mlada drevesa v bližnjem gozdu. Lipe in jeseni bodo krasili naše dvorišče in nadomestili nekatera bolna drevesa. Na parkirnem prostoru bodo nudila senčno zavetje tudi avtomobilom. S pomočjo župana in ravnateljice smo se lotili dela. Hišnikje pripravil sadilne jame in orodje. Ob pesmi in s skupnimi močmi smo posnemali naša vodilna vzornika in kar dobro nam je šlo. Skrbeli bomo za te mladike, da bodo zrastle v mogočna drevesa, ki nam bodo v poletnih mesecih čez leta nudila senco. V pomladnih mesecih bomo lahko opazovali prelet čebel, cvetove z lipe pa nabirali za čaj. Jesenski plodovi nam bodo služili za igro in učenje. Pomembno je, da se že zgodaj naučimo o naravi čim več, da jo bomo znali spoštovati, ceniti in jo znali tudi čuvati. Cveta Rošer Zimska liga Avtomehanika Kveder 2012/13 12 ekip se že dva meseca bori za čimboljši izkupiček ob koncu ligaškega tekmovanja. V prvem poročanju o aktualni ligi predvsem predstavljam letošnjo izvedbo in podrobnost o sodniku. 1997/98 prvič zaigral v 1. slovenski nogometni ligi in v premiernem nastopu za Korotan zadel za končnih 1:0 proti najboljšemu slovenskemu klubu zadnjih dvajsetih let. Zanimiva igra številk pravi tole: Druškovič je v 11. minuti z 11-metrov-ke dosegel 1. gol na svoji 1. tekmi slovenske 1. lige, premagal je vratarja Marka Simeunoviča. Za Mariborčane pa je med drugimi igral tudi Matjaž Kek (vir: http://www.prvaliga.si ..klik na »arhiv«). Vrnimo se k zimski ligi 2012/13. Pogled na lestvico pove, da z obranitvijo naslova prvaka po štirih kolih dobro kaže moravški Californiji, ŠD Lukovica je z istim številom desetih točk na drugem mestu zaradi slabše razlike v golih, le točko pa za vodlnimi zaostajata Antimon-Cosmos in ekipa Medije. Zanimivo je še to, da je druga trojanska ekipa - GP Trojane Amater - z dvema točkama zaostanka na odličnem 5. mestu. Kot kaže, bo med temi petimi ekipami potekal boj za prvaka. Razpored si lahko ogledate na spletu - www.rcu.si, lestvico pa poleg tega zapisa. Ob koncu si zapomnite, da je 6. kolo v tednu med prazniki, to je 28. decembra od 18.30 dalje. Prijatelji nogometa, vabljeni na ogled! mesto Ekipa Odig. Tekem Zmage Neod. Porazi Dob. zadet. Prej. zadet. Gol razlika Točke 1 California 4 3 1 0 14 4 +10 10 2 ŠD Lukovica 4 3 1 0 11 3 +fl 10 3 Antimon-Cosmos 4 3 0 1 10 4 +6 9 4 Medija 4 3 0 1 12 11 + 1 9 5 GP Trojane Amater 4 2 2 0 e 4 +4 8 6 Blagovica 4 1 2 1 7 5 +2 5 7 FC Keiserslautern 4 1 2 1 7 7 0 5 8 ŠD Krašnja 4 1 0 3 6 9 -3 3 9 Exclusive Team 4 1 0 3 6 14 -3 3 10 Bojan Team 4 0 2 2 S 12 ■4 2 11 Sombrero Team 4 0 1 3 6 13 -7 1 12 Stroj. o. Narobe s.p. 4 0 1 3 e 15 -9 1 Lestvica po štirih kolih Futsal lige Avtomehanika Kveder Kot prejšnja leta ligo sestavlja 12 ekip z okoli 8 igralcev, torej nekje 100 nogometašev meri moči vsak drugi petek v balonu pri Rekreacijskem centru Urbanija nad Lukovico. Organizator lige ŠTD Rafolče bdi nad nemotenim potekom igranja. Glavni sponzor je spet Avtomehanika Kveder, ki kljub stoškom z odprtjem nove po- slovalnice s tehničnimi pregledi v Lukovici še najde sredstva (tudi denarna), ki organizatorju še kako pridejo prav. Sodnik spornih situacij je, že nekaj zadnjih let, Tomi Druškovič z Vranskega, ki je nekoč dosegel zadetek proti mariborskemu Braniku. Kot zanimivost naj torej povem, da je v sezoni Rok Avbelj Klemen Gerčar - slovenski moto športnik leta 2012 Za Klemenom Gerčarjem je res zelo uspešno leto. To dejstvo potrjuje tudi podelitev priznanj s strani AMZS Šport. Po njihovem izboru si je naziv slovenski moto športnik leta 2012 prislužil prav motokrosist s Prevoj. ki je v svetovnem in evropskem merilu postavila enega najboljših rezultatov v zgodovini. Vsekakor izjemni uspehi, ki jih niso spregledali pri AMZS in so mu zato podelili najprestižnej-šo nagrado v tem letu - motošportnik leta 2012. Gerčar je takoj po prejemu kristalnega krožnika dejal: "Priznanja sprva sploh nisem pričakoval in me je zelo presenetilo. Vendar je to zagotovo pika na i vseh uspehov, ki sem jih dosegel kot posameznik in s slovensko reprezentanco. Hkrati pa je to potrditev, da je letošnja sezona ena izmed mojih najboljših, če ne celo najboljša." Vsekakor si Klemen za doseženo v letošnjem letu zasluži iskrene čestike in dodatno podporo. A po vseh teh uspehih in priznanjih ne počiva. Ne pozna premora in se skupaj s svojim dolgoletnim kondicijskim trenerjem Matejem Cankarjem že pripravlja na nove izzive v letu 2013. Leon Andrejka foto: Žare modlic 22. novembra je v Festivalni dvorani potekala tradicionalna prireditev krovne motociklistič-ne zveze pri nas, na kateri so podelili priznanja najboljšim moto športnikom v iztekajočem se letu. Klemen Gerčar je bil osrednja osebnost prireditve, saj je na odru prevzel nagrado za osvojitev naslova državnega prvaka v najmočnejšem razredu in posebno priznanje za mednarodne dosežke - 4. mesto v skupnem seštevku svetovnega prvenstva razreda MX3. Poleg tega je bil tudi član slovenske repzrezentance, me-info.si o iVreme-i 20 SPORT Rokovnjač Hokejski klub Prevoje v letu 2012 Ko se približuje konec leta, se na skupnih srečanjih spominjamo uspehov preteklega leta. V hokejskem klubu Prevoje jih v letu 2012 ni malo. Morda bi izpostavil le največje uspehe: - 1. mesto v državnem prvenstvu do 10 let - 1. mesto v 2. ligi DP - 1. mesto v 3. ligi DP - 5. mesto v DP do 16 let - 2. mesto mlajših dečkov v hokeju na ledu -Domžale 2012 Mlajši dečki do 10 let so v kategoriji ekip Bleda, Domžal in Horjula suvereno zasedli 1. mesto in osvojili naslov državnega prvaka. Prepričljivo najboljši sta bili tudi ekipi v 2. ligi in 3. ligi ter si tako priborili mesto v višjih nivojih tekmovanja. Vesela novica je prišla tudi s tekmovanja v hokeju na ledu, kjer so naši fantje, okrepljeni s Kranjčani, v polfinalu premagali Jesenice in po dramatični tekmi v finalu morali priznati premoč Olimpiji. HK Prevoje v poletnih mesecih ne miruje, saj nastopamo na turnirjih, kot redni gostje pa smo povabljeni na memorial v Trst. V jesenskem delu se za nas že začne novo državno prvenstvo, ki se nadaljuje do maja naslednje leto. HK Prevoje v DP 2012/2013 nastopa v 1., 2., in 3. ligi. Za vse naše hokejiste je to naporno obdobje, saj so tekme vsak vikend in prav gotovo je veliko odrekanja za najbolj moško športno igro. Vsaka ekipa v rednem delu odigra 21 tekem, nato pa sledijo še odločilni boji v končnici. Zelo dobro delamo z mladimi hokejisti, zato se za prihodnost prevojskega hokeja ni bati. Vseeno vabimo vse mlade, željne hokejske igre, da se nam pridružijo na treningih ob torkih in petkih v RCU Lukovica. Vljudno ste vabljeni na ogled naše spletne strani www.hkprevoje.si, kjer si lahko preberete vse o našem klubu. Zahvaljujemo se Občini Lukovica za vso pomoč, da lahko uspešno zastopamo barve HK Prevoje po vsej Sloveniji. Posebej pa se zahvaljujemo vsem občanom za prispevek pri koledarjih. VlNCENC DRAGAR Naj v miru sreča nežno vas objame! Ujemite lepe trenutke v letu 2013! Hokejski klub Prevoje Člani Š.D. Zlato Polje želijo vsem krajankam in krajanom, občankam in občanom ter vsem ljubiteljem druženja vesel božič, zdravja, sreče in uspešno v letu 2013. Hkrati se vsem zahvaljujemo za pomoč in podporo! v Celešnk športno kulturno društvo r~ ŠKD ČELEŠNK želi svojim članom in ostalim občanom vesele božične praznike in srečno novo leto 2013. Pravljični 7. pohod po Rahuški poti Po celodnevni snežni ujmi v soboto se je v nedeljo, 9. decembra 2012, v organizaciji ŠTD Rafolče, že pred zborom ob 9. uri pred brunarico v Rafolčah prikazalo sonce in obsijalo lepo krajevno skupnost s tisoči kristalov, ki so dajali pravljični navdih zavzetim pohodnikom. Veseli pohodniki s številčnim podmladkom Letošnji pohod je bil organiziran v decembru z namenom, da se preskusimo s hojo v snegu in uživamo v morebitnem soncu, ki nas je res prečudovito razvajalo. 24 navdušenih pohodnikov, ki jih ni prestrašila temperatura pod ničlo, niti malo napornejša hoja, je z veseljem in dobre volje izmenjalo raznolike izkušnje, se nasmejalo raznim nerodnostim in občudovalo snežne vejice dreves. Rafolčanov je bilo razmeroma malo, bilo pa je več naših članov iz Doba in celo iz oddaljene Zaplane (družina Godec). Tudi naslednje leto bo pohod organiziran približno v tem času. Zahvala pri organizaciji gre Igorju Tekavcu za logistiko, Sandiju Ceglarju in Gostišču Kovač Ko-ličevo za odličen čaj in dobra domača jabolka. Na vabilu za letošnji pohod je bila na koncu druga kitica Kekčeve pesmi Frana Milčinskega, vendar bi bila lahko tudi prva: Kaj mi poje ptičica, ptičica sinička? Dobra volja je najbolja, to si piši za uho, mile jere, kisle cmere z nami vštric ne pojdejo. Za spodbudo za naslednje leto pa še odpev: Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog, če mu kdo nastavi zanko, ga užene v kozji rog. Viktor Jemec Končno tudi ženska nogometna ekipa v Črnem grabnu! Vsi ljubitelji nogometa v našem okolišu so verjetno zadnje leto in pol malce bolj svobodno zadihali, saj se je na tem področju zgodil velik premik. Po mnogih letih premora imamo v Lukovici spet nogomet. Avgusta 2010 je bil namreč ustanovljen Nogometni klub Črni graben. Fantje in možje vseh starosti veselo hodijo na treninge, turnirje in prijateljske tekme že od samega začetka. Nekega spomladanskega popoldneva pa se je porodila misel, da ne bi škodilo, če bi imel klub tudi žensko ekipo. Iz prvih vpisanih članic ekipe (dveh mamic nadebudnih nogometašev) je od maja letos naša ekipa zrasla na ponosno število 13 rednih članic. Naša ekipa je mešana, saj je razpon v letih velik. Najmlajše članice so še najstnice, najstarejše pa že preko štirideset. A leta nas ne motijo, saj treniramo zagnano in se trudimo po svojih močeh. Smo ekipa in držimo skupaj! Avgusta, ob prvi obletnici kluba, nas je naš trener (in obenem predsednik in ustanovitelj kluba NK Črni graben) Drago Kolenko dal na prvo preizkušnjo, saj smo odigrale prvo prijateljsko tekmo proti dekletom iz ŠD Čelešnik. Bile smo poražene, a nas to ni ustavilo. V začetku decembra pa smo se pomerile z ekipo ŽNK Radomlje. Glede na dejstvo, da dekleta že nekaj časa igrajo v ligi in trenirajo že več let, je naš poraz nepomemben. Trudimo se še naprej in iz treninga v trening smo boljše. Dekleta in žene, naredite nekaj zase, pridružite se nam! Vsaka nova članica je dobrodošla in bo sprejeta z odprtimi rokami. Antonija Kos ŽNK Črni graben Informacije: 041 272 515 ali 051 818 032 ŽNK Črni graben Šahovski večer Že nekaj let se šahisti Športnega društva Zlato Polje srečujejo z vrstniki iz Gradišča pri Lukovici. Po dogovarjanjih smo prijeten šahovski večer preživeli pred dnevi v društvenem prostoru v Zlatem Polju. Gostje so se številno odzvali tudi tokrat, kar dokazuje, da je v Gradišču šah dokaj množičen. Po prijetni dobrodošlici smo posedli za šahovnice. Žreb je določil nasprotnike in medsebojne pare. Šahovskih ur nismo uporabili, smo pa omejili čas za partijo. Vrvež se je hitro polegel, nastala je tišina, oči so bile zazrte na šahovnice v šahovske figure. Po dobri uri in pol je bil znan že končni izkupiček točk in tudi rezultat. Gostje so bili za točko boljši, kar pa ni pokvarilo razpoloženja. Prijeten večer se je zavlekel, ura nas je neusmiljeno priganjala domov. Še se bomo srečali, smo si dejali, tradicija naših srečanj pa se mora nadaljevati tudi v prihodnje. Leon Andrejka člani ŠD Lukovica vam želim o vesel božičin srečno Novoleto 2013 ■ športno društvo £ LIBIJI G cosmos www.COSMOS.SI 22 DRUŠTVA Rokovnjač Aktivnosti PGD Krašnja v jesenskem delu V zadnjem četrtletju je bilo v našem društvo zelo delovno. Zastavili smo si velike cilje in upam, da jih bomo do konca leta vse uresničili. tr.. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO ' IN USPEŠNO * * . * ö* " . * 6 *>*■*.• * * * S.;, v» -6*. . r. , £. • r* i W * Ö* ** * . ir^Ä ' * »O* ** Ö NOVO LETO 2013 VAM ŽELIJO * * ; , GASILKE IN GASILCI GASILSKEGA DRUŠTVA KRASNJA Najprej smo se lotili zamenjave garažnih vrat. Pri obnovi je bilo potrebno več gradbenih del, najprej smo povečali vhod za vrata v malo garažo. Odstranili smo preklado in jo nadomestili s kovinsko konstrukcijo. Tako so ena vrata že montirana, na druga pa še čakamo in upamo, da bodo tudi ta montirana v kratkem. Ker smo se odločili za tak poseg, je bilo potrebno tudi prepleskati oba prostora, saj je minilo že precej let od zadnjega pleskanja. Po končani montaži vrat bo treba obnoviti tudi električno napeljavo ter zamenjati in prestaviti nekaj luči. Vsa ta dela potegnejo za sabo še veliko manjšega dela, od čiščenja in ureditve garažnih prostorov. Večino dela do sedaj smo opravili prostovoljno, razen montaže vrat. Na starem domu so bile zunanje stopnice v zelo slabem stanju, smo se odločili tudi za njihovo obnovo. Sedaj so že nove, skupno z novo ograjo. Želimo, da bi tudi stari gasilski dom primerno vzdrževali, saj nam ta prinaša tudi določena finančna sredstva. Nismo pa pozabili na mesec požarne varnosti v oktobru. Kot vsako leto smo se tudi letos dogovorili s šolo v Krašnji, da pripeljejo učence in malčke otroškega vrtca na dan odprtih vrat v gasilski dom. Letos smo se dogovorili, da jim pokažemo pravi ogenj in da bodo lahko sami zares gasili. Vzgojiteljice so odpeljale otroke za Rado-mljo, kjer so gasilci pripravili pravi ogenj. Tja so se pripeljali z gasilskimi vozili in otrokom pomagali pogasiti pravi ogenj. Za otroke je bilo to nekaj nepozabnega in računamo, da bodo to nadaljevali tudi kot pionirji in kasneje kot člani društva. Ker se je kurilna sezona že začela, verjetno ni odveč, da vas opozorimo na nevarnost dimniških požarov, zato naj bodo dimniki pregledani in očiščeni, prav tako tudi okolica kurilnih naprav. Naši pionirji so obiskali gasilski center na Brniku in se seznanili z njihovim delom. Po več letih nam je letos v okrobru uspelo organizirati tudi izlet. Pot nas je vodila do Slovenke Bistrice, kjer smo se malo okrepčali, namen je bil tudi ogled tamkajšnje vinske kleti, vendar je prišlo do nesporazuma, ker so pozabili na naš obisk. Zato smo se odpeljali do Žičke kartuzije, potem nas je peljala pot v gasilsko društvo Oplotnica. Za ogled društva smo se odločili, ker so nas povabili, ko so bili pri nas na ogledu našega gasilskega vozila. PGD Oplotnica je zelo močno društvo, tako po gasilski opremi kot tudi po velikem in urejenem gasilskem domu. Odpeljali so nas tudi na ogled Oplotniškega gradu in nas na koncu tudi pogostili. Pozno popoldne smo se odpeljali do kmečkega turizma na kosilo, ki je v bližini. Po kosilu je bilo družabno srečanje in nekateri so tudi zaplesali. V večernih urah smo se odpeljali proti domu in upam, da je bil izlet udeležencem všeč. Uspešno smo posredovali tudi pri gašenju gorečega avtobusa na Trojanah, kamor smo prispeli med prvimi, čeprav je bil delovni dan in jutranje ure, ko je večina gasilcev v službah. Prvo soboto v decembru je naše društvo organiziralo meddruštveno vajo v vaseh Krajno Brdo in Vrh nad Krašnjo. Vaje se je udeležilo vseh pet društev s 50 gasilci in gasilsko opremo. Na pobudo poveljnika je naše društvo zbiralo pomoč za poplavljence v Dupleku, zbrano pomoč je poveljnik odpeljal 25. novembra 2012. Vsem, ki so pomagali, se prejemniki pomoči iz srca zahvaljujejo. Brane MočNiK pGD Lukovica želi vsem občanom Občine Lukovica veselja polne praznike ter obilo sreče, osebnega zadovoljstva, uspehov in zdravja v letu, ki prihaja. S čestitko se za podporo in sodelovanje pri našem delu zahvaljujemo vsem prebivalcem našega območja. Posebna zahvala je namenjena vsem, ki nas pri našem delu tudi finančno podpirate. Posebna zahvala pa je namenjena vsem, ki ste skozi celotno leto sodelovali v naši akciji zbiranja starega papirja in zamaškov ter nam na tak način priskočili na pomoč pri nakupu prepotrebne opreme. Gasilke in gasilci pGD Lukovica Naj vas tudi v letu 2013 povezujejo lepe misli in iskrene želje, da skupaj obogatimo življenjski vsakdan vseh članov in članic našega društva. Hvala za sodelovanje, vsem pa obilo prijetnih praznikov ter srečnih, zdravih in veselih dni v letu 2013. Društvo izgnancev Domžale december 2012 društva 23 Jesen v društvu podeželskih žena Lukovica edini pogum, ki kaj šteje, je tisti, ki te popelje od danes do jutri. Takšne in podobne modrosti smo ženske izmenjavale na strokovni ekskurziji 4. oktobra na poti v Posavje in na Bizeljsko. Ogled repnice Najger v vasi Brezovica je bil nekaj posebnega za prav vse. Čudovita klet v pesku, stara preko 200 let, ki jih danes uporabljajo za hrambo in staranje vin, polna raznih podob in figur, je resnično vredna ogleda. Ogledale smo si še predelavo in sušenje sadja, ekološko turistično kmetijo Vimpolšek, pa govedorejsko kmetijo in se po večerji vrnile domov. 15.oktober - svetovni dan kmetic. Kar 25 se nas je zbralo v šoli na Brdu. Kuharski mojster Marko Jerant nas je popeljal v svet rolad. Pri- pravili smo tako glavno jed kot tudi sladico. Ob zaključku smo nazdravile našemu prazniku in sklenile, da se naslednje leto spet srečamo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo ravnateljici in šoli Brdo, da nam dovolijo uporabo lepe gospodinjske učilnice. Seveda pa tudi letos nismo pozabile na našega "Luka" in v soboto, 20. oktobra sodelovale na Lukovem sejmu ter ob tem dogodku pripravile tudi razstavo ročnih del. Izdelke članic smo jesensko okrasile, razne buče, jesensko cvetje in seveda pridelki vseh vrst. Zahvaljujemo se Občini Lukovica, ki nam omogoči uporabo dvorane. Istočasno pa jim želimo sporočiti, da tudi me aktivno sodelujemo pri promociji naše male, a lepe občine. V septembru nas je Miro Štebe s TV Slovenija predstavil v oddaji o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Kuhinja pri "Furmanovi mami" je kar "pokala" od raznih dobrot. Pripravile smo vse od starih jedi, praznično pecivo, pa narezki, klobase, potice, tradicionalne jedi, domač kruh, itd. Škoda, da zadeve nismo uspele predstaviti širšemu krogu obiskovalcev. Posnetek na TV pa je bil seveda kratek. Morda vam pripravimo razstavo v letu, ki prihaja. V soboto, 17. novembra, smo se z avtobusom odpeljale v Ljubljano na RTV na snemanje oddaje Sobotno popoldne. Zelo toplo in prijazno smo bile sprejete in skupaj z medijskimi ljudmi preživele krasno in prijetno sobotno popoldne. Ob odhodu smo jih povabile v našo Lukovico, dobile spominski DVD in že smo bile spet doma. Danes, 21. decembra, se dobimo na novoletnem srečanju v Lukovici. Vse lepo povabljene, da skupaj nazdravimo letu 2013. Vsem ostalim članicam, bralkam in bralcem Rokovnjača pa želimo : VZTRAJAJ, odločno VZTRAJAJ, ZDRŽI. potrpljenje dela čudeže. prijetne in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto! Za DPŽ LuKoviCA: Slavka Urbanua »Rokovnjač« na 3. pokalu Slovenije v prstometu! Društvo upokojencev Lukovica je v tem letu ustanovilo športno sekcijo balinarjev. Idejni vodja in organizator je postal Franc Perne. Sekcija je začela delovati v septembru 2012 s treningi balinanja v RCU v Lukovici. Veseli smo, da je Mišo Urbanija tako lepo pripravil balini- šče. Trenutno se okrog 15 članov društva vsak torek udeležuje balinanja. Vsi zainteresirani upokojenci ste povabljeni, da se nam pridružite! V novembru, ko vreme ni več primerno za balinanje, smo začeli s treningi v metanju ploščic - balinčkov v šotoru, kar se uradno imenuje PRSTOMET. Izvedeli smo, da je v Škofji Loki tekmovanje v prstometu 25. novembra 2012 in smo se ga udeležili. Na tekmovanju smo bili popolna neznanka, saj imajo Primorci in Gorenjci številne klube in tekmujejo v 2. ligah. Kljub temu smo od 39 ekip dosegli krasno 18. mesto. Tekmovali so: Franc Perne, Cveto Ma-selj in Miha Corel, organizacijo tekme pa je imel Matija Cerar. Fantje so bili že malo utrujeni, ampak balinčke so pa še vedno dobro metali. V januarju 2013 bo tekmovanje posameznikov, na kar se že pripravljamo. Matua Cerar 24 KOLUMNA KOLUMNA Prižgite luč in ne delajte lukenj No, sedaj boste rekli, tej se je pa res malo zmedlo, ampak se mi ni. Če boste vztrajni in prebrali kolumno do konca, boste razumeli. December je in ponovilo se bo enako kot lani in nima prav nobenega smisla polagati vam na srce in paziti na vašo denarnico glede nakupovanja in zapravljanja stvari, ki jih ne boste rabili, ne rabite. Ne bodo rabili in ne rabijo in otrokom še celo škodi - tu mislim preveliko količino sladkarij in neustreznih igrač. Nima se smisla pritoževati nad našimi politiki in njihovimi dejanji, navsezadnje izvolili smo jih sami. Čas bo prinesel svoje. Raje vam prepišem zgodbo, ki me je ganila. Mislim, da je to najlepše darilo vam ob prihajajočem novem letu in vseh spremljajočih praznikih. Majhen fant, ki se je večkrat slabo obnašal, se je nekega dne še posebno močno razburil. Njegov oče, ki je bil pameten človek, mu je dal vrečko žebljev in mu dejal, da naj vedno, ko se razjezi, in se ne more obvladati, zabije en žebelj v ograjo. Prvi dan je fant zabil v ograjo kar 37 žebljev. V naslednjih nekaj mesecih Rokovnjač v ograji se je naučil obvladovati svoje obnašanje in število zabitih žebljev v ograjo se je počasi začelo zmanjševati. Fant je kmalu odkril, da je lažje obvladovati svoje obnašanje, kot zabijati žeblje v ograjo. In končno je prišel dan, ko se ni nič razburil in tako tudi ni zabil nobenega žeblja. Povedal je očetu in ta mu je rekel, da naj vsak dan, ko se ne bo razburil, potegne en žebelj iz ograje. Dnevi so minevali in prišel je dan, ko je očetu povedal, da ni več nobenega žeblja v ograji. Oče je prijel sina za roko in ga peljal k ograji rekoč: poglej sin moj, dobro si opravil svoje delo, toda poglej te luknje v ograji. Ograja ne bo nikoli več ista. Ko nekomu rečeš nekatere stvari v besu, te besede pustijo brazgotine, ki so kot te luknje v ograji. Človeka lahko zabodeš z nožem in mu povzročiš globoko rano. Nož sicer izvlečeš in se še tisočkrat opravičiš in rečeš, da ti je žal, vendar rana ostane za vedno. Besedne rane ravno tako bolijo kot fizične. Pravi prijatelji so tako redki kot dragulji. Prijatelji te pripravijo do nasmeha, te poslušajo, te opogumljajo, ko ti gre slabo, imajo zate lepe in spodbudne besede in njihovo srce je tebi vedno odprto. Res lepa zgodba in marsikoga se bo dotaknila. Dragi bralci, ne zabijate žebljev tudi naravi, živalim. Tudi njih boli. Te dni je šla na sprehod z našo psičko mami in mi je povedala, da je psička ušla v bližnjo grapo, ven prinesla veliko vrečo in v vreči je bila srnina glava. Pa to ni dovolj, tudi jaz najdem na sprehodih kupe kosti (niso od kakšnega piščanca, verjemite), ki jih odvržejo brezvestneži. Le kakšni ljudje lahko to delajo in ali se to sploh sme kar tako odmetavati, da vsaka žival to prenaša sem pa tja. Le kakšni ljudje zabijajo žeblje živalim. Nimajo srca, nimajo čustev, nimajo vesti. So slabi! Lepe, še več, čudovite praznike vam želim. Naj bo prihodnje leto brez žebljev in lukenj. Naj bo raje luč v vaših srcih, nasmeh na obrazu, življenje v sožitju z naravo in živalmi ter iskrena beseda vsakemu sogovorniku. MiLENA Bradač Vsem na zemlji mir, veselje... Naj svetloba božične noči vse leto nad vami bedi., pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon vas tudi letos vabimo na koncert božičnih napevov; pridite in prisluhnite nam: - v četrtek, 27.12.2012, ob 18.00 uri, na otvoritvi jaslic pri Galesovih v Krašnji - v soboto, 29.12.2012, ob 19.00 uri, v cerkvi sv.Vida v Šentvidu - v nedeljo, 6.1.2013, ob 10.30 uri, v cerkvi Marije Vnebovzete v Čemšeniku - v nedeljo, 13.1.2013, ob 19.00 uri, v frančiškan- ski cerkvi pri Tromostovju v Ljubljani prisrčno vabljeni! december 2012 politika 25 Dva od 27 elektorjev sta bila iz Občine Lukovica V Državni svet izvolili domžalskega župana Tonija Dragarja Konec novembra so potekale splošne volitve članov Državnega sveta (DS), na to, kdo bo izvoljen v 2. od 22 volilnih enot za predstavnike lokalnih interesov, pa sta imela vpliv tudi elektorja iz Občine Lukovica Gregor Bajde (Socialni demokrati, SD) in Danilo Kastelic (Slovenska demokratska stranka, SDS). Glasovanje v Kamniku je drugi mandat državnega svetnika prineslo Toniju Dragarju, sicer županu Občine Domžale. Volilna enota za elektorje Lukoviški občinski svet je oba elektorja izvolil. Po tem ko so svoje kandidate lahko predlagale stranke in liste, zastopane v občinskem svetu, je o končnem izidu odločalo tajno glasovanje. Lu-koviška predstavnika Bajde in Kastelic sta bila nato dva od 27 posameznikov, ki so v Kamniku odločali o tem, kdo od predstavnikov občin Domžale, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Šmartno pri Litiji bo prihodnjih pet let opravljal funkcijo državnega svetnika. Med petimi kandidati (Toni Dragar, Gvido Kres, Franc Malus, Mojca Pogačar in Jože Berlec) so glasove v prvem krogu dobili le trije, in sicer Dragar in Berlec po 13, Kres pa enega. O tem, ali bo svetnik postal Dragar ali Berlec -to sta bila hkrati tudi edina kandidata, ki sta se sploh uradno predstavila elektorjem - je tako v skladu s predpisi odločil žreb, v katerem je imel več sreče Dragar. Zanj je to druga zaporedna izvolitev v Državni svet. »Moje delo kot državni svetnik bo še naprej enako. Tako kot do sedaj se bom zavzemal za vse občine, ki jih predstavljam v DS, saj so problemi, s katerimi se srečujemo v Domžalah, enaki tudi v drugih občinah,« je ob izvolitvi povedal Dragar. Za mnenje o izidu volitev smo povprašali tudi oba lukoviška elektorja. Bajde je z izidom zadovoljen. »Berlec je bil sicer konkurenčen kandidat in je prejel enako število glasov kot Dragar, a je na koncu odločila sreča. Že star pregovor pravi, da je ta na strani pogumnih,« je dejal, medtem ko je bil Kastelic drugačnega mnenja. »Bolj pošteno bi bilo, če bi še enkrat glasovali in bi o zmagovalcu lahko odločil tisti, ki je v prvem glasovanju volil tretjeuvrščenega kandidata,« je povedal in izrazil še nezadovoljstvo nad tem, da trije kandidati sploh niso prišli pred elektorje. Predvsem Bajde sicer verjame, da bo Dragar dober državni svetnik, ki bo pomagal tudi Črnemu grabnu, pri čemer izpostavlja pomembnost sodelovanja s sosednjimi občinami. Kaj sploh je Državni svet? Volitve za nove državne svetnike so se zgodile v politično zelo občutljivem času; posredno je namreč izvolitev enega od njih (Franca Kangler-ja) sprožila val demonstracij po Sloveniji, del politike pa se že dlje časa sprašuje o smotrnosti drugega doma slovenskega parlamenta, v katerem poleg predstavnikov lokalnih skupnosti (teh je 22) sedi še 18 predstavnikov iz vrst interesnih skupin (delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev in negospodarskih dejavnosti). Glavna naloga DS je (bi morala biti) omiliti moč političnih strank, ki nadzorujejo Državni zbor (DZ). V nasprotju z ureditvami mnogih (predvsem zahodnoevropskih držav, pa tudi ZDA), ima DS v slovenski politični ureditvi v primerjavi z DZ zelo omejeno moč in vpliv. Slovenija ima t. i. »nepopolni dvodomni« oziroma »enoinpoldomni« parlamentarni sistem, v katerem ima DZ absolutno prevlado. DS ima tako le zaviralno oziroma sve- tovalno funkcijo: še bolj od možnosti zakonodajne iniciative in možnosti uvedbe preiskave javnega pomena sta sicer pomembni funkciji, ki DS omogočata uporabo odložilnega veta na zakone, ki jih sprejme DZ, ter zahteva, s katero lahko DS od DZ zahteva razpis zakonodajnega referenduma. Potreben ali ne? Medtem ko Bajde in njegova stranka temu odločno nasprotujeta, je Kastelic prepričan, da bi bilo DS potrebno ukiniti, saj naj ne bi izpolnjeval svojega poslanstva. »Res je, da naj bi se predstavniki lokalnih skupnosti zavzemali za interese in potrebe lokalnih skupnosti, vendar po do sedaj videnemu temu ni bilo tako. Večji del državnih svetnikov služi neki politični opciji oziroma interesnem omrežju, ta omrežja pa onemogočajo in zavirajo normalno delovanje države. Tudi zaradi takšnega početja je država danes tam, kjer ne bi smela biti,« je prepričan. Rešitev vidi v regijah, ki naj bi občinam prinesle nekatere skupne službe, kar naj bi pocenilo njihovo delovanje. Bajde je prepričan, da ukinitev DS ni primerna rešitev - pravi, da bi bil to »prvi korak k ukinitvi demokracije«. Rešitev, če je že razlog varčevanje, bolj kot zgolj v enem predstavniškem domu s popolno prevlado znotraj zakonodajne veje oblasti, vidi v zmanjšanju DZ iz 90 na 60 poslancev: »S tem bi prihranili več kot z ukinitvijo DS, saj državni svetniki za svoje delo za razliko od poslancev ne prejemajo plače.« Po zakonu je sicer funkcija državnih svetnikov častna, imajo pa vsak od njih pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. Luka Maselj Kako s(m)o na predsedniških volitvah glasovali v Črnem grabnu? Tudi v Lukovici Pahor in zaskrbljujoča udeležba Slovenija ima novega predsednika: od dosedanjega, dr. Danila Türka, je bil v drugem krogu volitev v neposrednem boju prepričljivo boljši 49-letni diplomirani politiolog Borut Pahor, ki je na državni ravni dobil kar 67,40 odstotka vseh glasov. Pahor, kandidat Socialnih demokratov (SD), je tako po Milanu Kučanu, dr. Janezu Drnovšku in dr. Türku četrti predsednik Republike Slovenije. Pahor je v obeh krogih prepričljivo zmagal tudi v Občini Lukovica. Na tokratnih predsedniških volitvah, ki so jih ob demonstracijah na ulicah slovenskih mest zazamovale tudi rekordno nizke številke o udeležbi (tokrat obakrat pod 50 %, prej: 1997 - 68,29 %, 2002 - 72,07 %, 2007 -58,46 %), je ljudstvo izbiralo med tremi kandidati. Poleg že omenjenih dveh je v prvem krogu nastopil tudi dr. Milan Zver, ki pa ni zbral zadostne podpore za preboj v odločilni drugi krog. Oba kroga volitev je zaznamovalo še nadpovprečno število neveljavnih glasovnic, kar skupaj z (ne) udeležbo več kot polovice volilnih upravičencev kaže predvsem na izjemno nizko zaupanje v demokracijo v Sloveniji. Zmagovalec Pahor je sicer stari znanec slovenske politične scene: doslej je bil med drugim slovenski in evropski poslanec, predsednik Državnega zbora ter pred sedanjim premierom Janezom Janšo tudi predsednik slovenske vlade. Pahorjeva vlada je leta 2011 razpadla še pred zaključkom svojega mandata. Najbolj apatični na Trojanah, najbolj za Pahorja na češnjicah V prvem krogu tokratnih volitev je bila udeležba v Občini Lukovica za dobre tri odstotke višja kot v celotni Sloveniji, Pahor in Zver pa sta za razliko od Türka tukaj dobila višjo podporo kot na ravni države. Pahor je v naši občini zmagal v vseh osmih voliščih že v 1. krogu, največjo podporo pa so mu namenili prav na najmanjšem volišču: na Češnjicah je zanj glasovalo slabih 17 od 27 ljudi oz. slabih 63 odstotkov udeležencev volitev. Najvišjo stopnjo udeležbe v 1. krogu so sicer beležili v Šentvidu (56,77 %), le nekoliko nižja pa je bila v Rafolčah. Odstotkovno najmanj ljudi je šlo na volišča na Trojanah, in sicer le 34 odstotkov. Tudi v 2. krogu je Pahor »osvojil« vseh osem lukoviških volišč, pri čemer je bil spet najbolj prepričljiv na Češnjicah, kjer je od (znova) 27 glasov prejel vse, razen enega (96,30 %). Türk niti na enem od volišč ni imel 26 POLITIKA boljšega izida kot na ravni celotne države: še več, na kar polovici od njih ni zbral niti 20-odstotne podpore. V 2. krogu je bila najslabša udeležba vnovič na Trojanah, tokrat le 27,29-odstotna, za odtenek več kot 50 odstotkov volilnih upravičencev pa je prišlo le na volišči v Šentvidu in Češnjicah. Türk je bil v drugem krogu za razliko od prvega poražen tudi na ravni vseh osmih državnih volilnih enot. Občina Lukovica spada v 10. okraj (Domžale I) 4. volilne enote (Ljubljana Bežigrad). Predsednik vseh državljanov? 1. krog: Predsednik Republike Slovenije je po ustavi Republike Slovenije sicer najvišji politični funkcionar v državi. Čeprav so njegove funkcije, določene v ustavi, v veliki meri omejene na reprezentativne (protokolarne) in predlagalne, ima pomemben politični vpliv na dogajanje v državi, med drugim pa je tudi vrhovni poveljnik njenih oboroženih sil. Izvoljen je za dobo petih let, in sicer največ dvakrat zapored. Prisega kandidata (oz. kandidatke) v Državnem zboru se izvrši z naslednjimi besedami: »Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.« Luka Maselj 2. krog: Volilnih upravičencev Udeležba (%) Pahor (%) Tü r k (%) Zver (%) Neveljavnih (%) Volilnih upravičencev Udeležba (%) Pahor (%) Türk (%) Neveljavnih (%) Slovenija 1.711.768 48,41 39,87 35,88 24.25 1,31 Slovenija 1.711.459 42,07 67,40 32,60 2,03 Volilna enota 4 -Ljubljana Bežigrad 224.264 50,21 37,70 38,82 22,90 0,85 Volilna enota 4 - Ljubljana Bežigrad 224.227 44,11 63,11 36,89 1,98 Okraj 10 - Domža- 23.036 52,70 41,34 33,09 25,56 1,22 Okraj 10 -Domžale I 23.043 46,12 70,70 29,30 2,00 le I Občina Lu- 4344 44,50 77,60 22,40 1,70 Občina 4343 51,60 42,73 28,91 25.56 0,89 kovica Lukovica Pahor (%) Türk(%) Zver(%) Lukovica 39,90 29,65 30,45 Šentvid 42,07 31,91 26,02 Krašnja 46,83 26,59 26,59 Rafolče 43,27 27,88 28,85 Zlato Polje 41,35 28,85 29,81 Blagovica 42,52 22,90 34,58 Češnjice 62,96 14,81 22,22 Trojane 44,74 32,24 23,03 Pahor (%) Türk (%) Lukovica 77,61 22,39 Šentvid 72,38 27,62 Krašnja 81,00 19,00 Rafolče 75,86 24,14 Zlato Polje 86,21 13,79 Blagovica 81,91 18,09 Češnjice 96,30 3,70 Trojane 76,03 23,97 Opomba: Vsi podatki so neuradni, brez upoštevanih glasov iz tujine. SDS je ZA reformo političnega sistema SDS 1.)Uvede se neposredne volitve poslancev.Za izvolitev je potrebna absolutna večina glasov. 2.)Uvede se možnost odpoklica poslanca med mandatom z novimi volitvami v volilnem okraju.3.)Uvede se možnost odpoklica župana ter omejitev na dva zaporedna mandata ali posredne volitve županov - izvoli (in razreši) jih občinski svet.4.)Ukine se državni svet. 5.)Uvede se poskusni mandat za vse nove sodnike. 6.) Obdrži se trajni sodniški mandat, ki nastopi po poskusni dobi. Za vse obstoječe sodnike se izvede reelekcija. Sodni svet se za čas funkcije predlaganja sodnikov v reelekcijo okrepi s sodnimi strokovnjaki iz mednarodnih sodnih institucij ter vrhovnih sodnikov drugih držav EU. 7.)Ustanovi se novo specializirano sodišče za sojenje v primerih najtežjih oblik gospodarskega, bančnega in drugega organiziranega kriminala. Sodnike tega sodišča po posebnem postopku z javnim glasovanjem na predlog predsednika RS imenuje Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov. 8.)Uvede se finančna policija s pristojnostmi po vzoru nekaterih EU držav. 9.)Ukine se vse tiste državne in paradržavne institucije, ki jih ne najdemo v primerljivih državah EU. 10.)Ukinejo se vsi privilegiji, kijih imajo voljeni ali imenovani funkcionarji po koncu mandata. 11 .(Omogoči se enostavnejši razpis predčasnih volitev in poenostavi postopek imenovanja vlade. »Upamo, da bo to, kar se dogaja po državi, na koncu rezultiralo v rešitvah, ki bodo proti centralizmu, ki bodo šle v regionalizacijo in v drugačno delitev dohodka. Da bodo iz državnega proračuna prerazporedile dve do tri milijarde na nižje ravni, v lokalne in regionalne proračune," JJ. SDS Lukovica želimo vsem prijetno praznovanje Božičnih praznikov in Srečno novo leto 2013 v pravični in pravni Sloveniji. Trženje oglasnega prostora v glasilu Rokovnjač grafex agencija t: 03 56 57 100 brezskrbne Izidi po voliščih: december 2012 POLITIKA 27 ju C| Nova Slovenija |M m&M Krščanska ljudska stranka Blizu ljudem Želimo vam blagoslovljene božične praznike ter lepo praznovanje dneva slovenske samostojnosti in enotnosti. V novem letu pa vam želimo veliko zdravja, zadovoljstva, notranjega in zunanjega miru, ki ga v teh časih preizkušenj še kako potrebujemo. OO N.Si Lukovica Žal naj ti bo le za tri reči tvojih preteklih dni: za hudo storjeno, za dobro zamujeno in za izgubljeni čas. (bl. Anton Martin Slomšek) ZMAGA, KOT JE ŠE NI BILO Volilni štab Boruta Pahorja in Občinska Organizacija SD Lukovica se zahvaljujemo za tako veliko podporo.Hvala vsem ki ste glasovali za našega novega predsednika, Boruta Pahorja. V Občini Lukovica je naš kandidat dobi 78 % glasov, kar kaže na veliko zaupanje in pravo politiko socialne demokracije. Borut Pahor je nedvomno politik novega profila, kakršne Slovenija potrebuje. Vsem ki ste glasovali se zahvaljujemo za zaupanje in obljubljamo da bomo izpolnili vse tisto kar smo imeli zapisano v programu. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, kateri ste izpolnili svojo državljansko dolžnost in šli na volišče. Odgovornost voliti ima sleherni izmed nas. o.o SD. Lukovica VSEM OBčANKAM IN OBčANOM ŽELIMO Mirne IN LEpE praznike, ter zdravo, uspešno in veselo novo LETO ! ipTSfU^S B*c : ißm rim. as* tj^-ji BNsql r - VUf. I i. UW1 Spoštovane občanke in občani, čestitamo vam ob dnevu samostojnosti in enotnosti želimo vam vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspehov polno leto 2013. občinski odbor SLS LUKOVICA Lista za KS Prevoje in KS Rafolče želi vsem krajanom in občanom občine Lukovica v novem letu 2013polno zdravja, sreče in uspeha! ijjj zvrhano mero optimizma in širok krog iskrenih prijateljev. Veliko sreče in lepih sanjLEPE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN naj vam prinese božični dan. USPEŠNO NOVO LETO 2013 VAM ŽELI V novem letu pa nič skrbi, polno ljubezni in lepih dni. OSNOVNA ORGANIZACIJA Srečno 2013 ! DESUS LUKOVICA Lista za Blagovico, češnjice in Trojane Za sodelovanje pri iskalni akciji in za izkazano nesebično pomoč, se vam družina Štiftar prav lepo zahvaljuje. Hvala! Zahvala vsem gasilcem in vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom - NA POMOČ! Vsem skupaj zaželimo MIRNO, ZDRAVO in SREČNO NOVO LETO 2013! Družina ŠTIFTAR Za pomoč pri iskanju Franje Nakrst se najlepše zahvaljujemo policiji, domačinom, sorodnikom, prijateljem, gasilcem PGD Lukovica, Krašce, Prevoje in Blagovica, CPV Domžale, pripadnikom enote za reševanje s psi vodniki, Slovenski vojski ter lovcem iz LD Lukovica in LD Moravče. Zahvaljujemo se tudi županu Mateju Kotniku in Občini Lukovica za prispevek za malico v eni izmed iskalnih akcij ter Turističnem društvu Preserje pri Lukovici in Društvu podeželskih žena Lukovica pri izvedbi le-te. Njeni domači Prazen dom je in dvorišče, naše oko zamen te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHAVALA V 84. letu starosti nas je zapustil venceslav sušnik Hačinov Vencelj iz Vošc nad blagovico Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govorcem, gasilcem, lovcem in pogrebni službi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti! Domači ■ Enkrat pa vse mine, le čas ohrani nam spomine, srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre, tete, sestrične in svakinje Frančiške pestotnik po domače brdarjeve Francke iz Jelše nad blagovico se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala patronažni sestri Irmi Markovšek za vso zdravniško pomoč in podporo na domu ter dr. Zaj-čevi iz Domžal. Hvala ljudskim pevcem iz Blagovice za pesmi ob slovesu, Ani Čerin za poslovilne besede ob odprtem grobu, gospodu župniku Marku Pajku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala Milki Resnik in Jelki Kraševec za vso pomoč, praporščakom ZB Blagovica in Lukovica ter pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste našo Francko pospremili na njeni zadnji poti! Vsi njeni december 2012 PISMA BRALCEV, ZAHVALE 29 Nagradno kosilo v gostišču Pri čebelici na Brdu Na spletni strani Moja občina: http://www.mojaobcina.si/lukovica/, je bila objavljena nagradna igra za izbor najboljšega članka, objavljenega na tem spletnem mestu in v glasilu Rokovnjač. Komisija se je odločila za naš članek Darovalci krvi in člani RK Rafolče v Laškem in okolici, ki je bil objavljen v septembrski številki Rokovnjača. Članek se zaključuje s stavkoma: Človekoljubni krvodajalci znajo ustreči svojim telesom tudi z dobrim pivom, se kulturno izobraževati in znajo slediti tudi znanstvenemu razvoju.Tako bogatih izletov si lahko samo še želimo. Nagrada je bil darilni bon: kosilo za štiri osebe v gostišču Pri čebelici na Brdu pri Lukovici, ki smo ga izkoristili v nedeljo, 14. oktobra 2012 ob 13. uri, ko smo se zbrali na nedeljskem kosilu predsednica RK Rafolče Mili Zaje z možem Dušanom in pisec članka z ženo Metko. Vodja strežbe Sašo Avbelj nas je napotil za že pripravljeno mizo. Nazdravili smo nagradi in že dobili odlično gobovo juho. Sledil je bogat krožnik z domačimi dobrotami od krvavic, pe-čenic, svinjskih pečenk do puranovega ocvrtega mesa s prilogami. Seveda je bila že na mizi solata in jedača nam je slastno teknila. S kozarčkom rdečega smo pospešili prebavo. Na koncu pa še sladica s kavo. Splačalo seje potruditi in zapisati dogodekza splet in občinski časopis. Zahvaljujemo se spletnemu portalu MojaOb-čina, uredništvu revije Rokovnjač in seveda gostišču Pri Čebelici, kjer smo z lastnico naredili še končni posnetek. Viktor Jemec Nagrajenci z vodjem strežbe Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA V 93. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in tašča Frančiška pustotnik roj. Trdin iz petelinjeka pri Blagovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Lepa hvala blagovškim pevcem za lepo zapete pesmi. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni SPOMIN JE KOT PESEM, Kl V SRCIH ODZVANJA, SPOMIN JE KOT CVET, KI NENEHNO ODGANJA, SPOMIN JE SVETLOBA, K! DUŠO OBUVA, SPOMIN JE UUBEZEN, Kl V SRCIH PREBIVA. V 59. letu starosti nas je zapustil naš dragi TINE STARE z Vira, Čufarjeva ulica 8 Oh nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, deda, zeta, svaka in strica najlepša zahvala sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, nam izrekli sožalje, tolažilne besede, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala lovski družini Trojane--Šentožbolt, lovski družini Predgrad in vsem ostalim članom lovskih družin, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnem počitku. Zahvala tudi župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma Antonu Gričniku iz Društva pesnikov slovenske glasbe, Francetu Smr-kolju iz LD Trojane-Šentožbolt, rogistom, gasilcem in članom veteranskega društva Sever ter pogrebnemu zavodu Vrbančič za vse opravljene storitve. Vsi njegovi P Odšla si tja, kjer solze ne bolijo, odšla si tja, kjer misel se konča, odšla si tja, kjer sanje oživijo, odšla si tja in tam si zdaj doma. ZAHVALA 18. oktobra smo se v Krašnji poslovili od naše drage Ivanke Nakrst upokojene gostilničarke Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem zdravnikom, ki soji več let pomagali premagovati zdravstvene težave in to so: • Doc. dr. Tatjana Lejko-Zupanc iz infekcij- ske klinike • Primarij dr. Boris Kralj iz dermatološke klinike • Dr. Aleš Leskovšek iz klinike za plastiko in opekline • Dr. Marjan Loboda in sestra Vanja Vida iz Zdravstvenega doma Lukovica Iskrena zahvala župniku Antonu Potokarju za lepe besede slovesa in pogrebno sv. mašo, pevcem Dominika Krta za prelepo petje in orgelski opus, pogrebni službi Vrbančič za skrbno pripravo pogreba in trobentaču za lepo odigrano melodijo. Posebna zahvala gre še družini Djukič za večletno sosedsko sodelovanje. Zahvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše, za izrečena ustna in pisna sožalja in vsem. ki ste se ji s svojo prisotnostjo poklonili, se poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Veseli bomo, če boste postali ob njenem grobu in jo imeli v lepem spominu. Vsi njeni 30 OGLASI Rokovnjač AVTO SOLA LONČAR Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale TEČAJ CPP: 24.12. ob 12. uri (med novoletnimi počitnicami) ter 14.1.2013 ob 18. uri TEČAJ ZA TRAKTOR in ČOLN: januar 2013 TEČAJI CPP BREZPLAČNI! Vsi, ki ste opravili vozniški izpit po 13.08.2010, poskrbite, da opravite vadbo varne vožnje, ki je potrebna za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za vso pomoč se lahko obrnete na našo šolo. Prijave: 031 / 209 - 501 ali avtosola.loncar@siol.net VSEM BRALCEM ŽELIMO VARNO LETO 2013 B DENT, d.o.o. Zdravo in uspešno 2013! KRAŠNJA 57A 1225 lukovica . popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje • nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase > Straumann implantati > brezkovinska keramika TELEFONI: ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA 01/7234-522 ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515 dent MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212 WWW: b-dent.com EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com & ® m fVA ŠPORTNA OBLAČILA _ PRODAJA IN SERVIS KOLES Rl ZERVNI DELI IN OPREMA * MOTORNE ŽAGE - KOSILNICE M * ČELADE ACV-MD5 ' «REZERVNI DELI ZA T0M05 * BRISALCI .ri sicmiM agv © CHAMPIONlfv Husqvarna TOMOS MOTOSET ZELI VSEM SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VELIKO LEPEGA V LETU 2013 Stanovanja v soseski Gaj Preserje so že vseljiva! Investitor SGP Graditelj d.d. je v novo nastajajoči soseski Gaj Preserje pri Radomljah zaključil izgradnjo prvih dveh večstanovanjskih objektov. V začetku meseca decembra so bila prodana stanovanja že izročena posameznim kupcem. Nekaj stanovanj v novozgrajenih objektih pa še čaka na kupce. Na voljo so stanovanja različnih velikosti - od enosobnega do petsobnega. Več informacij o razpoložljivih stanovanjskih enotah ter predstavitev stavb in soseske si lahko ogledate tudi na www.gajpreserje.si, lahko pa jih tudi pokličete tudi na 01 8318 800, da se dogovorite za ogled še razpoložljivih stanovanj. Izberite previdno in premišljeno, da bo darilo privlačno in uporabno! POSLOVNA DARILA * M i i icn agencija t: 03 56 57 100 JTste vedeli, da v povprečju uporabnik zapusti neučikovito spletno stran že v 5 sek. Želite več kupcev??? ^ ... zvišanje prodaje., z pomočjo naših spletnih stre IZDELAMO VZDRŽUJEMO^ ♦ v SPLETNE STRANI ' naj bo vaša spletna stran prijazna do uporabnik^ prijazni s časom grafex agencija 041617927 www.grafex.si december 2012 OGLASI 31 ZASLON NA DOTIK Z NAVIGACIJO AVTOMATSKA KLIMATSKA NAPRAVA KOVINSKA BARVA BREZPLAČNO ^ 1000C" BONUSA IN NEZGODNO ZAVAROVANJE PEUGEOThkuuTOTAL peugeot.si W£l} fm\ t vmm NAJ VOZI VA$E TELO! * Ponudba velja ob nakupu vozila s Peugeot Financiranjem s produktom, pripravljenim v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav. Nezgodno zavarovanje je storitev BPF Financiranje d.o.o. Ponudbo velja za vozila peugeot 208 z nivojem opreme ACTIVE aLi ALLURE z vključenim zaslonom na dotik in navigacijskim sistemom, USB vtiiem, sistemom Bluetooth in CD enoto ter dvopodročno avtomatsko klimatsko napravo in kovinsko barvo. Ponudba veljo zo vozila dobavljivo do 31.12.2012. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 3,4-5,8 l/l 00 km. Izpuh CO2: 87-135 g/km. Podrobnejše informacije o porabi gorivo in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si. Tako velik in uporaben zaslon na dotik z navigacijo, potovalnim računalnikom in multimedijskim centrom bi pričakovali v avtu višjega razreda. I f- V izjemni ponudbi novega peugeota 20B pa dobite le več: avtomatsko klimatsko napravo, kovinsko barvo, 1000 evrov bonusa in nezgodno zavarovanje. Dotaknite se prihodnosti, dogovorite se za testno vožnjo in pokličite no 080 2 208! NOVI PEUGEOT 208 MOTION & EMOTION RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 0 I /729 92 0 I, prodaja: 0 I /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 PEUGEOT Bon za pokojninski dodatek 300 EUR "NIMAM ČASA!" JE MENDA POZDRAV SLOVENSKIH UPOKOJENCEV. DODATNIH UR V DNEVU VAM NE MOREMO PRISKRBETI, LAHKO PA VAM POMAGAMO, DA BOSTE VSE SVOJE POTI PREVOZILI VARNO, HITRO, UDOBNO IN CENEJE! V SALONU VOZIL PEUGEOT RODEX SMO ZA VSE UPOJENCE PRIPRAVILI POSEBNO PONUDBO: CENO VSAKEGA AVTOMOBILA, KI GA BOSTE KUPILI ALI NAROČILI DO 31. DECEMBRA LETOS, BOMO ZNIŽALI ZA DODATNIH 300 EVROV. ŽE RES, DA NIMATE ČASA, AMPAK ZA TOLE PONUDBO SEVAM PA SPLAČA POHITETI - PRIČAKUJEMO VAS! RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 brezskrbno grafex agencija | tiskarna www.grafex.si | info@grafex.si sporoča Hofer Nasa celostna ponudba vam omogoča, da prihranite pri vsakem nakupu. Lamee Tatarska M § ^ 165 S V o P ^mo^T I ..g-Slh-S znižano od 12.07.2012 punce Vodica po britju več vrst, 100 ml znižano od 09.01.2012 znižano od 12.07.2012 znižano od 0711.2012 Odstranjevalec ličil za oci 200 ml ledena kava več vrst, iz hladilnika, 230 ml O-TO-TT»? 29,90/1 11,95/1 Parfumska vodica za ženske, več vrst, A 100 ml f znižano od 19.01.2012 VINAKRAS Teranov liker aromatizirano vino, poreklo: Slovenija, 0,51 znižano od 12.07.2012 znižano od 30.08.2012 Piščančja stegna/ krače iz hladilnika, 500 g 79,80/1 BISHE Vanilija in vino aromatizirana pijača na osno- > vi vina, poreklo: f Slovenija, 11 f znižano od 11.06.2012 EES35 Vlečeno testo iz hladilnika, 500 g znižano od 09.08.2012 Sir z zelišči 50% m. m. v s. s., več vrst, iz hladilnika. BISHE Jagode in vino aromatizirana pijača na osnovi vina, poreklo: A Slovenija, 11 f znižano od 11.06.2012 znižano od 15.10.2012 > KAVREČIČ d Refošk H kakovostno suho rdeče poreklo: Slovenija, 11 Minister za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkohola J lahko škoduje zdravju. znižano od 12.11.2012 Mešani keksi 500 g Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Cene veljajo za izdelke brez dekoracijskih dodatkov. Slike so simbolične. Cene so v evrih in vključujejo DDV. Steklena embalaža je nevračljiva, cene vključujejo vse dajatve. Za napake v tisku ne odgovarjamo.