POPLAVNA PODROČJA V POREČJU RAŠICE Z DOBREPOLJAMI (S 13 F O T O G R A F I J A M I V B E S E D I L U I N E N O K A R T O V P R I L O G I ) FLOOD AREAS I N T H E RIVER BASIN OF RAŠICA W I T H DOBREPOLJE ( W I T H 13 P H O T O G R A P H S I N T E X T A N D 1 M A P I N A N N E X ) DRAGO MEZE SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE A K A D E M I J E ZNANOSTI I N UMETNOSTI DNE 20. M A J A 1982 Uredniški odbor Svetozar Ilešič, Ivan Gams, Drago Meze, M i lan Orožen Adamič, M i lan Sifrer UREDIL A K A D E M I K SVETOZAR ILEŠIC Izvleček U D K 551.482.215.3 (497.12-13) : 911.3 Poplavna področja v porečju Rašice z Dobrepoljami Avto r je preuči l naravne in družbenogeografske razmere poplavnih področij na f luv ia lnem svetu porečja Rašice in na kraškem svetu v skrajnem vzhodnem delu doline Rašice. V raziskavo je zajel tud i celotne kraške Dobropolje, k i so ob ekstrem- no visokih vodnih razmerah povezane z Rašico, katere poplavna voda podaljša tok do Strug v skrajnem jugovzhodnem delu pol ja in j i h na široko poplavi, s čimer povzroča v gosto naseljenih Strugah vel iko gospodarsko škodo. Tovrstno poplavo septembra 1933 je avtor podrobneje opisal. Abstract UDC 551.482.215.3 (497.12-13) : 911.3 Flood Areas in the River-basin of Rašica with Dobrepolje The author studied the physical and socio-geographic conditions of the f lood areas in the f luv ia l region of the r iver-basin of Rašica and in the karst region in the utmost eastern part of the Rašica valley. The whole karst region of Dobrepolje was examined, too. When extremely high water occurs Dobrepolje is connected by the r iver Rašica. I'ts current is lengthened by the f lood water to Struge i n the utmost south—eastern part of pol je and inundates i t widely. A result of this is that great economic damage is done to ithe th ick ly populated Struge. Such an inundation occured there in september 1933. I t is described in detail. Naslov — Adress: Dr. Drago Meze, znanstveni svetnik Geografski inšt i tut Antona Mel ika Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti i n umetnosti Novi t rg 4 61000 L jub l jana Jugoslavija 1. UVOD Pokraj ina v porečju Rašice i n Dobrepolje obsega dve med seboj razl ični pr irodnogeografski enoti. Prva, do ponikalnic Rašice v Ponikvah, ima značaj pokra j ine z normaln im rel iefom, k i so ga izdelale nadzemske vode Rašice s pr i tok i , Dobrepolje pa so t ipično suho kraško polje. Izrazita vez med obema pr i rodn ima enotama je suha dol ina med Ponikvami in Predstrugami v severo- zahodnem delu Dobrepol j , k i pa obdobno oživi ob ekstremno v isoki vodi, ko ponikalnice Rašice v Ponikvah ne zmorejo vse vode i n Rašica podaljša tok v Dobrepolje. Tako je danes. V geološki preteklost i je bi lo drugače. Po A. M e 1 i k u (1931; 1955) imajo Dobrepol je zasnovo v normaln i h idrografsk i mreži, usmer jeni skoznje od jugovzhoda na severozahod. Njene sledi so ohranjene v suhih dolinah, tako na jugovzhod od Dobrepol j kot severozahodno od n j i h p ro t i Grosupeljski kot l in i . M e 1 i k je mnenja, da se je to dogajalo po zadnj i splošni izravnavi v pliocenu, točneje v zgornjem pliocenu. Še v pl iocenu je prišlo do zakrasevanja, z n j i m do izdelave kraškega pol ja in tvorbe suhih dol in: ene od jugovzhoda v Dobrepolje, druge iz Dobrepol j na sever p ro t i Radenskemu po l ju i n na severozahod v Grosupeljsko kot l ino p ro t i Podlomu. Pred nastopom kvar ta r ja je bi lo že izoblikovano kraško Dobrepolje.1 Van j se je v dobi obstajanja nadzemsko tekočih voda stekala tud i Rašica, ko je prevladala smer odtoka pro t i severozahodu, ver je tno pa tud i še kasneje, ko se je površje pol ja nagnilo pro t i jugovzhodu in se je tok na sever oziroma severozahod obrn i l v nasprotno smer. Na direktno povezavo Rašice z Dobre- po l jami kaže že imenovana suha dolina med Ponikvami i n Dobrepol jami. A . M e l i k (1955, str. 10—15) ugotavl ja, da se je v pleistocenu p rek in i l normaln i k rašk i proces v Dobrepoljah, ko je Rašica z obilnejšo naplavino za- polni la ponikve in podaljšala nadzemski tok do Dobrepol j i n po n j i h na jugo- vzhod. K tej ugotov i tv i je napoti la M e 1 i k a dobro ohranjena f luv ia lna na- plavina v Dobrepoljah, zlasti v n j ihovem najširšem severozahodnem delu. S tem je M e l i k tud i za Dobrepolje po t rd i l tezo o oživl jenem nadzemskem vodnem procesu, kar je v c i t i ranem delu dokazal t ud i za ostala slovenska kraška pol ja i n nekatere druge kraške kotanje. Podrobnejšo razčlenitev kvar - tarne nasipine v Dobrepol jah i n v ostalem porečju Rašice je kasneje, na M e l i k o v o pobudo, prouč i l M. Š i f r e r (1967) in ugotovi l t r i samostojne pleistocenske prodne akumulaci je, najbol je ohranjene prav v obsegu Dobre- pol j ; v jugovzhodnem podal jšku Dobrepolj , v okol ic i Rapljevega, pa je našel 1 Obravnavano kraško pol je i m a dve enakovredn i imensk i ob l i k i : Dobrepo l je (množinska obl ika) j e po F. R a m o v š u starejše po imenovanje , Dobro pol je , k i se čedal je pogostejše uporab l ja , pa j e novejšega da tuma. Sam b o m u p o r a b l j a l staro obl iko Dobrčpol je . obilne sledi še starejše, domnevno predpleistocenske akumulaci je, ohranjene v ob l ik i kremenovega proda. Po pleistocenu se je sklenjeni tok Rašice v Dobrepol je pretrgal. Ko t vemo, ponika danes Rašica ob normalno visoki vodi v Ponikvah; podzemsko se steka del vode pro t i Radenskemu pol ju, k j e r pr ide na površje v i zv i ru Šice, del pa se steka naravnost p ro t i i zv i rom Krke . Če je vode malo, gine polagoma v kraško notranjost že pred g lavn imi ponikvami, ob v isok i vodi si podaljšuje tok po suhi t ravn i st rugi p ro t i Dobrepol jam, ekstremno visoke vode pa p r i - tečejo v Dobrepol je i n po n j i h na jugovzhod; v iz jemnih p r imer ih doseže poplavna voda Rašice Struge v skrajnem jugovzhodnem delu pol ja in povzroči, kot bomo v ide l i kasneje, v kombinac i j i z d rug im i k rašk imi dotoki z zahodnega obrobja polja, katastrofalne povodnj i . 2. K A M N I N E , HIDROGEOGRAFIJA I N RELIEF V obravnavani pokra j in i nastopata dva osnovna t ipa kamnin, kot j i h kaže nova »Osnovna geološka kar ta SFRJ« 1 :100.000, l ist Ribnica. V porečju Rašice so predvsem tr iasni dolomit i , v območju Dobrepol j pa j u r sk i i n kredni apnenci. Do lomi t i so različne sestave. Največ je pasastih in zrnatih, v znatnem delu porečja pa nastopajo v kombinaci j i s p lastmi sljudnatega skri lavca, skri lavca i n peščenjaka z oo l i tn im apnencem. Široka dol ina Rašice, na zahodu od vasi istega imena, je izdelana v slabo odpornih permskih gl inast ih skr i lavc ih i n peščenjakih z v ložk i apnenca. Te kamnine sestavljajo tud i levo stran doline Robarice in desno stran Miš je doline od Podsmreke navzdol, segajo pa nad Podsmreko še nekol iko na vzhod čez hr ibov i to razvodje med Ve l i k im i Laščami in Miš jo dolino. Apnenci s širokega območja Dobrepol j segajo ob suhi i n ak t i vn i do l in i Rašice na zahod do bl iž ine vasi Rašica. V več j i a l i manjš i mer i so mešani z dolomitom, vendar so to l iko čisti, da na n j i h popolnoma prevladuje kraška h idrograf i ja s ponikalnicami, na zahodnem robu Dobrepol j pa tud i z občasnimi obrhi, iz ka ter ih p r i v re voda iz k rašk ih jam; v spodnjem delu strmega zahod- nega pobočja Dobrepol j je več suhih krašk ih jam. Položnejše zahodno pobočje Dobrepolj, jugovzhodno od Podgore, sestavljajo t r iasni dolomit i . Pokraj ino preprezajo v d inarski smeri š tevi ln i prelomi. Nanje so vezane tud i nekatere rel iefne oblike. Tako se vleče vzdolž srednj ih in spodnj ih Dobre- pol j prelom, k i se nadal ju je čez Rapljevo po suhi do l in i naprej p ro t i jugo- vzhodu. Med Podpečjo i n Podgoro se ta pre lom oddal j i od Dobrepol j i n se nadal ju je čez Videmski hr ib, na zahodnem obrobju Dobrepolj , p ro t i severoza- hodu čez L ip l jene na Podtabor. Širši severozahodni del Dobrepol j , izdelan v kredn ih apnencih, po nov i geološki ka r t i sodeč, n i vezan na tektonske l in i je. Od bl iž ine Ve l i k i h Lašč čez Rašico se vleče prelom, k i se nadal ju je na severo- zahod v Bar je. Ob n jem je v obravnavani pokra j in i meja med t r iasn imi dolo- m i t i i n j u r s k i m i apnenci. Za nas je pomemben zato, ker ima dol ina Rašice zahodno od njega značaj normalne doline, v j u r sk ih apnencih na vzhodu pa dobiva Rašica čedalje bol j kraške poteze, dokler v apnencih končno ne ponikne. Zahodno od Rašice in Ve l i k ih Lašč prečka pokraj ino znani žel imel jski prelom, k i se v skoraj ravn i č r t i š i r i od severnega obrobja Kočevsko-ribniškega pol ja v premočrtno dolino Zelimeljščice. Ob n jem so v območju Ortneka i n zahodno od Ve l i k ih Lašč ter v znatnem delu dol ine Rašice razkr i te permske vododržne kamnine, zelo pomembne za razvoj široke doline Rašice i n spodnjega dela Miš je dol ine ter za značaj akumulaci je Rašice. Se zahodneje od želimeljskega preloma teče vzporedno z n j i m »mišjedolski prelom« (A. M e 1 i k , 1931), važen za geomorfološki razvoj pokraj ine, saj je ob n jem lepo izoblikovana Miš ja dol ina z dolino Črnega potoka in na nasprotni strani spodnj i del doline Roba- rice; čez Vel ike senožeti, vzhodno od Mokrca, se ta prelom vleče na severo- zahod v Barje, k i ga doseže p r i Išk i vasi. Na dolomit ih in neprepustnih permskih kamninah zahodnega dela obrav- navane pokraj ine je razvi t normaln i rel ief z nadzemsko hidrografsko mrežo. To ozemlje v celoti odmaka Rašica, k i zaradi dokaj obilne vodne kol ič ine ob prehodu na apnence še nekaj časa vzt ra ja na površini, po dobr ih dveh k i lomet r ih toka pa ponika malo južneje od vasi Ponikve. Rašica ima dva obsežna povirna kraka, Robarico z leve in Ve l i k i graben ( tudi Kopajca in Črn i potok imenovan) z desne; ime Rašica dobi šele po združ i tv i obeh, jugovzhodno od Kneja. Robarica, v katero se b l izu Roba stekajo potoki Črna voda, Kob i l j sk i curek, Uzmanjščica in Črn i graben (ime Robarica dobi potok pod sotočjem Kobi l jskega curka in Črne vode), seže s p o v i r j i na severu do samega ovršja dolomitne planote Rute, k i se š i r i na razvodju med Iško in zahodnim porečjem Rašice. Med p r i tok i Robarice ima Uzmanjščica krašk i značaj, saj izv i ra v močnem kraškem izv i ru z zagatno steno p r i vasici Uzmani; na izv i ru, k i je b i l pred nedavnim zajet za dobrepol jski i n laški vodovod, je opuščen ml in, danes predelan v l ično počitniško hišico. Pr i tok Robarice Črn i graben se drž i mišjedolskega preloma, Robarica pa zadene nanj p r i Robu. Desni pov i rn i k rak Rašice Ve l i k i graben teče v vsem toku po š i roki i n premočrtn i M iš j i dol ini . Van j se z leve stekata dva daljša potoka, Ka l i šk i i n Kaplanov potok. P r v i odmaka južno stran 817 m visokega hr iba s cerkvi jo sv. Primoža, drug i pa 821 m visoki Lisec. P r i Kar lov ic i se z leve steka v Ve l i k i graben Kovpa, tud i Bistr ica imenovana, k i teče po š i roki dol in i od Podstrmca na vzhod. Dol ina Kovpe je zahodno nadaljevanje Mišjega dola i n je zarezana prečno na dolino Vel ikega grabna. Kovpa ima nad Podstrmcem globoko zaje- dene povirne grape. Lev i krak, Kozarščica imenovan, seže še na južno obdobje Rut, osrednja dva do Lužar jev (po strmem pobočju teh je speljana cesta od Podstrmca do Lužar jev), desni, najdal jši , imenovan Kozmanjka, pa je zajeden čez Br log do Mramorovega na vzhodnem obrobju Bloške planote. Z desne strani se p r i Kar lov ic i oziroma njenem bl ižnjem zaselku K o l p i iz l iva v Ve l i k i graben Črn i potok, katerega dol ina se v glavnem drž i jugo- vzhodnega nadal jevanja mišjedolskega preloma. S pov i rn im k rakom Krn i čn i - kom seže iz t r iasnih dolomitov na rob permskih plast i p r i sv. Gregor ju, na razvodju med Rašico i n Bistr ico (Sodraško). Črn i potok je zelo vodnat, v pov- prečku bol j od Kovpe. Ob visokih vodah je g lavni povzročitel j poplav v M iš j i dol ini , zato domačini v zgornjem delu Miš je doline ne imenujejo potoka V e l i k i graben, ampak kar Črn i potok, čeprav se dejansko konča na sotočju s Kovpo; ime Ve l i k i graben prevlada šele v spodnjem delu Miš je doline. Od Kne ja na vzhod se stekata v Rašico v naselju istega imena samo dva manj pomembna potoka. Oba sežeta s pov i r jem v permske plast i zahodno od Ve l i k ih Lašč: prv i , Mala voda (ime!), do Opalkovega in drugi, Šumnik, do Ulake. Ke r imata oba skromno hidrografsko zaledje, sta ob povprečni vodn i ko l ič in i majhna, ob suši presahneta, ob visoki vodi pa poplavl jata ozko a luv i - alno ravnico. Več j i del doline imata zarezan v dolomite, kar tud i pr ipomore k temu, da ob nizkem vodnem stanju potoka presahneta. Z dolomita v okol ic i Ve l i k i h Lašč več potočkov po k ra tkem površinskem toku ponika, ko doseže na vzhodu jurske apnence. Tako je s Smrečnikom se- verno od Ve l i k ih Lašč, k i izv i ra v do lomi t ih vzhodno od ceste, teče nekaj časa vzporedno z n jo i n nato v ostrem kolenu zavi je na vzhod v globoki dol in ic i v smeri železniške postaje v Ve l i k ih Laščah, k je r ponikne v apnencih. Tud i daljša Cereja, jugozahodno od Ve l i k ih Lašč, k i ima pov i r je pod Vel iko Slevco, ob prehodu na triasne zrnate dolomite z v ložk i apnenca vanje ponikne (več o n je j glej : M. S i f r e r , 1967). Vel ika večina hidrografske mreže v obravnavani pokra j in i je vezana na dolomite, k i so to l iko čisti, da drž i jo vodo na površini. K j e r so mešani z apnenci, se v n j i h že jav l ja jo krašk i pojavi, npr. južno od Ve l i k i h Lašč, k je r , kot že omenjeno, ponika Cereja. Doline pr i tokov Robarice, Vel ikega grabna i n Kovpe, k i so v dolomitu zajedene v v iš j i svet, so ozke in globoke, prave debri, k i ustvar ja jo v pokra j in i močno rel iefno energijo. Ob močnem deževju p r i - dere po pov i rn ih debrskih dolinah, k l j u b zaraščenosti z gozdom, naenkrat v dolino obilo vode, k i ka j h i t ro stopi iz p l i t v i h strug i n poplavi aluvialno ravnico. Ob močnejših vodotokih so tud i v do lomi t ih doline širše, še posebej, če so v dnu zapolnjene z obilnejšo naplavino. Tako je ob Kovpi , Robarici, Ve l ikem grabnu, ob Rašici med Kukmako i n prestopom potoka na apnence, deloma pa tud i ob Črnem potoku. Najširša med vsemi pa je dolina Rašice do Kukmake in spodnji del doline Velikega grabna v M iš j i dol ini , to pa zato, ker sta izdelana v mehkejših permskih plasteh. Ob prestopu Rašice na apnence do Ponikev se dol ina stisne; nekaj deset metrov nad n jo so ostanki starih, največ živoskalnih teras. P r i Ponikvah se kraška dol ina Rašice močno razšir i v Gmajno in Oplote na sever ter na Dolge n j ive na jug ; na razjedeni živoskalni terasi so našl i ostanke proda (M. S i f r e r , 1967 — glej tud i kartogram!). Občasno akt ivna dolina Rašice se ob prehodu v Dobrepolje, med Videmskim hr ibom in Gol im brdom, ponovno razširi. Dobrepolje so po A . M e l i k u (1931; 1955) t ipično suho kraško polje. Tud i I . G a m s (1974) j i h uvršča med suha kraška pol ja; z M e l i k o m se razhaja le glede geneze starejšega hidrografskega razvoja v območju polja, kar pa za našo študi jo n i pomembno. Severozahodni del pol ja nad Podgoro je vel iko širši od osrednjega dela okrog Kompol j i n še posebej od jugovzhod- nega dela, v Strugah, predvsem od Ceteža navzdol. Čeprav so Struge pokra j in - sko del k rašk ih Dobrepolj , imajo nekatere naravne posebnosti, k i j i h loči jo od ostalega pol ja. To sta predvsem mokro tn i svet med Potiskavcem i n Gmajnami jugozahodno od Brezi j , imenovan Mlake ( M e l i k ga v š tud i j i iz leta 1955, str. 15, ne omenja, p rav i celo, da v Dobrepol jah n i poplavne ravnine »blata«, k i je tako karakter ist ična za vel iko večino slovenskih krašk ih pol j , i n so se Dobrepolje zato razvile kot suho kraško polje, pač pa govor i o n jem š t i r i leta kasneje v k n j i g i Posavska Slovenija, str. 426), k i v malem spominja na normal- na kraška polja, i n pa izpostavljenost poplavam, k i se, kot bomo videl i , v Strugah pogosto pojavl ja jo. Zaradi omenjenega lahko uvrst imo jugovzhodni del Dobrepolj , Struge, k prehodni ob l ik i med ak t i vn im i n suhim krašk im poljem, zato bomo Strugam, vk l juču joč Mlake, dal i posebno mesto v okv i ru Dobrepol j . Zanimivo je, da so Struge tud i v upravnem pogledu ločene od ostalih Dobre- pol j , saj spadajo danes pod kočevsko občino, v nasprot ju z ostalim delom, k i je v grosupeljski občini. V preteklost i so predstavl jale gospodarsko najbol j za- ostali del Dobrepolj. Tud i med Dobrepol jc i vel ja jo Struge za samosvojo enoto Dobrepol j , saj loči jo »Dobrepoljsko dolino« od »Struške doline« (M. M i k 1 i č , 1977; 1978). Dobrepol jska dol ina zajema po tej de l i tv i severozahodni del Dobrepol j , od Kompol j z Brezjem navzgor, na jugovzhod od tam pa je Struška dol ina a l i kratko Struge. Posebej je vredna omembe krpa triasnega pasastega i n zrnatega dolomita na zahodnem obrobju Dobrepolj, jugovzhodno od Podgore; skra jn i jugovzhodni del Podgore je na njem. Najš i rš i je dolomit zahodno od Kompol j (okrog 500 m), nad dno pol ja pa se vzpne najviše okrog 30 m. M. Š i f r e r (1967) je na n jem našel ostanke proda, zato uvršča celotno dolomitno območje k »živoskalni te- rasi, p rek r i t i z nasutino I. akumulaci jske faze«. Zemljišče na dolomitu je izkrčeno i n ku l t i v i rano (nj ive i n t ravnik i ) . Na mej i z apnencem izv i rata dva majhna potočka, Zovkno i n Grkovo, k i združena tečeta na vzhod i n b l izu ceste v severozahodnem delu Kompol j ponikneta v rupo sredi polja, vglobl jeno skozi naplavino do apneniške podlage. V suši ne dosežeta rupe, ob v isoki vodi pa tako narasteta, da poplavl jata, o čemer pa bo več govora kasneje. Potočka sta erozi jski dolomitn i ostanek prerezala na dva dela. 3. A L U V I A L N A RAVNICA 3.1. Ob Rašici in njenih glavnih pritokih Robarici, Ve l ikem grabnu i n Kovp i je široka aluvia lna ravnica. Najširša je ob sami Rašici i n v spodnjem delu Vel ikega grabna, od Adamovega navzdol; ob Rašici, nad vasjo, je široka okrog 450 m, med sotočjem z Robarico i n Ve l i k im grabnom okrog 750 m, ob Vel ikem grabnu v M iš j i do l in i okrog 300 m, ob Robarici okrog 250 m i n ob K o v p i okrog 200 m. K o t že omenjeno, doseže dolina največjo šir ino tam, k j e r je zarezana v mehke neprepustne permske plasti. Pov i rn i potok i nosijo v Rašico predvsem dolomi tn i prod. Dolomi t je izpo- stavl jen intenzivnemu mehaničnemu razpadanju. V h ladnih oddelkih pleisto- cena je moralo b i t i razpadanje dolomita še posebej intenzivno zaradi perigla- cialne k l ime, precejšnje nadmorske višine pov i r i j p r i tokov Rašice i n močne rel iefne energije. Sledi pleistocenske k l ime se še danes kažejo v razkr i tem pobočnem dolomitnem grad ivu in v vršaj ih, predvsem pa v ob i ln i p rodn i dolo- m i t n i nasipini v M iš j i do l in i i n ob Robarici, zahodno od Roba, ter v severoza- hodnem delu Dobrepol j . V srednjem i n spodnjem delu Miš je doline se med dolomi tn i prod meša peščeno-ilovnata naplavina z desne strani Vel ikega grabna, k i izhaja iz perm- skih plasti ; na položnejših pobočj ih so na debelo odloženi pobočni so l i f lukc i jsk i kvar ta rn i drobno klast ični sedimenti. Podobna je sl ika na lev i strani Robarice i n njenega p r i t oka Črnega grabna od Podhojnega hr iba navzdol do iz l i va v Rašico, predvsem pa ob Rašici na obeh straneh dol ine do b l i zu vasi Rašica. N a peščeno-i lovnat ih sediment ih a luv ia lne ravnice i n spodnj ih delov pobočij nad n jo je svet mokroten, ponekod že močvi ren, zato nepr imeren za n j i ve , naselja i n zahtevnejše prometne žile. To so t i p i čn i »logi« i n »trnovci«, k i so obi lno zastopani v led insk ih imenih : V e l i k i log ob Rašici med Kne jem i n vasjo Rašica (najobsežnejše področje m o k r i n i n poplavnega sveta), M a l i log ob Robar ic i severno od Tomažinov, Log vzhodno od Rašice, K o n j s k i log ob Roba- r i c i p r i Dolščakih, Logov je i n Logov i na desni s t ran i Kovpe v Zag i i n Podžagi, V e l i k i i n M a l i t rnovec nad sotočjem Vel ikega grabna i n Robarice. V do l in i Kovpe, v več jem delu M iš je dol ine i n v do l in i Robarice do Roba sestavlja a luv ia lno ravnico skoraj sam do lom i tn i prod. Najlepše je razk r i t v jugovzhodnem de lu Miš je dol ine v Kar lov i c i , v kanalu, po katerem se bo stekala Kovpa od zavoja ob b ivš i Koz le r j ev i k m e t i j i (sedaj kmet i j ska zadruga) na severovzhod v V e l i k i graben (si. 1). Do lom i tn i p rod raz l ičn ih f rakc i j , pomešan z r e d k i m i p r o d n i k i železovca, je razk r i t v spodnj i p last i kanala, globokega okrog 2 m ; p rod sega globl je, saj v kana lu n i n i k j e r razk r i ta ž ivoskalna osnova. P rek r i va ga okrog meter na debelo plast m ivke , izrazi t pop lavn i sediment, na n je j pa je tanjša plast prst i . Ob Ve l i kem grabnu je s ledi t i do lomi tn i p rod v k o r i t u potoka do pod Kap lanov im, od t am navzdol pa je p rod čedalje bo l j pomešan z i lovico, k i ima izvor v pe rmsk ih plasteh na desni s t ran i Miš je dol ine (ob robu dol ine je sama i lovica, v smer i Vel ikega grabna pa se podnjo SI. 1. Sestava aluvialne ravnice Mišje doline na Karlovcu, razkrita v odtočnem ka- nalu Velikega grabna. v r i v a droban prod), debelejša pa postaja t u d i plast m i v k e (si. 2). I lov ica je siva i n r java , siva pa je t u d i m ivka , k i prehaja ponekod v r javkasto. K a l i š k i potok, k i odmaka okrog 800 m visoko južno pobočje h r iba s cerkv i jo sv. Pr imoža i n razvodni h rbe t p r o t i Kozarščici, je ob prestopu v M iš jo dol ino nasul v pleistocenu v e l i k vrša j , k i sega čez cesto do a luv ia lne ravnice Ve l ikega grabna; danes teče potok od Logar jev navzdol po severnem robu v rša ja v izgonu. V rša j sestavl ja hudourn išk i , večidel grob do lomi tn i prod, s posameznimi p r o d n i k i železove rude. V n j e m so nanovo izkopani š tev i ln i kanal i , k i omo- Sl. 2. Sestava aluvialne ravnice na des- ni strani Mišje doline, severno od Kaplanovega. gočajo vpogled v sestavo naplav ine (si. 3). Sredi v rša ja sega p rod skoraj do površja, p r o t i obdobju, na jugu, pa j e nan j naložena debelejša plast peščeno- i l ovna t i h sedimentov (si. 4). — Podoben, vendar man jš i v rša j sta nasula L a h k i potok i n potoček brez imena južno od Bavdka, k i se t u d i stekata v M i š j o dol ino z območja sv. Pr imoža. Sveži mel io rac i jsk i j a r k i kažejo sestavo naplav ine t u d i v a luv ia ln i r avn i c i Črnega potoka v območ ju zaselka Ko lpa i n južno od n jega v spodnjem de lu doline. Č rn i potok prenaša predvsem drobnejš i p rod i n pesek, z dol inskega obrobja j e nan j naložena r j a v a pobočna peščena i lovica, v r h n j a plast a luv ia lne ravnice pa je sestavl jena iz poplavne m i v k e (si. 5). T u d i ob Črnem potoku n i v d n u njegovega ko r i t a n i k j e r opazi t i ž ivoskalne osnove. SI. 3. Hudourniški dolomitni prod v os- rednjem delu vršaja Kališkega po- toka p r i Logarj ih. SI. 4. Gradivo vršaja Kališkega potoka p r i Logar j ih na južnem obrobju vršaja. Na levem poboč ju Črnega potoka, med zaselkom Jazbina i n vasjo Orn i Potok, je ob cesti r azk r i t pobočni grušč, sestavl jen iz kosov železove rude. Na nov i geološki ka r t i , l is t Ribnica, je nad gruščem v zgorn jem de lu pobočja v območju Perovega, zahodno od sv. Gregor ja »tuf« (karn i j ska stopnja); t u je domnevno izvor večjega dela p rodn i kov železove rude v akumu lac i j i Rašice, k i j i h j e s led i t i vse v Dobrepol je. Vpogled v s t ruk tu ro naplav ine v š i rok i a luv ia ln i r avn i c i Rašice v V e l i k e m logu i n nad sotočjem Robarice i n Ve l ikega grabna v Ma lem logu, V e l i k e m t rnovcu i n Ma lem t rnovcu omogočajo le redke golice na u d a r n i h mest ih ko r i t a Rašice. K e r ima Rašica p l i t vo kor i to , razk r i va jo golice le zgornjo, dober meter debelo plast. Pod p l i t vo p last jo humusa je skoraj v celotn i go l ic i poplavna m ivka , mešana s peščeno i lovico, v d n u p ro f i l a pa se kaže d roban prod. A l u v i - a lna ravnica preha ja na robeh brez izrazitejšega prehoda v napet svet, sestav- l j e n iz pobočnih i lov ic, k i ima jo izvor v mehke jš ih pe rmsk ih k a m n i n a h z do l insk ih poboči j . Domnevam, da je t u d i opekarna v Stopah, opuščena p red let i , izkor iščala pobočne i lovice. A . M e l i k (1955) j e mnenja, da so tamka jšn je i lov ice jezerskega izvora. T r d n i h dokazov n i n i t i za p rvo n i t i za drugo pred- postavko. SI. 5. Vpogled v sestavo aluvialne Karlovic i . ravnice Črnega potoka ob odtočnem kanalu na SI. 6. A luv ia lna ravnica Rašice v zahodnem delu Loga na Rašici je ravna in gladka. 17 A luv ia l na ravnica Robarice zahodno od Roba, pod sotočjem Kobi l jskega curka i n Črne vode, je prodna, le na severnem obrob ju je prod p r e k r i t z de- nudaci jsko peščeno i lovico, k i jo odlaga man jš i potoček, ob ka terem je svet mo- kroten. Po severnem delu ravnice so še dobro v idne sledi stare struge Robarice, k i je ostala po regu lac i j i potoka navzdol od večje žage ob Robar ic i do Roba: regulac i ja je b i la narejena že pred zadnjo vojno. V staro strugo se steka ma jhen potoček z obrobja, k i zal iva t u d i večje kotanje, v ka te r ih se ob obi lne jš i moči zadržuje voda. Prodna ravnica Robarice, zlast i od žage navzgor, je sušna. Potok je vrezan van jo okrog 2 m globoko. Iz ko r i ta odvažajo prod, ka r ugodno vp l i va na preprečevanje povodnj i . Recentni p rod Robarice je debel i n slabo zaobljen. Vzhodn i del a luv ia lne ravnice Rašice, Log imenovan, k i se š i r i na severo- vzhod od ceste Rašica—Vel ike Lašče, je površ insko neenoten: več j i , zahodni del, je raven i n gladek (si. 6), manjšega, vzhodnega, pa razč lenju je več rup (si. 7), v katere se steka poplavna voda Rašice. Rupe se začenjajo na m e j i tr iasnega do lomi ta i n jurskega apnenca. Severovzhodni del Loga ima p r a v i k rašk i značaj, k i spomin ja na podobno s l iko večjega dela dobrepol jske a luv ia lne ravnice; v spodnjem Logu postane Rašica kraška reka. Razl ika med a luv ia l - n i m področ jem v Logu i n Dobrepo l jah je v tem, da je v Logu stalno tekoča voda, v Dobrepo l jah pa le obdobna, geneza obeh pa je enaka. Po g lob in i r up j e mogoče vsaj p r ib l i žno določ i t i debelino naplav ine Rašice, k i je okrog 2,5 m, žal pa n i mogoče ugo tov i t i njene sestave, ker so vse rupe zaraščene s t ravo in g rmov jem. SI. 7. Aluvialno ravnico Rašice v vzhodnem delu Loga na Rašici, ob prehodu iz do- lomita na apnenec, razčlenjuje več rup. V ju rsk ih apnencih se aluvialna ravnica h i t ro zoži, i n tako že p r i nekda- n jem Zakrajškovem m l i n u i n žagi t vor i le ozek pas na obeh straneh potoka. Na desni strani zadeva Rašica ob v isoki vodi na več k ra j i h na apneniško pobočje, v katerega skozi razšir jene špranje ponika, v eno, t i k ob st rugi p r i opuščeni Stopar jev i žagi i n m l i nu pa je stalno odtekala, dokler je niso r ib i č i pred le t i zaradi pomanjkanja vode zabetonirali. Pod Stopar jem ob Rašici n i več aluvialne ravnice, saj teče potok vse do glavne ponikalnice južno od Ponikev po p l i t v i ž ivoskalni dol ini . Vanjo ponikuje i n ob normalno v isoki vodi ne dosega glavne ponikalnice, imenovane Pasnica. 3.2. Aluvialna ravnica v Dobrepoljah je v glavnem sestavljena iz š t i r ih razl ičnih delov; t i so: 1) prodni vršaj z bol j a l i manj gladko aluvialno ravnico na severozahodu; 2) aluvialna ravnica osrednjega dela Dobrepolj , razčlenjena z rupami ter manjš imi dol in icami i n p l i t v im i kotanjami; 3) mokrotne Mlake; 4) debelejša plast naplavine i n prepereline z mnogimi rupami i n t r avn im i strugami v Strugah. Prodni vršaj je opisal najpre j A. M e 1 i k (1955), kasneje pa ga je po- drobneje razčlenil M. S i f r e r (1967). Na osnovi opuščenih š t i r ih opekarn i n star ih zapiskov dr. S c h w a r z a , uprav i te l ja Lar ischevih posestev, govor i M e l i k (1955, str. 13) o i lovnat ih sedimentih v območju vršaja, ne da b i j i h podrobneje lokal iz i ra l , medtem ko Š i f r e r i lovnat ih sedimentov ne omenja, marveč govor i le o produ. Na i lovnate sedimente kaže večja močvirna lokev »Stara luža«, severno od Vidma ob cesti Ve l i k i V idem—Mala Cesta, i n druge opuščene jame p r i nekdanj ih opekarniških kopih. Po M e 1 i k u je vršaj delo pleistocenske Rašice. Naj izrazi tejš i je med Predstrugami, Zdensko vasjo, Malo vasjo in V idmom; jugovzhodno od V idma prehaja v ožjo, bol j a l i manj gladko aluvialno ravnico, k i se š i r i do Podgore. Na zahodnem robu vršaja je izdelana neizrazita struga, k i služi poplavni vodi Rašice, ko ta pr idere v Dobrepolje. Debelina naplavine n i ugotovljena, ker prodne jame v n je j niso segle do živoskalne osnove. Po okrog 8 m globoki Jami i n b l i ž j i h p l i tve jš ih kotanjah v vrša ju zahodno od Malega V idma pa je mogoče sklepati na precejšnjo debelino f l uv ia ln ih sedimentov. Seveda pa je p r i tem treba upošte- vati, da je Rašica odlagala nasipino na zakraselo površino, i n je zato lahko različno debela že na kra tke razdalje. Med Podgoro in Mlakami , v osrednjem delu Dobrepolj , razčlenjuje ozko aluvialno ravnico dolinica potoka Grkovo, k i se v severozahodnem delu Kompol j zak l juč i v nekaj metrov globoki rupi . Ob Podgori pa je p l i tva t ravna dolinica obdobnega kraškega potočka Puhovke, k i tud i ponika v p l i t v i skalni r up i v jugovzhodnem delu vasi, ob visoki vodi pa si podaljša tok v Grkovo. Na jugovzhodu so v aluvialno ravnico vglobl jene p l i tve kotanje, k i požirajo poplavno vodo. Kompol je in predvsem zaselek Brezje, jugovzhodno od n j ih , ležita na nekaj v iš j i ž ivoskalni terasi, p rek r i t i s prodno nasutino I . akumulac i j - ske faze (M. Š i f r e r , 1967); terasa je razjedena z mnogimi vr tačami in je poplavna voda ne doseže. Po p l i t v i h rupah v a luv ia ln i ravn ic i je mogoče sklepati na tanko plast sedimentov. Mlake so najbol j samosvoj pr irodnogeografski del Dobrepolj . V okrog 3 k m dolgi i n 300 m ši roki a luv ia ln i ravnic i se vlečejo v najožjem delu Dobre- pol j od Brezi j , jugovzhodno od Kompol j , do Potiskavca v Strugah. Zaradi dveh močnih obdobnih kraških izv i rkov na zahodnem robu dol ine (Dolenja a l i Kompol jska jama, narečno imenovana »Dulna jama« ter Potiskavška al i Ko- čevarjeva jama), zaradi majhnega strmca aluvialne ravnice, preskromnih po- ž i ra ln ikov i n neprepustnih ta l aluvialne ravnice so ustvar jen i vsi pogoj i za tvorbo mokro tn ih tal ; ledinsko ime Mlake tak značaj ravnice zgovorno i lustr i ra. Sestavo aluvialne ravnice so dobro razk r i l i leta 1978 izkopani drenažni kanal i zahodno od vasi Četež, k i kažejo zgoraj, pod humusom i n t ravno rušo, okrog 1.5 m debelo peščeno-ilovnato naplavino, k i p rekr iva plast drobnega i n srednje debelega preperelega proda Rašice; med prodom in peščeno-ilovnato naplavino je preperelinska plast. Do lomi t i i n manj odporni s i l ikatn i p rodn ik i so močno izluženi i n prepereli. Najbol je so ohranjeni p rodn ik i kremena i n drug ih t rš ih kamnin, med ka te r im i so tud i redk i p rodn ik i železovca. Prod je domnevno pleistocenske starosti, peščeno-ilovnata naplavina pa naj b i b i la predvsem iz holocena. Dno kanalov ne seže do živoskalne apneniške osnove, čeprav ta, sodeč po globini rup v vzhodnem delu aluvialne ravnice, ne more b i t i daleč pod dnom kanalov. V Mlakah je več »močil«. Eno takih, imenovano Krn ica, s stalno vodo, je v najg lobl jem in najširšem delu sicer suhe t ravne struge potočka, k i odvaja vodo iz Potiskavške jame. Najbo l j mokroten svet v Mlakah se drž i p l i t v i h kotanj sredi ravnice i n travne struge, po kater i se odteka poplavna voda k požira ln ikom v vzhodnem in jugovzhodnem delu Mlak (Vidmarca, Rupače i n druge manjše). V vel ikem delu so Mlake v t ravn ik ih , so pa na n j i h tud i redke n j ive, k i j i h normalna poplavna voda doseže. — Mlake spominjajo v malem na mokrotne dele krašk ih pol j , tako npr. na bl ižnje Radensko polje, saj so pogosto poplavl jene in so zato v očitnem nasprot ju z d rug imi del i Dobrepolj , še posebej z delom na severozahodu od Mlak. Jugovzhodno od M lak preidejo Dobrepolje v osrednji del Strug, k i se začenjajo upravno sicer že p r i Četežu in tako vk l juču je jo tud i del Mlak, vendar je n j ihov g lavni del med naselj i Potiskavec, Rapljevo, Podtabor i n P r i Cerkv i — Struge, zavzemajoč razšir jeni del Dobrepol j na n j ihovem skrajnem jugo- vzhodnem delu. Več j i del St rug je na višjem, starem živoskalnem apneniškem dnu, medtem ko je v osredju večj i ostanek akumulaci jske terase, na katerem so naselja Potiskavec, Tržič, Kolenča vas, Paka ter del L ipe i n P r i Cerkv i — Struge (Rapljevo, Ravni i n Podtabor so v celoti na apnencu). Akumulac i jska terasa v Strugah n i enotna, pač pa intenzivno razčlenjena. Prerezana je z več obdobnimi t r avn im i strugami (po A. M e l i k u , 1959, str. 426 izv i ra od tod ime soseske), ob kater ih je ponekod ožj i pas aluvialne ravnice. V t ravn ih strugah i n ob n j i h so številne rupe, k i požirajo poplavno vodo, tako Kraševčeva i n Kl incova rupa v Tržiču, Hrenova i n Jermančeva v Kolenči vasi i td . Med strugami so h rb t i i n police, označujoč površje akumulaci jske terase. Posebej zanimiva je dolga struga na zahodnem robu doline, k i se š i r i od Potiskavca mimo Tržiča v Podtabor (si. 8). Skoraj v celoti je v apnencu. V njenem dnu so na gosto posejane p l i tve kotanje, podobne vrtačam, k i ob v isoki vod i bruhajo vodo, odtekajočo se po st rugi v smeri Podtabora; ena od na j - akt ivnejših, p rva v zgornjem delu ob Potiskavcu, vodo tud i požira, je torej estavela. Akumulac i jska terasa je najlepše ohranjena med Potiskavcem, Ko- lenčo vasjo, Tržičem i n strugo na zahodu doline; vse t r i vasi so na njej . SI. 8. Severozahodni del travne struge na zahodnem obrobju Strug med Potiskavcem in Podtaborom. SI. 9. Rupe v t ravn i strugi vzhodno od Tržiča v Strugah; globina rup nakazuje de- belino kvartarne naplavine aluvialne ravnice. K o p v terasi v Trž iču, p r i sedežu Gozdarskega rev i r j a , j e r a z k r i l okrog 2 m v g lob ino samo r javkastordečo i lov ico z r e d k i m i razpad l im i s i l i ka tn im i delc i i n s posameznimi dobro oh ran jen im i p rodn i k i železovca. Kop ne seže do živoskalne apneniške osnove. Po g lob in i rup ob t r a v n i s t rug i na vzhodu od Trž iča je mogoče sklepat i na okrog 3 m globoko nasipino (si. 9). V d n u nasipine je domnevno prod, ekv iva lenten produ, k i sestavl ja osnovo M lakam, razkr i ta r javkastordeča i lov ica pa naj b i b i la prepere l ina proda. Zeml ja na po l ic i i l ov - nate terase je večidel mokro tna i n težka; v območ ju Pot iskavca je tako vlažna, da so na n je j le t r avn i k i , medtem ko so n j i ve na zahodu, i n sicer ob robu imenovane struge. 3.3. Mokrine V splošnem vel ja , da so na jbo l jš i kažipot za ugotav l jan je obsega pogostnih poplav t ra jno mok ro tna t la, t u d i mokr ine imenovana. Na n j i h so t u d i na j iz ra- zitejša poplavna področja. To pr ide posebno do ve l jave tam, k j e r je a luv ia lna ravn ica slabo prepustna a l i neprepustna i n pa, če j e neprepustna živoskalna osnova b l i zu površ ja. V obravnavan i p o k r a j i n i so naj izrazi te jše mok r i ne v do l i n i Rašice do bl iž ine naselja istega imena, pa v spodnjem de lu Miš je dol ine i n v do l i n i Robarice od Roba navzdol ter ob n jenem p r i t o k u Č r n i graben. Na j več j i obseg zavzemajo ob i n nad sotočjem Robarice i n Ve l ikega grabna med Stopami, M a r i n č k i i n K u r j o vasjo p r i Dolščakih. Za osnovo imajo mehke, neprepustne permske plast i , v ka te r i h so izdelane š i roke dol ine z obsežno a luv ia lno ravnico, k i j e na robeh sestavl jena iz debel ih p las t i pobočnih i lov ic. V V e l i k e m logu, k j e r j e a luv ia lna ravn ica ve l ika, je pobočnih i lov ic največ na j u ž n i s t ran i dol ine. Mok r i ne so pogojene t u d i z m a j h n i m s t rmcem a luv ia lne ravnice, zato tečejo po tok i na n je j leno, v š tev i ln ih meandr ih , v več in i pa ima jo t u d i p l i t va kor i ta . Med Mar inčk i , Tomaž in i i n Bavdkom se steka p r o t i Robar ic i i n V e l i k e m g rabnu več potočkov, k i s h r i b o v j a okrog sv. Pr imoža pr inašajo v dol ino dolo- m i t n i p rod i n ga v o b l i k i v rša jev odlagajo ob prestopu v a luv ia lno ravnico. S t em ravn ico i n mok r i ne ožijo, napet i svet v rša jev pa je nasel jen i n obdelan. Da b i naselja i n n j i v e zavaroval i p red pop lav l j an jem i n hudourn iško prodno akumulac i jo , so potočke u m i r i l i z izgoni. M o k r i n e na obravnavanem območju postaja jo v zadn jem času čedalje i n - tenzivnejše. Tega je k r i v a predvsem močna deagrarizaci ja, k i odteguje kmeč- k e m u de lu najbo l jše moči. Pre j so b i l i kme t j e zainteresirani t u d i za mokr ine , s ka te r ih so skušal i dob i t i č imveč k rme. V ta namen so sami č is t i l i s t ruge i n de la l i manjše odtočne kanale. Danes za tovrs tno delo n i l j ud i , zato se struge potokov i n kana l i zaraščajo, voda počasneje odteka, n ivo ta lne vode se dviga, na nekater ih k r a j i h že nastajajo prava močv i r ja , bohot i se močv i rna t rava i n g rmovna vegetaci ja (si. 10). N u j e n b i b i l zato rad ika len poseg Vodne skupnosti . Izven opisanega področ ja so mokr ine redke. Še največ j i h je v srednjem de lu Miš je dol ine i n v spodnjem delu Črnega potoka, k j e r zajemajo ož j i pas ob n jem, v Dobrepo l jah pa spadajo medn je že opisane Mlake. V do l in i Rašice na vzhodu so mokr ine lokalnega značaja, tako severno od K u k m a k e v b l i ž in i SI. 10. Poplavno področje z mokrimami v aluvialni ravnic i Rašice v Vel ikem logu. SI. 11. Poplavno področje z mokrinami' v aluvialni ravnic i Velikega grabna na Kar lov ic i ob nekdanj i Kozler jev i kmet i j i . Zadnikove žage in na sotočju Smrečnika i n Male vode z Rašico, vzhodno od ceste Rašica—Velike Lašče. Podobno je tud i ob Kovpi , k je r se v manjšem pasu ob potoku š i r i jo med Žago in Podstrmcem, ter v Kar lov ic i ob nekdanj i Koz- le r j ev i kmet i j i (si. 11), pa ob Šumniku na Rašici nad Somovcem. V mokr inah je tud i spodnji del doline Cereje med Polakom in Ve l i k im i Laščami. 4. POPLAVE Poplave so v porečju Rašice z Dobrepol jami pogost pojav. Nastopajo zlasti v dveh oblikah. V porečju Rašice se jav l ja jo kot dolinske f luv ia lne poplave, v Dobrepol jah pa kot poplave kraškega značaja. Vendar je tako le v skrajnem jugovzhodnem delu Dobrepolj, v Strugah, medtem ko j i h v severozahodnem delu povzroča predvsem ekstremna poplavna voda Rašice. V Dobrepol jah pa nastopa tud i kombinaci ja obeh vrst poplavne vode in so takrat poplave najhujše. Poplave v obravnavani pokra j in i so plod več med seboj se prepletajočih dejavnikov. Povi rna kraka Rašice, Robarica in Kovpa, segata v področje obi ln ih padavin, k i po D. F u r 1 a n u (1961) dosegajo letno kol ičino 1500—1700 mm, po K n o c h - R e i c h l u pa celo 1600—2000m (1930; prevzeto po kar togramu v : A . M e l i k , 1963). V to območje seže tud i pov i r je Bistr ice (Sodraške), katere del visoke vode se po umetnem kanalu steka v Tentero, ta pa je po- vezana s krašk imi i zv i r i v Strugah. Pov i rn i p r i t ok i Rašice so v k ruš l j i v i h do- lom i t i h izobl ikoval i globoke in strme grape in doline z močno rel iefno energijo, katere rezultat je h i t ro odtekanje padavinske vode i n s tem intenziven narast dol inskih potokov. T i imajo, kot že omenjeno, p l i t va kor i ta, majhen strmec in široke aluvialne ravnice, zato voda h i t ro stopi iz strug i n se zl i je po ravnici . Tako je v skoraj vsem toku Rašice ter v spodnjem toku Vel ikega grabna i n Robarice. 4.1. Pogostne poplave Ločimo pogostne i n ekstremne poplave. Pogostne so vezane na najniž je dele aluvialne ravnice potokov, k i so ponekod ločeni z rah l im i ježami, v večjem delu pa brez izrazitejše stopnje prehajajo v v iš j i , napetejši del aluvialne ravnice. Obsežne mokr ine v dol in i Rašice ob pogostnih poplavah niso v celoti pod vodo, v večjem delu pa so poplavl jene ob p r i tok ih Rašice i n Vel ikega grabna. Ob Rašici, vzhodno od Kneja, je na jn iž ja aluvialna ravnica na več k r a j i h nakazana z rahlo, okrog pol metra visoko ježo, k i kaže na obseg po- gostnih poplav. Na jugovzhodu Dobrepolj , v M lakah i n Strugah, se drži jo pogostne poplave t ravn ih strug, po kater ih se steka voda v bl ižnje rupe. Običajno dospe do Kolenče vasi, k j e r se steka v g lavni požiralnik, imenovan Rupače. Če je vode tol iko, da je Rupače ne zmorejo, si podaljša tok po t ravn ih strugah k drug im rupam v smeri Lipe, Pake in Tržiča. Glavna voda pr i teka v Mlake i n Struge iz dveh krašk ih jam, Dolenje a l i Kompol jske jame i n Potiskavške jame. Močnejše pogostne poplave v Strugah dvignejo vodo na površje t ud i v t rnovsk i s t rugi na zahodnem robu pol ja med Potiskavcem i n Podtaborom, a navadno le do take mere, da se napolni jo z vodo le številne kotanje v t ravn i strugi, iz kater ih priteče voda na površje, n i pa še vzpostavl jen enoten tok poplavne vode na jugovzhod p ro t i Podtaboru. V Dobrepol jah ož iv i ob pogostnih poplavah tud i potok Grkovo, južno od Podgore. Ne razl i je se po pol ju, marveč zapolni le t ravno strugo i n se izgubl ja v rup i b l izu ceste v Kompol jah. Pogostne poplave so neškodlj ive. V porečju Rašice poplavi jo vode le ožje pasove ob strugi potokov, k i so v t ravn ik ih . Tud i tam, k j e r se razl i je jo bol j na široko, to je zlasti na mokr inah, poplavi jo le t ravne površine. Iz jema so Struge, k j e r močnejše pogostne poplave zal i jejo tud i nekaj nj ivskega sveta, k i je ob t ravn ih strugah. V zgorn j ih del ih dol in se h i t ro umaknejo v kor i ta, le ob Rašici, k je r je zaradi majhnega strmca odtekanje vode po močno v i jugav i s t rugi počasnejše, se zadrži poplavna voda, zlasti na mokr inah, nekaj več časa. Ve l i k obseg dosežejo pogostne poplave v Ponikvah. Ko glavna rupa ne more več požirat i narasle vode, se voda izteka v podaljšano t ravno strugo, polno rup, iz katere se na široko razl i je po Dolg ih n j ivah. Dolge nj ive, pred- stavl jajoč staro živoskalno raven, sem in t j a prekr i to s skromnimi ostanki prodne nasipine Rašice, so močno razjedene z vr tačami i n mnogimi rupami ter z dvema estavelama (prva, večja, 22 m globoka, je t i k ob Pasnici, druga pa jugozahodno od cerkve v Ponikvah). Ce rupe na Dolg ih n j i vah ne zmorejo vse poplavne vode, ubere voda pot po neenotni t r avn i st rugi na vzhod p ro t i Dobrepol j am. Ob tak i s i tuaci j i stopi narasla voda iz struge Rašice t ud i p r i Stopar jevem m l i nu na zahodnem koncu Ponikev, teče skozi vas, poplav i najn iž je hiše, se po severnem zatoku Dolg ih n j i v zahodno od cerkve združi s poplavno vodo na Dolg ih n j i vah in nadal ju je skupaj z n jo pot p ro t i Dobre- pol jam; tovrstne poplave že lahko štejemo k ekstremnim. Tud i večje pogostne poplave zal i je jo ve l ik del Dolg ih n j i v , se pa voda z n j i h odteče povprečno že po enem dnevu. Po iz javah domačinov so Dolge n j ive poplavl jene povprečno dvakrat na leto, navadno pomladi i n v jeseni, se pa zgodi, da j i h zal i je voda tud i v zrel i vegetaci jski dobi, kot npr. v zadnjem času konec avgusta 1977. 4.2. Ekstremne poplave Obseg ekstremnih poplav najbol je kaže pri ložena karta. Ob K o v p i stopi voda iz nereguliranega kor i ta i n zali je aluvialno ravnico z mokr inami med Žago i n Podstrmcem, v spodnjem toku pa med cesto in bivšo Kozler jevo kme- t i jo . V d rug ih del ih je Kovpa že regulirana, zato ne poplavl ja več, le ob izjemno ve l i k ih poplavah voda ponekod še prestopi regul irano kor i to, a se h i t ro spet vrne vanj. Dol ino Črnega potoka zal i jejo ekstremne poplave v spodnjem toku. Z regulacijo, k i jo sedaj obnavl jajo, bodo poplave tud i t u odpravljene. V zgornjem toku, med zaselkom Jazbino i n vasjo Črn i Potok, k j e r se razteza široka i n gladka aluvialna ravnica z dvigajočim se dnom v smeri obojnega obrobja doline, zal i je jo ekstremne poplave dobršen del aluvialne ravnice. V južnem, to je zgornjem delu Mišje doline, so z delno regulaci jo Vel ikega grabna, Kovpe in Črnega potoka tud i ekstremne poplave v ve l i k i mer i odprav- l jene; s p r i k l j učkom že več let izkopanega grabna (si. 1) na Kovpo ob Koz ler jev i kme t i j i (delo so začeli leta 1978) bodo ver jetno odpravl jene poplave v vsem zgornjem toku Velikega grabna med Kar lov ico in Polzelim. Med Polzel im i n Kaplanov im poplavi Ve l i k i graben aluvialno ravnico na zahod od ceste, na vzhod pa do b l izu obrobja doline, k je r okrepi poplavno vodo Kaplanov potok z leve, z desne pa potoček, k i se steka v Ve l i k i graben zahodno od Adamovega, i n še posebej k ra jš i potoček, k i izvira na robu aluvialne ravnice pod Adamov im; ravnica ob n jem je ob ekstremnih poplavah vsa v vodi. P r i Škul jev ih, v severnem delu Kaplanovega, zali je poplavna voda na široko t ravn i k zahodno od ceste s h levom in kozolcem. Nanj se usmeri voda z ostrega ok l juka nad kmet i jo, k j e r prestopi cesto i n poplavi t ravn ik . V zadnjem času, ko je čiščenje struge Vel ikega grabna zanemarjeno in je zato njeno dno dvignjeno, so tovrstne poplave pogostnejše kot v pre jšn j ih časih. Poplava nastopi nenadoma, zato morajo h i t ro spravl ja t i iz hleva živino. Pod vodo je tud i večidel t ravn ika vzhodno od Skul ja, k je r zadržuje vodo nasip ceste Vel ike Lašče—Kaplanovo, k i prečka aluvialno ravnico. Med Skul jem in glavno cesto p r i Logar j i h se š i r i a luvialna ravnica pred- vsem na desni st rani doline; Ve l i k i graben se drž i roba vršaja Kališkega potoka. Ob ekstremnih poplavah je vsa aluvia lna ravnica pod vodo, k i poplavi t ud i cesto, k i ravnico prečka. Ravnica je mokrotna, zato so jo v zadnj ih le t ih prepregl i z odtočnimi kanali , k i odvajajo vodo z mehkejšega gričevnatega obrobja. Niže od ceste v smeri Stopskega ml ina i n naprej p ro t i sotočju z Robarico se aluvialna ravnica Vel ikega grabna močno razširi. Ob ekstremnih poplavah je vsa pod vodo. Poplavl ja pa ne le V e l i k i graben, ampak tud i mnogi manjš i potočki z obrobja, predvsem potočki z območja sv. Primoža (Lahk i i n Ka l i šk i potok), k i so po umetn ih razbremeni ln ih strugah i n izgonih spel jani h glav- nemu potoku. Robarica je v Robu i n zahodno od njega do žage regul i rana in je zato v tem delu aluvialna ravnica obvarovana pred poplavami, nad žago pa zaradi globoke naravne struge le redko stopi t ud i ekstremno visoka voda iz nje. Drugače pa je na severnem robu ravnice, k je r teče majhen potoček, k i ob ekstremno v isok i vodi na široko poplavi ravnico, v tem delu Kote imenova- no. Iz potočka se zl i je poplavna voda t ud i v ostanke opuščene stare struge Robarice, ob kater i se razl i je še naprej po ravnici . Poplavna voda pa se v Kotah ne drž i dolgo, ampak se kma lu zl i je v regul i rano kor i to Robarice. V spodnjem delu Roba, p r i gasilskem domu, k j e r zadeva Robarica ob živoskalno dolinsko obrobje, se od njega odbije i n v ostrem kolenu zavi je prečno čez ravnico p ro t i Kon jskemu logu na sotočju s Črn im grabnom ob Dolščakih. P r i gasilskem domu prečka Robarico cesta z mostom, k i ima pre- majhen prepust za ekstremno visoke vode, zato stopi jo vode iz kor i ta i n cesto v okol ic i gasilskega doma poplavi jo. Široka, mokrotna aluvialna ravnica Črnega grabna je nad sotočjem z Robarico do b l izu Podhojnega hr iba ob ekstremnih poplavah čezinčez zal i ta z vodo. Na zahod seže do ceste Rob—Golo, na vzhod pa do roba ravnine i n v Dolščakih do spodnj ih hiš. Nad cestnim mostom v Dolščakih seže ekstremna poplavna voda tako visoko, da zali je cesto in se čeznjo steka na aluvialno rav- nico v smeri Bavdka. Ob Robarici, v K u r j i vasi, je sredi aluvialne ravnice v Malem logu opuščena žaga in še obljudena stanovanjska hiša. Okrog hiše so mokrine, hiša pa sto j i na nasipu, to l iko dvignjenem nad aluvialno ravnico, da jo tud i ekstremno visoka voda ne poplavi. Poplava 21.—22. avgusta 1977, k i je b i la v tem delu porečja Rašice ena največj ih, k i jo pomni sedanji rod, je segla le do hišnega praga, hiša pa je b i la kot otok sredi poplavl jene ravnice i n je b i la t r i dn i odrezana od sveta. Ekstremne poplave zal i jejo na široko aluvialno ravnico v Malem logu, v Ve l ikem in Malem t rnovcu ter celotni Ve l i k i log ob Rašici. V tak ih razmerah je redno pod vodo t ud i ve l ik del ceste med Kne jem in Stopami. Tega je k r i v med drug im tud i majhen prepust ob potoku Šumniku, k i se steka v Rašico niže od ceste. Cesto zali je tud i poplavna voda, k i pr idere po a luv ia ln i ravn ic i z zahoda. Ob ve l i k ih poplavah je na cesti tud i do 1 m vode, na sever seže do table z oznako kra ja. Ob močnejšem deževju se zelo dvigne tud i ta lna voda, k i s i l i na robu dol ine v območju Kneja na dan v več izv i rk ih . Ob vasi Rašica istoimenski potok danes tud i ob ekstremnih poplavah ne poplavl ja več. Poplave so odprav i l i z regulaci jo Rašice i n obeh pr i tokov (Šumnik i n Mala voda) na obeh straneh cestnega nasipa, k i prečka aluvialno ravnico. Pred regulaci jo je Rašica tud i tu poplavl jala. Premajhn i prepust i v cestnem nasipu pred zadnjo regulacijo, opravl jeno ob modernizaci j i kočevske ceste, so poplave zahodno od ceste povečevali; skozi š t i r i prepuste, ko l ikor j i h je sedaj, pa zlahka odteče tud i ekstremno visoka voda, kakršna je bi la na pr imer avgusta 1977. V Logu, vzhodno od ceste, pa ekstremne poplave še nastopajo. Ob regu- l i r an i Rašici (si. 12), Šumniku i n Ma l i vodi so sicer odpravljene, pred sotočjem z mokro tn im svetom pa Rašica, k l j ub nasipu na lev i strani, ob ekstremno v isok i vodi stopi iz kor i ta in zal i je ve l ik del Loga, predvsem na vzhodu v območju že imenovanih požiralnikov. Pospešuje j i h med drug im tud i p l i tvo kor i to Rašice nad Mustar jev im ml inom, zapolnjeno s prodom; prod, k i ga zadržuje jez nad danes opuščenim ml inom, b i mora l i odstranit i , brez škode pa b i od- st ran i l i t ud i jez, s čimer b i odprav i l i akumulaci jo proda nad ml inom i n b i se zato poglobilo kor i to Rašice Obrata »Lesna galanteri ja«, k i je na bol j napetem svetu leve strani aluvialne ravnice, poplave ne dosežejo, zal i je jo pa ravnico južno od nje, k je r je tud i nekaj n j i v . V ozki dol in i med Logom i n Ponikvami so ekstremne poplave omejene na ožj i pas ob Rašici, k i je najširš i ob opuščeni Zakra jškov i žagi i n m l inu ; tam sežejo poplave na levo stran ceste i n v iz jemnih p r imer ih tud i čeznjo, k j e r se steka poplavna voda v rupe v gozdu. Ob modernizaci j i ceste leta 1977 so jo v tem delu dv ign i l i z nasipom. Ke r v n jem niso naredi l i ustreznih prepustov, jo je močna poplava v avgustu istega leta krepko poškodovala, zato so b i l i p r i poprav i lu pr is i l jen i naredi t i ustrezne prepuste, k i odvajajo vodo v rupe na zahodni strani ceste. Razen že opisanih pogostnih poplav v Ponikvah i n na Dolg ih n j ivah, se ob ekstremno v isoki vodi razšir i tud i n j i h obseg. Intenzivnejše so takrat v samih Ponikvah, večj i obseg pa dosežejo tud i na Dolg ih n j ivah, s kater ih se steka voda po t ravn i st rugi v Dobrepolje. Vanje stopi v Predstrugah, od koder SI. 12. Nasip ob regul i rani Rašici v Logu na Rašici nad Mustar jev im mlinom. SI. 13. Občasno akt ivna Podpeška jama v Dobrepoljah; ekstremno visoka voda seže do hišnega praga. teče naprej po široki, p l i t v i i n neizrazit i t ravn i st rugi ob zahodnem robu pol ja p ro t i V idmu. Ze malo jugozahodneje od Predstrug so v t ravn i st rugi prve rupe, k i se nadal ju je jo v smeri Vidma. Podaljšano strugo Rašice v Predstrugah prečka cestni i n železniški most, k i j u katastrofalne vode Rašice tud i popla- v i jo, kar se je zgodilo v po ln i mer i septembra 1933. Ekstremne poplave v Dobrepol jah so dvojnega značaja: lokalne, povzročene od visoke vode, k i se steka občasno na polje iz k rašk ih j am in drug ih izv i rkov na zahodnem obrobju polja, ter kombinirane, če se loka ln im ekstremnim po- p lavn im vodam pr id ruž i še poplavna voda Rašice; te so navadno katastrofalne. Ob loka ln ih ekstremnih poplavah oživi Podpešca, k i priteče iz vel ike Pod- peške jame (si. 13). Ob zahodnem robu južnega dela vasi se steka na polje, zapolni p l i tve kotanje vzhodno od vasi v smeri Rat ik in Bruhanje vasi, v kater ih ponikuje. Ce je voda izjemno visoka (ob Podpeški j am i seže voda do praga hiše — glej si. 13), se usmeri na jugovzhod pro t i Podgori. Malo na severozahod od Podgore pr iv re iz komaj opaznega skalnega izv i rka v p l i t v i t r avn i s t rugi ob ekstremno v isok i vodi na površje Puhovka, majhen potoček, k i se z l iva čez cesto Ratike—Podgora i n v južnem delu Podgore ponika v izrazi t i r up i na skalnem obrobju polja. Ob povečani vodni ko l ič in i nadal ju je pot na jugovzhod pro t i več j i rupi , v katero se zl iva že imenovani potoček Grkovo, k i se poraja iz dveh izv i rn ih krakov v dolomitu na robu ravnine. Izjemno visoke ekstremne vode se z l ivajo čez zalito rupo Grkovega na jugovzhod skozi na jn ižn j i del Kompol j p ro t i M lakam v Strugah. Največje in naj pogostne j še ekstremne poplave v celotni obravnavi po- k ra j i n i nastopajo v Strugah, zajemajoč mokrotne Mlake i n akumulaci jsko aluvialno ravnico z n i ž j im apneniškim obrobjem Strug. T u ločimo dva t ipa ekstremnih poplav: avtohtone in kombinirane avtohtono-alohtone. Prve, k i j i h povzroča visoka voda iz krašk ih izv i rkov zahodnega obrobja doline (predvsem Dolenja in Potiskavška jama), v skrajnem p r imeru okrepl jena s k rašk imi vodami z območja Kompol j , so blažje, razmeroma pogostne, a ne brez škode za kme- t i jsko zemljo in imet je prebivalcev. Druge, na srečo redkejše, a zato vedno katastrofalne, pa nastopajo takrat , kadar p r i h r u m i do Strug poplavna voda Rašice. Največjo moč in obseg imajo katastrofalne poplave v Strugah takrat , kadar so v Strugah i n ostalih Dobrepol jah že lokalne, oziroma avtohtone ek- stremne poplave, pa istočasno vderejo še poplavne vode Rašice. Tako je bi lo tud i 23.—24. septembra 1933, ko je prizadela Struge največja znana poplava z izjemno katast rofa ln imi posledicami za celotno Struško dolino.2 Pod vodo so bi le vse vasi v Strugah, z izjemo š t i r ih hiš v Potiskavcu (najvišje ležeča vas v a luv ia ln i ravnic i Struške doline) ter Ceteža, Rapljevega (pod vodo je bi lo nekaj hiš na Ravneh, niž je ležečem zaselku Rapljevega, k i pa je že v celoti na živoskalnem apneniškem obrobju Strug) i n redk ih posameznih hiš, k i leže skupaj z imenovanima naseljema na skalnem obrobju doline. Podtabor, k i je najniže v Struški dol ini , je b i l ves pod vodo. Nekatere hiše je voda v celoti zali la, od števi ln ih pa so gledale iz nje le strehe. Farna cerkev v Strugah je bi la do zgornjega roba g lavn ih vhodnih v ra t pod vodo i n je zal i la tabernakel j . Poplavl jeno je bi lo tud i pokopališče, župnišče, trgovina, gasilski dom ter stara i n nova šola. Zal i lo je vsa gospodarska poslopja v dol ini . Voda je odnesla ' O n j e j j e ve l iko pisalo dnevno časopisje (Jutro, Slovenec) v d n e h m e d 24. in 30. sep- t e m b r o m 1933. lesena zunanja stranišča, številne svinjake in skednje. Prevrn i la a l i prestavi la je tud i mnoge kozolce, nekatere je tud i odnesla. Večina stanovanjskih hiš je bi la poškodovana. Voda je bi la globoka več metrov, v območju t ravn ih strug celo do osem metrov. Naraščala je zelo h i t ro (»v t reh u rah za celih pet metrov«), upadala pa zelo počasi, kar je značilnost poplavne vode kraških pol j ; odtekla se je po približno štirinajstih dneh. Na jg lob l j i pož i ra ln ik i v dol in i so bi l i , po časopisnih navedbah, 20 m pod vodo. Glavni povzročitel j poplav v Strugah je poleg vel ike vodne kol ičine tud i skromen odtok. Poži ra ln ik i komaj sproti odvajajo povprečno visoko vodo, brez moči pa so p ro t i ekstremnim in katastrofa ln im vodam. Tud i upadanje po- plavne vode je zaradi šibkega odtoka dolgotrajno. Ob ekstremnih avtohtonih poplavah v Strugah, k i j i h razen močnega dotoka vode iz Dolenje in Potiskavške jame povzročajo tud i števi ln i vodni izbruh i v t ravn i st rugi med Potiskavcem in Podtaborom, h i t ro obnemorejo števi lni pož i ra ln ik i v dnu aluvialne ravnice in na skalnem obrobju v Pod- taboru. Voda začenja naraščati v vseh t ravn ih strugah Struške doline ob isto- časnem pop lav l jan ju Mlak. Po t ravn i st rugi zahodno od Potiskavca odteka voda skozi Podtabor pro t i Zdenčanovem dolu, najniže ležeči rup i v Strugah, kamor pr i t isne tud i del poplavne vode iz ostal ih Strug. Ko Zdenčanov dol obnemore, začenja poplavna voda h i t ro naraščati, tako tud i v st rugi za Pot i - skavcem, iz katere začenja preko nižjega prevala severozahodno od Potiskavca odtekati v Mlake. Poplavna voda zali je več j i del kmeti jske zemlje v Strugah. Ekstremne avtohtone poplave v Strugah so razmeroma pogostne. Z n j i m i lahko računamo vsaj enkrat na leto. Nastopajo v vseh le tn ih časih, tud i več- kra t na leto in celo zaporedoma. Tako je bi lo npr. 1. 1939, ko je bi lo pol je t r i k ra t poplavljeno, s k r a t k i m i vmesnimi presledki: 22. i n 31. maja ter 14. juni ja.3 Ker se je poplavna voda dolgo držala (prvič osem dni, drugič deset i n t re t j ič že dvanajs^ dni), je bi lo polje, z ma jhn im i iz jemami, skoraj cel mesec pod vodo. Uničeni so b i l i domala vsi po l jsk i pr idelk i , zato so b i l i tud i uč ink i te poplave katastrofalni , čeprav v p r ime r j av i s poplavo leta 1933 n i b i la tako obsežna in je naredi la vel iko manjšo škodo tud i na nepremičninah. Ekstremna poplava je bi la v Dobrepol jah tud i leta 1882; o n je j poročata T o m š i č & I v a n e (1887, 61). Tud i leta 1939 je bi la večja poplava ( L j u - b i č , 1939). O poplavah v Dobrepol jah sta precej pisala tud i J. R u s (1924, 33) i n A. K r a n j c (1981, 49—51); A. K r a n j c je podrobneje opisal tud i poplavo septembra 1933. 5. V I Š I N A VODE V porečju Rašice je bi la le ena vodomerna postaja, i n sicer na Rašici v istoimenskem naselju; apr i la 1965 so jo uk in i l i . Delala je vsega deset let, od 1955. Za desetletno obdobje (1955—1964) obstajajo podatki o v iš in i vode (srednja mesečna in datumska maksimalna mesečna višina), n i pa podatkov o vodnem pretoku.' ' G le j »Jesenska sl ika iz Strug na Dolen jskem«, Slovenec, 67/280, 7. 12. 1939, L j u b l j a n a . 4 Podatke sem dobi l od hidrološkega oddelka Zveze vodn ih skupnosti L j u b l j a n a , za ka te re tud i po te j pot i — h v a l a ! Tabela. Višina vode (obdobje 1955—1964) Vodomerna postaja: Rašica, n. v. 470 m. p I I I I I I IV V V I V I I V I I I I X X X I X I I % C Povprečna srednja višina 119 114 117 120 116 108 104 106 101 113 127 118 113.7 Povprečna maksimalna višina 179 168 193 206 205 186 194 151 195 220 225 190 192.7 Absolutni obdobni 248 245 270 248 260 255 265 220 280 258 265 260 mesečni maksimum 12. 23. 27. 24. _1. 30. 23. 19. 19l j>. 2SK 2L 58 60 55 64 59 60 61 64 60 63 60 60 Po zgorn j ih poda tk ih je p r i m a r n i maks imum vodne množine Rašice no- vembra, sekundarn i apr i la , le za 2 cm n i ž j i pa decembra. Na jn i ž ja voda je, presenet l j ivo, septembra, n izka pa je v vseh po le tn ih mesecih. Preseneča, da j e b i la ok tobra v iš ina vode podpovprečna, v z imsk ih mesecih pa v iš ja od obdobnega povprečka. Na jveč ja letna obdobna v iš ina vode je b i la zaznamovana v raz l ičn ih me- secih: t r i k r a t septembra (19. septembra 1960 je b i l i zmer jen t u d i absolutni obdobni maks imum, 280 cm), dvak ra t j u l i j a i n apr i la, enkra t pa maja, marca i n januar ja . Kaže, da je potencialna nevarnost poplav v poreč ju Rašice t u d i v vegetaci jsk i dobi, saj sta oba j u l i j s ka maks imuma dosegla 265 i n 255 cm, septembrski pa, poleg že imenovanega absolutnega, še 260 i n 250 cm. Iz na j - novejšega obdobja pa vemo, da je b i la ena na j več j i h poplav ob Rašici 22. avgu- sta 1977. 6. P O P L A V N A PODROČJA I N Č L O V E K 6.1. Naselja in ceste v poplavnem svetu T ip i čn ih pop lavn ih področi j v poreč ju Rašice se je človek izogibal . Po- p lavna ravnica od Rašice do Roba in v M i š j i do l in i je nenaseljena. Nasel ja so postavl jena na rob ravnice a l i na n jen v iš j i , bo l j napet del, zato sežejo do na jn iž je ležečih hiš le najekstremnejše poplave. V pop lavnem svetu so le m l i n i i n žage, k i pa danes, razen ene izjeme, ne služi jo več svo jemu p rvo tnemu namenu. Tud i ceste so se, ko l i ko r je b i lo le mogoče, ognile pop lavnemu svetu i n se drž i jo sušnejšega roba ravnic. V celot i pa se m u niso mogle ogni t i , saj so b i le ponekod pr is i l jene prečkat i poplavne ravnice. Tako je z glavno cesto Ra- š ica—Vel ike Lašče ter z l o k a l n i m i cestami Knej—Stope, Rašica—Rob (dva- krat ) , Stope—Kaplanovo, Kar lov ica—Vel i ke Lašče (dvakrat) i n Ka r lov i ca —Borovec. Na jbo l j je izpostavl jena poplavam cesta Knej—Stope, ker n i gra jena v nasipu in n ima ust reznih prepustov, ko r i t a potokov, k i j i h cesta prečka, pa so p l i t va i n zaraščena. Ve l i ko na bol jšem t u d i n i cesta Stope—Adamovo, k i j o pop lav l ja hudourn išk i K a l i š k i potok, kadar stopi iz slabo vzdrževanega izgona pod Logar j i , ob več j ih ekstremnih poplavah pa jo zali je tud i Ve l i k i graben. Cesto Knej—Stope zali je vsaka večja poplava. Ob izjemno ve l i k ih poplavah je pod vodo tud i cesta v Rob p r i Dolščakih i n v Robu v jugovzhodnem koncu vasi p r i gasilskem domu. Poplavam je izpostavljena tud i cesta nad kmet i jo Sku l j na Kaplanovem, ko stopi iz Struge Ve l i k i graben na ov inku ceste i n se razl i je čeznjo po t r avn i k i h p ro t i Skul jevemu h levu i n kozolcu. Pred regulaci jo je b i la večkrat poplavl jena tud i cesta Kar lov ica—Vel ike Lašče obakraj zaselka Kolpa na Kar lov ic i , na zahodu od Kovpe i n na vzhodu od Črnega potoka; poplavl jena je bi la tud i cesta Karlovica—Borovec. Do nedavnega je bi la ob ekstremnih poplavah v nevarnosti t ud i cesta Rašica—Dobrepolje ob Zakrajškovem ml inu, ko jo je zali la voda in se čeznjo stekala v rupe na zahodnem robu doline; s korekturami po modernizaci j i leta 1977 so jo zaščit i l i pred ponovnimi vdor i poplavne vode. Pred ekstremno v isok imi poplavnimi vodami je v nevarnosti t ud i cesta v Ponikvah, k i jo poplavi voda, ko prestopi strugo Rašice p r i Stoparjevem m l i nu i n se skozi sre- dišče vasi zl iva na poplavl jene Dolge nj ive. Podaljšana struga Rašice je — pre- den so jo ob vstopu v Dobrepolje regu l i ra l i — poplavl ja la železnico in cesto v Predstrugah; ko so mostova u t rd i l i i n suho strugo pod n j ima poglobi l i , se je nevarnost poplavl janja močno zmanjšala. Vasi i n ceste v Dobrepol jah so pred avtohtonimi ekstremnimi poplava- m i varne, ne pa tud i pred kombin i ran imi ekstremnimi avtohtono-alohtoni- m i poplavami. Te v Dobrepol jski dol in i najbol j prizadenejo Kompol je, k i stoje sredi nje, i n pa seveda Struško dolino, o kater i smo že govori l i . Pred tovrs tn imi poplavami je v nevarnosti tud i zahodni del Predstrug, pred- vsem železniška postaja in bl ižnje lesno podjet je ter n i ž j i vzhodni predel i Podpeči i n Podgore, medtem ko so Kompol je najbol j prizadete v osrednjem delu. V Strugah je poplavam v a luv ia ln i ravnic i najbol j izpostavljen Pod- tabor, najbol j na varnem pa je zgornj i del Potiskavca; vsa ostala nase- l ja pa bol j a l i manj prizadenejo že avtohtone ekstremne poplave, medtem ko katastrofa ln im poplavam ne uide nobeno naselje v območju aluvialne ravnice Struške doline. Ekstremna poplavna voda v Dobrepol jah zal i je del ceste Videm—Podpeč in Ratike—Podgora ter cesto v središču Kompol j , v Strugah pa večino loka ln ih cest, na več mestih tud i cesto P r i Cerkvi—Podtabor. 6.2. Izraba ta l v poplavnem svetu Na poplavnem svetu porečja Rašice do Ponikev so danes skoraj izkl jučno t ravn i k i ter mokrotno travno, grmovno in drevesno rastje. N j i ve so redke. Ko l i ko r j i h je, so na območju ekstremnih in ne pogostnih poplav. Na mokr inah so slabi t r avn i k i s kislo travo, k i služi le za krmo konj a l i celo samo za steljo, toda še to je mogoče sprav l ja t i le ob sušnem vremenu, ko so t la to l iko trdna, da se po ln i vozovi a l i t r ak to r j i ne ugrezajo. V Ponikvah zal i je jo poplave danes skoraj same travnike, tako v vasi kot na Dolg ih n j i vah južno od Ponikev. Ko t pove ledinsko ime Dolge nj ive, so bi le tam nekoč n j ive ; v novejšem času j i h je pregnala deagrarizacija in d i v j i prašiči ter srnjad, opuščati pa so j i h začeli v Ponikvah najpre j tud i zato, ker so bi le zelo izpostavljene poplavam. V Dobrepol jah s Strugami pogostne poplave ne sežejo na nj ive, marveč zal i jejo le t ravne struge, tako tud i v Mlakah, k j e r so najobsežnejše. Drugače pa je z ekstremnimi poplavami, k i na široko poplavi jo n j i ve v Strugah i n Kompol jah ter ob Podgori i n Podpeči. V Mlakah, k i so brez n j i v , ekstremne poplave pa j i h zal i jejo čezinčez, so poplav l jen i samo t ravn ik i . 6.3. Regulacije in melioracije V obdobju intenzivnejše izrabe kmet i jske zemlje, k i je v obravnavani pokra j in i segalo do okrog petdesetih let tekočega stoletja, so tud i iz rab i kmet i jske zemlje na poplavnih t leh posvečali večjo skrb. V ta namen so redno čist i l i struge potokov, mars ik je pa so se lo t i l i tud i že regulaci j i n mel ioraci j . Kda j pred drugo svetovno vojno so b i l i tovrs tn i posegi na poplav- nem svetu, n i mogoče natančno ugotovit i . Registr i rat i j i h je mogoče na podrob- n ih novejših topografskih kartah, če j i h p r imer jamo s starejšimi avs t r i j sk imi i n predvo jn imi jugoslovanskimi kar tami ; na regul irane vodne tokove kaže posredno med d rug im tud i raven potek strug v sicer v i jugavem ostalem toku. Na jveč j i regulaci jsko—melioraci jski posegi pred drugo svetovno vojno so b i l i v M iš j i do l in i od Kar lov ice navzdol ter v do l in i Kovpe do Borovca, deloma tud i v spodnjem toku doline Črnega potoka, v povojn ih le t ih pa v okol ic i Rašice. Tud i Robarica je b i la zaradi zavarovanja žage i n Roba pred poplavami regul i rana že pred zadnjo vojno. Na jbo l j temel j i ta predvojna in deloma še povojna regulaci ja je bi la na- rejena v dol in i Kovpe med Borovcem in Karlovico, k j e r so na mokr inah izkopal i podolžne odtočne jarke in osem prečnih jarkov. Z n j i m i so mel io r i ra l i mokrotna aluvialna t la i n j i h usposobili za dobre t ravnike, deloma celo za nj ive, danes poplavi jo to področje le izjemno visoke vode, k i pa se h i t ro umaknejo nazaj v melioraci jske jarke. V ob l ik i izgonov al i odtočnih j a rkov so b i l i spel jani vsi potočki na lev i strani Mišje doline. Izravnan je b i l del kor i ta Robarice ob K u r j i vasi (sledi stare, v i jugave struge so v poplavni ravnic i še danes dobro vidne), domnevno pa tud i Rašice od Podloga do Rašice (že pred izdelavo avstr i jske topografske karte 1 :75.000). Po zadnj i vo jn i so ob modernizaci j i kočevske ceste regul i ra l i potoke na obeh straneh ceste na Rašici, s čimer je b i la dokončno odstranjena nevarnost poškodbe ceste zaradi poplav. V a luv ia ln i ravnic i Vel ikega grabna, na Kar lo - vici , so izkopal i že imenovani obsežni odtočni graben na sever od ceste do bl iž ine stare akt ivne struge, po katerem nameravajo Ve l i k i graben odvesti po na jb l i ž j i pot i iz zamočvir jene aluvialne ravnice za nekdanjo Kozler jevo kmet i jo (glej si. 1). V zadnj ih le t ih so očist i l i i n poglobi l i tud i odtočne ja rke v spodnjem delu doline Črnega potoka v območju Karlovice, nanovo pa so j i h skopali na vrša ju Kal iškega potoka med Loga r j i i n Kaplanov im in na desni strani Miš je doline, severno od Kaplanovega. Ob moderniz i rani cesti ob Rašici p r i Zakra jšku so v nasipu ceste naredi l i dva vel ika cevna prepusta. 6.4. Vodni pogoni V Porečju Rašice, vk l juču joč Cerejo, je v znani preteklost i delovalo 58 vodnih pogonov, od tega 32 ml inov in 26 žag; razen ene žage so danes vs i opuščeni. N j ihov historiat, predvsem lastninske odnose in posestne razmere ter zmogl j ivost i ml inov, je za vsakega posebej podrobneje obdelal F r a n c e A d a m i č (1976), a le za Rašico z Ve l i k im grabnom in Kovpo, za porečje Roba- rice pa ne. Hudourn išk i potoki v p o v i r j i h so onemogočili d i rekten prenos vodne v pogonsko energijo, zato so usmer ja l i pretok vode na cevi a l i v mirnejše mlinščice. Le ob sami Rašici i n v večjem delu Vel ikega grabna, Robarice i n Črnega potoka je bi la voda speljana naravnost iz struge na ml inska kolesa i n v žage. Z regulaci jami potokov so bi le opuščene nekatere mlinščice in z n j i m i pogoni ob n j i h (obe žagi ob Kovp i i n dva ml ina ter dve žagi ob Črnem potoku). Zago v Robu so iz vodnega pogona preusmeri l i na parni, v Podlogu pa na elektr ični pogon. Skoraj vse žage in m l i n i so b i l i opuščeni po zadnj i vojn i , vel ika večina po letu 1960. Izjeme so: žaga v Robu, k i je preusmeri la pogonsko silo med obema vojnama, žaga in m l i n v Dolščakih, k i so j u 1944 požgali Nemci, a po vo jn i nista bi la obnovljena, ter Stoparjeva žaga v Ponikvah, k i so jo leta 1942 zaradi zastarelosti opust i l i (ml in je delal še do leta 1948). Pred vojno, leta 1929, je b i l opuščen tud i Podloški ml in , k i je skupaj z žago i n vsem posestvom pogorel, nov i lastnik pa je obnovi l le žago i n jo okrepi l s tu rb ino (električna žaga je v obratu še danes). Za lastne potrebe dela danes le še Šklopova žaga na Rašici p r i Kukmak i , medtem ko je b i l m l i n po vo jn i opuščen. Zakrajškovo žago na Rašici je od leta 1924 gnala turb ina, k i jo je poganjala voda Rašice,5 danes pa je tud i opuščena. 5 Te i n večino drug ih podatkov o opuščenih vodn ih pogonih sem povzel po c i t i ran i š tud i j i F r a n c e t a A d a m i č a . L I T E R A T U R A A d a m i č , F., 1976, Vodna kolesa, mlini, stope in žage (mlini na Rašici). Zbornik občine Grosuplje V I I I , Grosuplje, 223—236. F u r l a n , D., 1961, Padavine v Sloveniji. Geografski zbornik VI, Ljubl jana, 7—158. G a m s , I., 1974, Kras, zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. L jubl jana, 360 str. K n o c h und R e i c h e 1, 1930, Verteilung und jahrl icher Gang der Niedersehlage in den Alpen. Abhandlungen Preus. Meteorol. Inst., IX , Nr. 16. Berlin. Kra jevn i leksikon Sloveriije, 1971, druga knj iga (občine Grosuplje, Kočevje in L j ub - l jana Vič-Rudnik), Ljubl jana. K r a n j c , A., 1973, Poplave na Kočevskem 24.—30. septembra 1973. Poročilo, shranjeno v arhivu Geografskega inštituta Antona Melika SAZU. K r a n j c , A., 1981, Prispevek k poznavanju razvoja krasa v Ribniški Mal i gori. Krasoslovni zbornik IX , Ljubl jana, 31—85. M e l i k , A., 1931, Hidrografski in morfološki razvoj na srednjem Dolenjskem. Geografski vestnik VII/1931, Ljubl jana, 66—100. M e l i k , A., 1955, Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Dela SAZU 7, Ljubl jana, 162 str. M e l i k , A., 1959, Slovenija I I , t re t j i zvezek, Posavska Slovenija, Ljubl jana, 595 str. M e l i k , A., 1963, Slovenija I, splošni del, druga, predelana izdaja, L jubl jana, 617 str. M i k l i č , M., 1977, 1978, Dobrepoljski vodovod, sedem desetletij stara želja uresni- čena. Zbornik občine Grosuplje IX , X. Grosuplje, 85—89; 103—108. R u s , J., Slovenska zemlja. Splošna knjižnica I I , L jubl jana, 1—48. S i f r e r , M., 1967, Kvar tarn i razvoj doline Rašice in Dobrega polda. Geografski zbornik X, Ljubl jana, 271—306. T o m š i č , S., & I v a n c , F., 1887, Kočevsko okrajno glavarstvo. Okrajna učiteljska knjižnica v Kočevju. Ljubl jana, 1—108. FLOOD AREAS I N T H E R I V E R - B A S I N OF RAŠICA W I T H DOBREPOLJE S u m m a r y The investigated area (south Slovenia) has a f luviokarst character. I n the r iver- basin of Rašica on the triassic dolomite and on the larger remnanits of impermeable Paleozoic rocks the norma! water conditions predominate. The utmost eastern part of the r iver Rašica and a wide region of Dobrepolje consist of very penmeable Ju- rassic and cretaceous limestones. I n a greater part of the Rašica val ley and along both main tributaries, Robarica and Vel ik i graben, wide a l luv ia l plains exist. They are mostly wet and marshy and exposed to the frequent regular and also to extreme inundations. For that reason the plains are not populated, there are me- adows and few roads. AU the populated areas, more impartant roads, and the cul t i - vated ground are situated on a higher border of the valley. The frequent inundations ocour owing to h igh situated dolomite headwaters to the east of Bloke plateau that is corroded by deep and narrow ravines along which, when i t is raining heavily, the water f lows wi thout hindrance down to the a l luv ia l plains and floods them. The Rašica valley becomes narrower there where i t is eomposed of limestone and water of the r iver Rašica there starts to f low away into the hol low inter ior of the valley bottom. A t a normal water level the r iver Rašica after about 2 ki lometer of the current along the limestone f ina l ly sinks at Ponikve. When h igh f iood water occurs the swallow holes are not able to swal low i t and therefore the water starts running off along the lengthened grassy r iver-bed to the east to the near d ry karst polje, called Dobrepolje. I n the north-westenn part of polje the f lood water sinks in numerous swalow holes, wh i le the extreme high water lengthens its current over pol je to the south-est to Struge in the utmost south-eastern part of polje. Because the r iver Rašica is strengthened by four periodical strong karst springs on the western border of polje, at Struge suddenly accumulates so much water that numerous swallow holes are not able to swalow it. A result of this is that the extreme floods occur, and owing to the th ick ly populated Struge also catastrophic ones. Thus, a l i the fields and the major i ty of the villages are flooded and a great desolation is caused there, when the water recedes. I n the last hundred years more catastrophic inundations occured there (1882, 1917, 1933, 1939, 1948, 1973) but the worst one was in september 1933. The f lood water retains at Struge variously long f rom one to two weeks. I n the year 1939 the inundation Iasted w i t h short in terrup- tions nearly a month. K A Z A L O Izvleček — Abstract V (3) 1. UVOD 9 (5) 2. KAMNINE, HIDROGEOGRAFIJA I N RELIEF 10 (6) 3. A L U V I A L N A RAVNICA 13 (9) 3.1. Ob Rašici in njenih glavnih pr i tokih 13 (9) 3.2. Aluvialna ravnica v Dobrepoljah 19 (15) 3.3. Mokrine 22 (18) 4. POPLAVE 24 (20) 4.1. Pogostne poplave 24 (20) 4.2. Ekstremne poplave 25 (21) 5. VIŠINE VODE 30 (26) 6. POPLAVNA PODROČJA I N ČLOVEK 31 (27> 6.1. Naselja in ceste v poplavnem svetu . 3 1 (27) 6.2. Izraba tal v poplavnem svetu 32 (28) 6.3. Regulacije i h melioracije 33 (29) 6.4. Vodni pogoni 33 (29) L ITERATURA 35 (31) FLOOD AREAS I N THE RIVER BASIN OF RAŠICA W I T H DOBREPO- LJE — SOUTH SLOVENIA (Summary) 36 (32)