>: ' W'J. von G. J. Manz in Regensburg. ,S- v e 11 g a UKAŠTKItliraLA- nekdajniga fhkofa v’ Genevi F I L 0 T E J A a 1 j prijasna roka poboshno sbiveti. P o fl o v e n i t ino s’ molitvami sa zerkuv in nekterimi drugimi pomnoshil neki dufhni paftir Lavanfhke fhkafije. Preljube duflie Kriftufove! ,Slovenzi in ,Slovenke! ,,Bodite 'popolnoma, kakor je po¬ polnoma vafh Ozke v’ nebefih: <( naf vfmileni Jesuf opomina, nam poboshnofi pripo¬ ročita , po Bogi fe ravnali nam veli. Dofli imamo she poboshnih bukev , ji ar ih ino novih, ki naf poboshno shiveli mhijo , to de fo fpifane vezhi del le sa mlade ljudi, ter kashejo, tako rekozh, le perve ftopinje proti nebefam ; sa odrafhene poboshne dufhe nam fhe v’ flovenfki befedi bukev pomankuic r ki bi jih k’ vifhi poboshnofii ravnale. Odrafheni ljudje slo radi poboshno shiveli mudijo, ter fe jim sgodi, ko malopridnima drevju, hi vigredi (fpomladi alj valhhkij IV lepo zveli, ob zhafi poletne vrozhine oftubi, m nobeniga fudja ne prinefe. Nekateri mosh, lii je v’ fvojih mladih letali prav gorezhe Bogu flushil, fe je ohladil, vef pofvelen. Mar [ka¬ tera shena je v’ poboshnofti zelo oftabela , ki je dekliza vfa Bogu vdana ino poboshna bila , Is shlahniga zvelja mladih dni fadu zhednofti per moshih ino shenah ni-—in to je shaloft, ker Jesuf govori: Drevo, ki dobri g a fadu ne prinefe, bo vfekano in v’ ogenj ver — s h e n o." — lepe bukve Filolcja naj bojo torej pofebno odraf/ienim Kriftjanam isrozhene , kterili sanebefhko kraleftvoino njega pravizo kaj fkerbi. Imenitne ino nikolj, dofti prebrane buk¬ ve poboshnofti fo Tomasha Kempensarj a: Hoj a su Kriftufam. One duflio bogabojezho [torijo , in bogabojezhofi je sazhelek kerfhanfke modrofti. Bogabojezhofi pa neklire dufhe pre- vezh bojezhe ino ftrafhlive flori, jim marfka- teri j tudi nevdrn, ftrah dela, ki jih v’ preveli¬ ke dvome ali zvible sakople, is katerih fi po¬ magali ne vejo. Takim dufham je Filoleja prav ljubesniva prijatetza ino fvelvavkaj ktira jih, is bogabojezhofti nevarniga ftrahu v’ pre- frezhno ljubesen boshjo petja, ino pokashe, v kako zhlovek vfukiga ftanu, tudi imeniten ino premoshen, leliko pokosimo slavi, ne pofvelno, naj fi je ravno na f'veti. — Oh ; kako je lega potreba! — Poboshna dufha hodi na semli vedno pred, Pogum, in Bog ji daja tudi v’ pofvetni brid- kcfti okufhali nebefhke fladkofti: Bres pobosh- nofti bi bile tudi nebefa te pekel. Ne dajte fe motili tore ') } ljube dufhe, od po f četne modrofti, ki vam poboshnoft rada ofiuda. Kakor shivo planino % hi o v eku oblizhje rasfvelli: lak rasdeni prava poboshnoft kri ji- jana } de je ljub Bogu ino vfun pravizhnim ljudem-. ,,Poboshnoft je s a vfe dobro pravi fv. Paul, ker obljubo fcdajniga ino prihodniga shivlenja ima. :( Ino to je prava modroft. Dolgo dolgo fo she skeleli fkerbni dufhni paftirji } fofebno pa pridni fpovedniki, prelepe bukve fveliga Franzifhka Salesja j ktirim je Filoleja ime, bogoljubnim dufham v’roke da¬ ti j sdaj fo nam jih dober prijalel poflovenili. Hvalo jim vejmo sa to! Nar bolji hvalo pa bo, de bukve fkerbno beremo : fe po ljubesni- M vik naukah ravnamo 9 pa tudi molimo drugi s a dr ligi g a. Tako bo tudi ,Slovenz in vfaka , Sloven¬ ka siliva Filoteja, to fe rezke, dufha, ki Boga lubi. ,,In kdor mene ljubi, govo¬ ri Jesuf, lega tudi jas ljubim, pa tu¬ di moj Ozke njega ljubi, in bova pri- fhla in o p er njemu prebivala.“ Amen. Anton ,S l o m /h e k, Vosenifhki fajmoffiter. , w v © © 9 7i "j u b l e ni b r a v e z ! Seri, profirn te, leta uvod, k’ f v o j i m n kakor k’mo j i in u ve f el ja. - m O0-® . — Vertnariza Glizcra je saJlopila Zv e liže, is kate¬ rih je venze in fnopke pledla, tako umno veijliti in slap ati, de Jo fe, zhe ravno smeraj ene ino tajijle , tako slo med febo raslozhile, de imeniten okrasnik Pavsanja s’ vfim foojim farbami prijetno raslizhne slepe ni samogel pofnemali. Tako tudi fveti Duh, ki nam J'kos pijvie ino befede Jbojih Jlushavnikov toljkanjj'hne nauke od poboshnojli daruje v’ njihovo podomhenje tako zhudtio raslizhnojl rasliva , de fe nam nauk, zhe ravno eden in tajijli, savolj jv oj e. slepe vender Jilno raslozhen raskasuje. Jes tedaj ne morem, pa tudi n ozkem in nefmem v’ lej vodbi kaj dntsipa vuzhiti, kakor drugi, ki Jo pred meno od te rezki pifali. Podam ti, ljubi bravez! ravno tajijle zvethe ko drugi, vender je fnopik, kateriga Jim is njih Jptedel, savolj raslizhne sloge, od njihovih zhijlo drngazhen . V Ji jkoraj, ki Jo od poboshnojli pifali, Jo jifkali tajijle poduzhili, ki Jo Je savfim fveta od¬ maknili; vjdj Jo takfhno poboshnofl uzhili, katera popolnoma odpovedi fveta pot napravla. Moj namen na/prot je pa, tajijle vuzhiti, ki per pofvetnih opra¬ vilih , v’ predi fvoje shladite, ja zelo, ki v’ meftih in na kraljevih dvorih sliioijo, savolj Jvojiga Jlanu eno koljko prijtojnojl (j imenitno JI) v ’ sunanjim kasuti morajo, in je sgovarjajo, de ! savolj okdljfhin Jvoji¬ ga Jlanu na poboshnofl Jhe mijliti ne morejo, ker menijo, de kakor od selijha, od vertnarjov, palma Vili Krijhifa imenomntga, po perpovedi, oh en a shiral ve jagode okujiti ne fme, tako tudi oheden po palmi kerjhavjke poboshnojli Jegati ne Jme, dokler v' JU- Jki po/četnih opravil shiveti mora. Jes pa hozhem takim pokasati, de, kaker ojlrige v' Jredi morja ro- icne ino isrejcne, obene kaple, morfke vode n Jroje saklepniz-e ne dobijo; de, kakor je kolj morfka vo¬ da grenka ino /'lana, Je vendar v’ kelidonfkih oto¬ kih (ki Jo v’Jredi morjaJ fladki Jludenz-i s najdejo, in sadpiiz-h, de kakor neke mufhiz-e J kos ogenj in plamen letajo, in Ji vendar J,rojih perulniz- ne ča¬ jni odjo : tako (udi Jerzhna in jlanoritna dvjha sa- rnore v’ drushbi s’ Jjelam shiveti, bres de bi kalne valove tajijliga pila, de samore Jludenze J'/adke po¬ boshnojli zelo med flapmi pojvetne grenkobe najti, ino d’ Jredi Jkos sharez-hi plamen Jeetoriga poshe- lenja tekati, bres de bi Ji perute Jcetiga poshrlrnja, *•' kterim po poboshnojli hrepeni, vshgala. Ivshko je lo sa rej'; pa ravno salo skelim, de bi Ji nekteri bolj gorezhe, kakor Je je dojlej godilo, Id temu per- sadevali, r— kaker Ji tudi jes Jam per rji Jboji J’la- bojli persadevam, Jkos to JpiJanje, dobro voljo la- jijlih podpirat, ki Jo ter dno Jklenili, Je na pot po¬ ba simoJU Jpujliti. Te vodbe pa nifem s' n a menam pijal, de bi vtij- vjcna na Jvetlo perjhla, ampak k’ temu delu Jim bil tako le napeljan: ,She ni dolgo, de je neka dobra ino pojhlena dvjha, od milojli boshje perganjana bila , pot poboshnojli najlopiti. Sato me je profila , de bi ji vodnik ino pomozhnik bil; in ker Jim she dolgo poprej veliko nagnenje Id pravi poboshnojli per njej sagledal, Jim jo, kar Jim sarnogel, Jkerbno uzhil. In kedar Jim jo she Jkos rje vodbe pobosh- noJU po njenih sheljah ino po njenim Jianu prevo¬ du , fini ji nekatere nauke JpiJane sapujlil, de bi Ji ona l farna v’J'ili Jvetovati samogla. Ona je pa pos - vej nekimu imenitnimu, vuzhenimu ino Jvetimu du- Jiornmu te pijme pokarala, kal er je Jposnal, dc bi (udi drugim dujham k’ pridu bite, in meje slo nad- IX legoval, naj jih vtifniti dam. Lohka mu je bilo, me pregovoriti, ker je njegova perjasnojl sJtes mojo vo¬ ljo, ino njegova uzlienojl zhes mojo sajlopnojl veli¬ ko samogla. De bi te pi/rna k’ vezhim pridu flushile, ino sa branje prijetnifhe bile, /im jih pregledal, sverjlil ino s' enokoljkimi opombi ino nauki pomnoshil, kakor Je mi je potrebno vdelo : pa v’ ref nizi, fkoraj Je rje to ni tako pvjlilo Jloriti, kakor bi bilo potrebno. Sa- torej ne najde/h v’ tih bukvah nizhejar do kraja sdelaniga: najde/h le sber naukov, katere s’ rejhi- zhno dobro voljo davam, ino rasloshno no sajlopno raslagam, koljker /e je dalo. Na lepoto bejedi flie mi/lil nijem, ker imam drusiga do/ti opravti. Filotejaje, h’kateri v’želim podvuzhenju govo¬ rim, ker, kar Jem v’ sazhetku le sa eno dujho pifdl, sa rje oberniti skelim, ino h’ lem perimka potrebu¬ jem, ki Je vjaki dufhi perleshe, katera poboshno shiveti sheli: ime Filoteja pa pomeni b o g o ljub no du /ho. Ker tedaj v želim tem fpifu dufho pred ozhmi imam, liter a Je J'kos kopernezhe poshelenje po po- loshnojli k' ljubesni bos/iji vsdigniti sheli, Jim to vod- bo v’ petere bukve rasdelil. V’ p er vi h /im J'ku- Jhal J'kos nektere opombe ino vadbe to poshelenje dufhe k’ terdnimu fklepu preoberniti, kar J e po /po¬ redi zhes zelo shivlenje /kos rejmzhno obljubo s g odi, katero/velo obhajilo na/lopi, kjer /e fcojimu Sveli- zharju, kateriga je prejela, sav/itn srozhh/ha, v/a /rezhna v' njegovo ljubesen Jlopi. Potem, jo h’vij'hi popolno/a vodit/hi, ji pokashem dva veljka perpo- mozhka , Je zhedalej bolj s’ boslijim velizhajleam /kloniti. Peni tih perpomozhkov je J’veta molituv, po kateri /jubesnivi Bog k’ nam pride; drugi prejem¬ ka /vetih sakramentov, po kterih naj' na- Je vlezhe. Ino v’tem objloje druge bukve. Tretje bukve ob¬ je sinjo v/e, kurje Filoteji k' /polnenju tajijlih zhed- no/i potreba, katere jo k'hitri do/egi popolno JU pvrpeljivo, raslagam ji pa le bolj to pojebno, kar X bi farna ne bila lohka najdla, in tudi ne v’ fvojim ferzu sapastta. S liter te bukve imajo namen, ji nektere sanjke foiirashnika njeniga sretizhanja od¬ kriti, in jo uzhim, kako fe jih samore isogniti, in /režimo /roj pol prav varno hoditi. V’ petih buk¬ vah saklizhem Filotejo v’ Jamo to, naj fi tamkaj po- zhije , fe oshini ino Ji novo mozh pridobi, dalej in dalej po Jlesi poboshno/ti hoditi. 7Jiudno je, pojebno pa v’nafhih zhafih, de je po navadi reka: Le kloj''htarzhanam in takim du¬ hovnim, ki fo poboshno shiveti os hit no obljubo Jlori- li, fe J'podobi pofebne, isbrane vaje alj regelze pi- Jati, kako fe poboshno s/iivi; tiga fhkof ne vtegne, ki mu je toljka Jlikofija v’ fkerbi, kolika je moja. Toljka fkerb zhloveka raetreje , de J'e kaj takiga ni vjlan lotiti. Pa vendcr ti povem , preljubi bravez, kar ime¬ niten fe. Dionisi govori, de Jo pojebno fhkof je dolshni sa dufhe fkerbeti, kako naj v’ poboshnofi raftejo. ki fo, kakor Serafini nad Angele, oni nad vfe ljudi povifliani, in fvoji dni nar bolje k’ timu obernejo, de dufhe poboshno shiveti uZhijo. ,Shkofje ino zerkveni uzheniki pervih zhafov J'o foojo ftush- bo gotovo toljko ljubili, ko mi, pa vetider nifo mudili dojii poboshnih ditfh fhe pofebej voditi, ki fo fe njih prijasni fkerbi priporozhilo, kar fe is njih lijlov alj pifmov vidi. ApofteMe fo v’ tem pofnemali, kateri , Zhe fo ravno imeli shetvo v fig a J veta v’ Gofpodovo sliitnizo fpravljati, fo fi vender prav Jlterbno ino š’ pofebno radojljo nektire klafe isbrali. Kdo bi fhe ne vedel, de Jo bili Timotej, Tit, Filemon, Onesim, foeta Tekla ino Apia pofebno ljubleni duhovjki otrozi imenitniga fvetiga Pavla ; kakor J veti Marko ino J've- ta Petronila tudi fvetiga Petra. ,Sveta Petronila je bila, kakor fprizhujeta imenitna uzhenika Baroni ino Galoni, farno duhobfka hzher fvetiga Petra. Ali ni tudi Jv. Janes poboshnej gofpej Ehikti pifal, halj? V’ ref nizi je teshav.no, dufhe pofebej voditi; pa vender je to le tolashbe polna tešhava, kakor shenji- XI zam na polji ino bravzam v' vinogradi, ki fo le tijlo- krat prav dobre volje, kedar imajo dela dovolj. ,Va¬ lim opravili Je delavkam /erze od ljubesnivojli oshie- Ija ino pokrepr-ha , ravno kakor Je v’ /režimi Arabji tijlim godi, ki imajo diJ'havo zimet no/iti. Ver pove¬ čajo, de zhe tigrovka eno fvojih mladih na poti naj¬ de, ki ga je lovez na pot ver gel, de bi Jlarko pomu¬ dil, s’ drugimi pa odifhel, ga hitro sadene, naj bi J'he\\tak deshko ino veliko bilo, ino ga v’ /voj berlog J'krije, ker jo ta tesha v’ teki zlo ne pomudi, ter ji ljubesen materna tesho polajfha, ino J he bolj prigan¬ ja. Sa koljko vezhi ljubesn ino vejelje bo ozhetno /erze obzhutilo,sa diifho fkerbeti, ki po pravizi popol¬ noma shiveti skeli. ,Sprijelo jo bo, kakor ljubesniva mati, ki Jeoje dete v’ narozhji pejlje, ino teshe fvojga Ijublenza /he ne obzhuli. Ozhetniga /erza je pa vender le k’ temu potreba. Sa to apojlelni ino v/i pravi opoflol/ki moshje /voje uzhenze ne le otroke, ampak otrozhizhe imenujejo, debi s' tim imenam pokušali /vojo IjubesnivoJl do njih. Verh vj'iga tiga rad Jposnam, ljubi bravez, de /he poboshen ni/im, naj Ji ravno od poboshnojli pi- Jhem, pa vender v’ refnizi is jerza shelim poboshen biti, ino ravno ta moja snotrajna shelja mene pri¬ ganja, tudi tebe uzhiti, poboshno shiveti, sakaj neki vi/oko uzhen ino imeniten mo-sh pravi: ..Dobro je, ako J'i hozhe/h /am navuzhiti, de /htudira/h; /he kolji, zhe po/tu/ha/h; nar bolj/hi pak, ako Jam druge uzhi/h.“ „GoJlokrat\ /e perpeti, govori /v. Augu/htin v’ nekim pi/mi k’ fvoji duhov/ki hzheri Florenzji, de ravno s’ tem sa/lushimo farni prijeti , zhe drugim dajamo, in kedar druge uzhimo, de /e /ami /kos to svuzhimoj 1 Alek/ander, neki nar imenitnej/liih kraljev, je dal salo kompatro, ktero je /ojebno rad imel, Ape- letu, nar imenitnejimu obrasniku alj malerju isobra- ei/i. \jo prav isobrasiti alj smalati, to mora prav pogojlo pogledati; in ravno /kos to /e je v’ njo sa- ■gledal ino toljko saljubil, de /e je Alek/ander njega XII v/milil, ker je njegovo skiro ljubesen /postlal, ino mu je nar Ijubesniv/hi prijatelzo Jcojga Jer za sa sheno dal. „Be je ,Sander to Jloril , govori imeniten pi/ar Plini; nam lep J hi priz-ha, koljka dufha je Alekfander bil, kakor /ho .‘oljko imenitne vojj ke, v’ katerih je /roje na fprotnike premagali Potem torej jes miflim, ljubi bravez-, ker /im fhkof, de tudi Bog hoške, naj prefjubesnieo podobo, ne Jamo z-hednojli J ploh, ampak nja nar bolj Ijub- lene prijatelze, /rele poboshnojli, v’ zhlove/hkim Jer¬ al upodobim, alj s tnalam. Ino prav prav rad /e tiga lotim, nekaj sa to, de /vojo dolshnojl pokorno dopolnim; nekaj sa to, de /e bo Jvete poboshnojli po¬ doba tudi v’ moje /erz-e vti/nila, dokler jo drugim po¬ pij'kujem. Ali dober Bog ljubesen do poboshnojli, v 1 mojim Jersu sagledal, morde jo bo tudi mojmu jer- %u vekomaj sa drusho dal. Kedar je sala, /ramoshliea Rebeka Isakove ka¬ mele alj velbljudi napojila, je po/ala njegova nevejla, ter je prijela slate uhane ino perjlane, ktire je po- /lal. Po tej pripodobi tudi jes sanupam od ne/konzh- ne milojli boshje, de bo dober Bog mojo du/ho milo pogledal, ino sa /vojo neve/to isvolil, ker njegove dra¬ ge ovzhi-ze k ’ potokam poboshnojli vodim, de mi bo slate be/ede /voje Jvete lubesni v’ moje vu/hela go¬ voril, inmoji roki moz-h dal, /režimo sgotoviti. ,Samo v'tim Objloji prav sa prav re/nizhna poboshnojl, katiro meni ino v/im /mam ino hzherarn nja /rete z-erkne dati, Boga pr o/im, ter v/e /voje pijrna, Joo- je dela ino bejede, /voje shelje in mi/li sa v/elej njej isrozhim. V’ Anesi na /vete Marije Magdalene v' leti i€09. I s P o r o z h e n j e fvetiga fpifavza Franzifhka Salesja. O Jesuf vfmileni, moj Gofpod , moj Odrefhe- nik ino moj Bog'. Pred noge tvojiga velizhaflva fe vershem, ter Me tih bukev tvoji flavi pofre- tiin ino darujem. S’ fvojim blagoflovam vfe be- fede v’ njih oshivljajde fe bojo duf he , katerim hm jih pifal, fkos mozh tvojga blagoflova po njih rasfvetlile , kar jim, pofebno pa to preferzhno shelim, naj bi sa mene tvoje nefkonzhno vfmi- Jenje naprofili, de bi jes, ki na tim fveti drugim pot poboshnofti kashem, faj na unim fveti ve¬ komaj ne savershen ino vframoten ne bil, am¬ pak naj bi s’ njimi fklenjen vekomaj tebi vifoko hvalno pefem pel, befedo , ki jo per vfaki te- shavi ino ftifki fedajniga shivlenja pokasati tebi fvojo sveftobo, is zeliga ferza na vef glaf sashenem , rekozh: Jesuf naj shivi! Naj shivi Jesuf! shivi le ino kraljuj v' nafhih ferza h od vekoma do vekoma. Amen, s i Si S f! Š O. T O c; 2 I :: I 9 ® *’ ji j S f. srt T i S* V tiVs >, %i J 0 J »1 T > ‘ r §,«0 ’ jsrii ofi; ’.ž/i ! : ; '■■ 'l S ih; i> ?; V l J , sl " ' U '■ i-:‘ :•! ’>* :';L ... ;i j,;".' ’ - -‘.ir i.-fc* ' '■■.!, ; <, ! . ■ ’• ;,1 1 r . •• d.v. i • !1 jf : j 0..1 % til e-j , glit-fsfj??-. ? . • ’ t — ; ' t ■ ' j' : • ; s’.!■' , i/ t«r W&rri i')< c> •’ \>:Ois-tcs j»r :*;!»; 6 ! 1 f { wj»|l i i , ' »f t #1 e-d . ii;}v farne na l'ebi teshavne in soperne; alj s notranje in ferzlme brumnofti fvet ne vidi, ktera vfe te dela po- lajfha in pbflajfha. Poglej zliebele na tirati, •) gre¬ nek je fok, kteriga is nje dobijo, alj po fvoji laftno- fii ga v’ 1'ladek med fpremene. O pofvetuesh! ref ref, veliko britkiga najtlcjo poboshne dufhe v’ vad¬ bah fvojiga premagovanja, alj zelo v’tih vadbah fpre- menijo bridko premagovanje v’ fladkoft in prijetnoft. Plamen iii gorezhe bakle, kolefa ino mezhi fo 1'e sde- li prijetne zvetize in difhave mnzhenzam, — sato, ker fo bili, poboshni. Samore pa mozh poboshnofti nar gro-Sovitnifhi muke in zelo farne fmert s’ prijot- liofljo flajfhati, kaj vfe ne bo v’ delali zhednofti sa- mogln? Sladkor (zuker) nesreli fad flori fladek, in odusame srelinm vfe grenko ino fhkodlivo, Pobosh- noft je pravi duhovni fladkor, ki delam pokorjenja bridkoft, in vefelju vfe fhkodlivo odvsame; ona oti- sheue od bolnih otoshnoft, od bogatih lakomnoft, od ftifkauih maloferzhnoft , od frezhnih prevsetnoft od pafhavnih shaleft, od perljadnih rasvujsdanoft; vro- zhina je ]io simi, rofa po leti ; ona ve obilnoft po- fefti in revfhino poterpeti; zhaft kakor sanizhovanje ji je enako svelizhovavno; in fkoraj smeraj prejema s' enakim ferzam vefelje in shaloft, in naf napolni s’ prezhudno prijetnoftjo. Poglej Jakoba leftvizo (lojtro); (sakaj zin¬ ilo prilizbna je poboshnimu shivlenju). Dve ran to po ftrani, med kterima fe na kvifhko hodi, in v’kte- ri fo klini vdelani, ti sasnamvajo molituv, ki fproli boshjo ljubesen ; — in'Sakramente, po katerih nam dojde. Klini drusiga nifo, kakor ftopnje delavne lju- besui, po katerih fe od ene zhednofti do druge fio- pa, alj fkos dobre dela, k’ pomozhi in preneshbi *) Tnnfa, timian, difbezba roslia. so biishniga deli gre, alj zelo tudi fkos fvclo premifh- I o vanje noter do prijbtnifhe fklenitve s’ Bojani povs- digue. Glodaj tedaj FHoteja! na tifte, ki fo na left- vizi: ljudje to s’ angeljfkimi ferzi, ali angelji v’ zhlovefhkih talefah. Zlie ravno tudi ne mladi, fe vendar vfi mladifhki fvctijo, ker duhovna mozh in urnoft .v’ njih gofpoduje. S’ peruti fo obdani, sa le¬ tati, in fc vsdignejo fkos fveto preniifhlovanje k Bo¬ gu nakvifbko ; tudi imajo noge, de fe v' fvetim ino prijasniin sadershanju s’ ljudmi fprehajajo- Lep in velel je njih obras, ker pohlevno in prijasno vfe na- le vlezhejo ; gole fo njihove noge, roke in glava, ker konez njihovih mifli, nagibov ino djanj le v’ tim ob- ftoji, Bogu dopafti. Drugi udje telefa fo pokriti, vendar le s’ vfo lepo in lehko obleko , ker tud ta fvet in pofvetne rezin' vshivajo; ali vendar le vfe priprofto, ker le kakor nieino gredozbi vshivajo, kar jim je po njihovim fianu potrebjiiga. Tako fo po- boshni. Veruj mi, IjublenaFiloteja! poboshnoft je pri- jefnoft vfih prijetuoft, kraljiza vlili zhednofi, popol- noft delavne ljubesni. Je ljubesen mleku enaka, ta¬ ko je poboshnoft fladkoba; je ljubesen drag shlah- ten kamen, tako je poboshnoft ognjen lifh; zlie je ljubesen imeniten palsam , tako je poboshnoft njena difhava, in fiz er vfa prijetna difhava, ki krepzha lju¬ di, iu angelje rasvefeii. TBESf A F 0 ,S ® A V A. De fe poboshnoft s’ vfakiin Ranam in p o k 1 i z a m da f k 1 e n i l i. £• Bog je sapovedal ob ftvarjenju selifliam, de naj vfako po tvojim plemenu fad rodi; tako tudi vkasuje kriftijauam, slavim selifliam v’ fvoji zerkvi, de naj 21 vfak po fvojim ftanu in poklizu fad poboshnofii per- liefe. Drugazhi mora sa poboshnoft shlahtnikj, umet¬ nik, rokodelez, drugazhi hlapez, vajvoda, drugazhi dekle, omosbena, vdova fkerbeti; in ne le to, obud- ba k’ poboshnofii fe mora mozliem, opravkam in dolshnoftim vfak igo prilezhi. Ljuba Filoteja! ali bi fe fpodobilo, ko bi fhkof, kakor pufhavnik famotno shi- veti hotel? zhe bi li sakonfki po kapuziuarfko obeni- ga premoslienja ne shirali, ulj ko bi rokodelez, rae- nbni enako, zel dan v’ zerkvi tezlial; menih pa zeli dan blishnimu na fluslibo fial; alj bi ne bila takfhna poboshnoft fmefhua, napzhna, neprenefliva ? Vendar fe vezhkrat ta narobnoft pergodi, in fvet, ki pravo poboshnoft in takfhno nerodnoft vfe eno dershi, go- dernja, in zhmeri poboshnoft, zhe ravno ona vlili tih napak kar nezli ni kriva. Ne, ne Filoteja! poboshnoft nizhefar ne ftrali, zhe je le prava, ampak le fhe vfe holje naredi; in zhe fhe poklizu karkolj sa enga zhloveka vftavlja, golovo je napzhna. Zhbela, pravi Ariftotel, *] sesa is zvetiz fvoj med, zvetize pa kar nezh ne pofhko- duje, ampak kakor jo je vfo zvetezho najdla, tako jo pulil. ,She vezli flori prava poboshnoft; ne le, de cbenimu poklizu alj opravilu ni nafprotna, am¬ pak olepfha in o osaljfha fhe vfaziga. Versi kakfheu shlahteu kamen ako hozhefh, v’ med, fhe le boli li- fhezh bo; tako pofiane tudi vfak v’ fvojim poklizu prijetnej, bolj ko poboshnoft sli’ njim veshe. Sakon¬ fki fe ferzhneji ljubijo, podloslmifo gofpofki podlosh- uifhi, vfak ftan je prijetnifhi sli’ njo. Vuzhiti alj terditi, de poboshnoft ne flifhi v’ fhotore vojakov, v’ jifpe rokodelzov, v’ dvore kra¬ ljev in v’ hifhovanje sakonfkih, bi bila grosna smo- ta, in zelo krivovera. Ne rezhem, Filoteja! debi fe menilhka poboshnoft s’ rezheuimi ftanovi drushila, pa rasen nienifhke poboshnofii jih je fhe delti, tiftim *) Ariftotclj nekdajni imeniten modrijancz. prilizlinih, ki v' pofvelnih poklizah shivijo. Tega fo nam prizhe v itari savesi: Abraham, J.sak ino Jakob, David, Job, Tobija, Sara, Rebeka in Judita; in v’ novi savesi fo shivcli fv. Joshef, Lidia in fv. Krifh- pin popolno fveto per rokodelftvi; fveta Marta, Mo¬ nika, Akvila, Piifzila per hiThovanju; Komeli , ,Se- bafijau, Mavrfzi pod vojafhkim orosiijam; Konfhtan- tin , Helena, Ludovik, Amadej in Edvardi na IVojih tronah. lil fhe to fe je sgodilo, de fo nekleri v’ fanioti, katira je k’ dofegi popolnofti tako prilizhn-a poboshnoft sgubili, in de fo jo potem v’ fredi fveta eopet nasaj dobili, ki fe sa popoluoft tako nevarn vidi. Lot, v’ meftn zliift, je v’ fanioti v’nezliiftoft padel, pravi fveti Gregor. Bbdimofi tedej , kjer ho- zbemo, po pobosbnim shrvlenju samoremo in mora¬ mo hrepeneli. ,S H T E B I 1, P © ,S.,T A V A. Od potrebnima vodnika na pot in po poti poboshnoft i. Ke je mladi Tobija povelo dobil! v’Kages fe po¬ dati, je rekel: ,,Pota ne suam.“ „Tak idi,“ mu od- vifhzha ozhe, ,,pa li pojifln koga, de le bo fpreni- ljal. u Ravno to rezhem tebi, moja Filoteja! iinafh refnizlino voljo, na pot pobošhuofti ftopiti, pojil'hi li fpremljavza, v’ zheduofti dobro vterjeniga, de te bo vodil. Nauk Naukov je ta. „Tfhi fi, kar samorefh, voljo boslijo fposnati,“ pravi poboslmi Avila , ,,ne- bofh jo tako gotovo lposnal , kakor na poti ponishne pokorfhine, ktere fo fe vfi poboshni fvoje dni terdno dershali, in jo fkerbno perporozhali.“ Ko je fv. mati Teresia vidiia, kako ojftro 1'e bruinna shena Ka¬ tarina Korduanka pokori, jo je skelela pofuemati, 33 de fi je ravno fpovcdnik prepovedal; in slo ji jo mikalo , ga ne vbogati. Bog ji je pa enkrat rekel: ,,Moja lizlii! ti h d d i f h po dobrim in varnim poti. Ti gledafh na pokoro, ktero una dela, pa ljubtha mi j.; tvoja pokoiThina.“ Tudi je ljubila to zheduoft tako slo, de fe jo rasen pod pokorfhino proti tvojim pred¬ postavljenim tudi fhe pod pofebno proti nekimu veli- kimu boshjimu flushavuiku fkos obljubo savesala, de ga v’ vlili rczlieh vbogati liozlie. In k’ veliki tolash- bi je njej , kakor mnogim poboshnim dufham pred. njo in o sa njo dofhlo, ki to, Bogu fe bolj podvre- zlii, tvojo voljo volji njegovih flushabuikov podvergli; katero ponishuoft fveta Katarina is Siene v’ tvojih po¬ govorih vifoko hvali. Sveta vajvodnja Elisaheta fe je vdala sa vliin v’ pokorfhuo in vodbo fvojga uzheuikaKonrada; in ime- nitnifhih naukov eden, ktire je imenitni kralj, fveti Ludovik pred tvojo fmertjo fvojimu lina dal, je ta: ,,1’ogofto fe fpoveduj, sberi ti vuzheniga fpovednika, ki te bo uzhiti saftopil, kar ti je v’prid. 'Svcft prijatelj ,,pravi fveto pifmo ,“ je mozlina bramba; kdor ga je najfhel, je sakiad najfhel. Sveft prijate! je sdravilo shivlenja in nevinirjozhnofli; ki fe Boga boje , ga najdejo. Te boshje bete Je kakor vi- difh, nevmeijezhnoft pofebno sadenejo , h’ kateri pred vfim drugim , sveftiga prijatia potrebujemo, de nam fvetuje, naf opomina, ino fkos shivleuje varno vodi, de ne pademo, a!j v’ sanjke hudobniga fovrashniku ne s ajd e in o. Kakor sakiad rnodrofti, naf bo v’ naf hih teshavih , nadlogih ino padzih varval; kakor sdravi¬ lo bo nafhe ferze v’ duhovnih bolesnih krepzhal in tolashil, pred nefrezho naf obvarval, naf ho dobro v’ boljfhe fpreohrazhal; in zbe naf kakfhna bolesen na¬ leti, vbranil , de naf ne bo k’ fmerti peljala, sakaj on naf bo is nje refhil. Pa, kdo bo tega prijatia najfhel? ,,Tifti odgo¬ vori modri, ki fe Boga bqje;“ to fe pravi, poiiishni, ki v’ duhu raftit’ refnizhno shelijo. Ker ti je tedej toljko na tem leshezhe, Filoteja! ta fveti pot pobosh- 21 nofti s'kakim dobrim voduikam naftopiti, tako profi Boga prav gorczhe, de ti eni ga po tvoji volji podeli; in nikar ne dvomi, ko bi ti moral tudi, kakor mlaj- fhiuiu Tobijatu, angelja is nebef poilati, dobriga in svefiiga vodnika ti bo podelil. Pa kakor angelj tebi tudi mora biti, to je, zhe fi ga najfbla, ga ne imej kar kakor zhioveka, in ne sanafliaj fe toljko na-nj in na njegovo vuzhcnoft, kakor veliko vezh na Boga, ki bo po fvoji milofti 1'kos tega zhioveka s’ tabo govoril , in v’ njegovo ferze kakor v 5 njegove ufta polosbil, kar ti je k’ svelizbanju; poflufliaj ga torej, nezh drugazhi, ka¬ kor angelja bosbjiga, ki’s nebel' ftopi, de bi tebe v’ nebo vodil. Vfelej mu bodi vfa odkritoferzhua in svefia: odkrivaj pred njim, kar imafh dobriga alj hu- diga nad febd , bres vfe iiinavfhine ino svijazhnofli, in tako bo dobro, — kar imafh, prejifkauo, ino okovarjeno , liudo pa poboljfhano ino o&dravleno; ou te bo v’ shalofti krepzhal in tolashil, v’ vefelju te predersnofti varval. Veliko savupanje imej na-nj, fklenjeno s’ fpofhtovanjam , tako de lpofhtovanje ne bo savupanje manjfhalo, ino savupanje ne fpofhtovanja vfiavljalo. Savupaj mu s’ fpofhtovanjam lizhere proti ozhetu; fpofhiuj ga s’savupaujam fina proti materi. V’ kratkim, ta prijasnoft mora mozhna ino fladka, vfa fvela, vfa pohoshna , mora vfa boshja, vfa du¬ hovna biti. „Torej, isvolji fi eniga ismed tavshent,“ pravi Avila: j us pa pravim, ’s med defet tavshent: sakaj, manj jih je, kakor fe da povedati, ki hi bili sa to opravilo. Napolnjen mora biti s’ delavno ljubesnjo, s’ ruzbenoftjo ino modrolljo; bi ene teh laftnoft ne imel, bi slie bilo nevarno. Torej ponovim: Profi sdihova- je sa njega; in, zhe fi ga prejela; potem sahvali boshjo velizhaftvo sa-nj, oftani mu ftanovitna, in ue jifhi fi drusiga; ampak liodi priprofta, ponishna ino savupliva, sakaj tvoja pot bo vfa frezhua. p E '4' A u 2 © .S T A V A. So De fe s' z hi fli e nja m dufhe sazheti m o i’ a. „Zvetize fo fe v’ nafliim kraji perkasale,“ pra¬ vi slienin v 5 vifoki pefnti, ,,zliaf fnashenja in shelve je prifhel.“ Kai i'u zvelize nafhiga ferza drusiga, moja Ki lot ej a ! kakor njegove b rum n e shelje? Kakor liitro fo torej te prikashejo, mora roka sa ferp prije¬ ti, de le vfe mertve in nepotrebne dela ’s nalhe ve¬ li! posbanjejo. Hzlii ptnjza, ktera fe je fina Israelza sarozbiti botla, je m orla fusbnofti oblazhilo ifležhi, nohte poresati, Jafe oftrizhi. Tako mora dnfha, ki ji o zbafli hrepeni, nevefta boshjiga ,Sina pofiati, fta- riga zlildveka iflezhi , in greh sapuftivfhinoviga ob¬ ložili, potem vfe liapolleje, ki jo od boslije Ijubesni uasaj d e robijo, obrezati iuo is pot fpraviti. Sazhetek osdrave obftoji v’ ozhifheiiju kervi. 1'opolnama ozhifheni kar na enkrat fo bili, fvc- ti Pavel, fveta Katarina is Genue, fveta Magdalena iuo Pelagia, in fhe nekaj malo drusih. Alj takfhno ozhifhenje 1'lifhi med zhudeshe, in je tako malo na¬ vadno v’ kraljeftvi gnade, kaker vftajenje niertvih v’ kraljeftvi nature; ne fmemo fe torej na-nj sanafliati. Navadno zhifhenje iuo sdravlenje trupla kakor tudi duha gre le pozhafi, in fizer od ftopiije do ftopuje naprej. Perute fizer imajo angelji na leftvizi Jakopa veneler ne letajo, ampak po verfti ftopajo is ftopuje na ftopnjo gorj in doli. Dufha, ktera fe ’s greha k' pohoshnofti vsdiguje, je enaka juterni sarji, ki v’ 1 voj im ishodu ne preshene na enkrat teme, ampak le pozhafi. Sdravje, le pozhafi sadobleno , ja var- uifhi in ftanovitnifhi, pravijo sdravniki. Bolesni fer¬ za ravno kakor bolesni telefa kakor na konju in na 3 36 pofhti perderejo; pa k’nogam in prav po zli a fi odfio- pijo. ,Serzhna tedaj, in pa vfa poterpeshliva, mo- iafh per sazhetku tega dela bili, moja Filoieja! O kako flikoda je sa tifte duflie , klere , ko fo fe en- y,baf v' poboslmoft.i vadile, flre nekatere flabofti nad lebo vidijo-,, in savolj njih vfe ferze sgubijo , tako, de fkoraj od sazhetiga shivienja odklopiti miflijo! Pa v’ enaki uevaruoftj fe suajdejo, ki fe po nafprot- lii fkufhnjavi jifbejp pregovorili, de fo fvojih po- grefhkov vshe pervi dan zhifhenja profli poitali, fe torej sa popolne dershijo, iu.fhe bres perut letati sazhno! — O Filoteja ! saref v’ veliki nevarnofii te- zhijo, nasaj pafti, ker fvojiga sdravnika prehitro sapultijp. „Ne vftani,. poprej, de fe danf‘ pravi prerok, ,,vflani, kedar ii. she fedel . 1 * 4 Pazh je on lam ta nauk dobra fpolnil, .ker , zhe ravno ozhifhen ino o in it, vnovizh sa. zhifhenje sdihuje. Dufho zhifiiti, moramo le., s’ fniertjo nehati. Ne sgubimo ferza savolj fvojih pogrefhkov, sakaj nafha popolnoft ohftoji v’ tem , de fe. sh' njimi vojfkujemo; vojfkovati sh’njimi fe pa ne.moremo, zhe jih ne vi¬ dimo, pa tudi premagati jih ne, zlfe jih ne frezha- nio. In nafha premaga ne ohftoji ,v’ tim, de bi jih ne obzhutili; ampak v’ tim, de v’ nje ne pervolinro. Ne pervolimo pa v’, nje, dokler fmo od njih nad- legvaui; in tudi moramo v’tim duhovnim boja vzhafi ranjeni biti, de, oh ponishnoft ne pridemo; pa ven¬ dar premagani ne bomo, drugazhi, zhe shivlenje alj ferzhnoft sgubimo. Pa per vfim tira nam ne morejo ne nepopolnofti ne odpuftlivi grehi duhovno sliivleu- je odvseti, le fkos fmertni greh fe sgubi. Le to nam mora torej v’ fkerbi biti, de nam savolj ma¬ lih pogrefhkov ferze ne opade. ,,Refhi me, o Go- fpod,“ je klizal David, J,,bojezhnofti in maloferzh- nofti!“ Koljka frezha sa vaf v’tim boju, de vfe- Jej premagati sainoremo , zhe fe le vojfkovati ko¬ zli emo ! »7 ,S It E ,S * A 1* O ,S T A V A; Od p er vi ga zhifhenja dnfhe^ ali od z hi The n ja f inertni h grehov. Pervo, filuo potrebno zhifiienje , je zhifiienje greha, iti perpomozliik k'timu fv. Sakrament pokoie. pbjifhi fi torej boljfhiga fpovednika k’timu, ko mo- refh; iuo vsemi v’ roke ene tiftih I) uk viz, ktere fo lialafh v’ to sloshene, veft k’ zhifti fpovedi pripra¬ viti. Takfhne bukve fo pifuli Ludovik Grauafhki, Bruno, Ari a, Augeri in drugi. *) Pasno beri ene alj druge tih bukev, in obdershi fi v’ fpomiiiu, na kar te 1'pomnijo, de bi bila kdaj Borila, od perve mladofti noter do denafhniga dneva. Zb e Te pa na fvoj fpornin ne sauefefh, fi pa sapifhi, kar ti hudiga nad febo najfhla. In kedar ti tako vfe grehe vkup ipravila, sanizhuj tajifte in odpovej fejim s’nar ve-, zho grivengo, katero samore tvoje ferze obuditi, in premifli sraveu, de ti fkos greh gnado bo.shjo sa- pravla, fvoj del v’ nebefhkim kratjeftvi sgubila, le fushno pekla ftorila, iu fe vezhni ljubesni boshji od- povedla. ,Saj vidifh, Filoteja! de od fpovedi zeliga shivlenja govorim, katero fzer vfakimu potrebno ne dershim vendar pa terdiin, de ti bo v’ tim sazhetku k’velikima pridu, in sato ti jo perporozhim, kar sa- morem. Doftikrat fo navadne fpovedi tajiftih, ki po fplofhni fhegi fveta shivijo, polne nar vezhih pre- grefhkov; velikokrat fe ne perpravijo 1 , a-lj faj ne do- ’) Sa ,Slovcnze fe v’ novifhih molilnih bukvah, ka¬ kor v’dufhni paflii, shivlenja fr e/, lini po¬ ti s a mladenzbe, v’k erf h anfki ra divifhtvi v’ duhovnim tovarfhi i, t. d. dobri nauki k’ fprafkovanju vefti najdejo. 28 i'ii fkerbno; vezhkrai nimajo potrebne grivenge , in ihe ’s fkrivno voljo fe j: o d a vaj o k’fpovedam, fe po fpovedi sopet k’ prelili poverniti , pofebno, zhe fe nozliejo priloshnofti greha sogibati, in potrebnih per- pomozhkov k’ praviniu poboljfbanju shivlenja prijeti. V’vfeh teh okoljfhinah je fpoved zeliga shivlenja k’ potolashenju dufhe lino potrebna. Rasen tega nam ih e pa fpoved od zeliga shivlenja veliko perponiore, de farni febe prav fposnamo , de fe pretczlieniga shiv¬ lenja framujemo, in bosbjo milofi obzhndujemo , ka¬ tera je tako dolgo s’ nami potcrplcnje imela , poto- tashi nafhe ferza , in nam podeli dufhni mir; obudi v’nam dobre fklepe, da perloshnofl nalhimu duliov- nimu ozlictu, naf opomniti in nagovoriti na to, kar je nafhi dufhi nar bolj potrebniga, in nam podeli ferzhnoft, de fe mu v’ prihodnih fpovedah s’ vfini savupanjam odkrijemo. Ker od popolniga ponovlenja nafhiga ferza, in zeliga fpreobernenja nafhih d ul h k’ Bogu govorim, tako lehko fposnafh, ljuba Filoteja ! de ti fplofhno fpoved od zeliga shivlenja perporozhiti morain. ,S E n M A P O ,S X A V A. Od. drugiga zhifhenja, nanirezh z.hi- fhenja nagnenja h’ grehu. Israelfki otrozi fo tlzer vfi flili ’s egipfhke de- shele, to de ne vii radovoljuo in vefelo , torej jih je tudi nekaj od njih she v’ pufhavi po sapufiienim zhebulu (jluku) in tnefenih lonzah Egipta nasaj hre¬ penelo. Ravno tako fe tudi fpokorniki snajdejo, ki fo fzer greh sapuftili, naguenju pa fe ne odpovedo; fklenejo, ne vezh grefhiti, pa le nekak otoshno vsa- mejo od greflmiga vefelja flovd. ,Serze fe odrezhe 29 grehu, in fe v’ refnizi lozhi od njega, pa vender fe fhe vezhkrat po sapufhenim kraji osirajo, kakor Lotova sheua po ,Sodomi. Sdershijo fe greha, ka¬ kor bolniki (linjih buzli, katerih le sato ne jedo, ker jim je sdravnik s’ fmertjo protil; vendar jim to sder- shanje, teshko pride; radi od njih govorijo, in pre- mifhlujejo, ali bi ref bile tako nevarne, jih shelijo vfaj poduhati, in sa frezhne imajo tifte, ki jih jefti fmejo. Tako fe bojezhi in leni fpokorniki sdershijo en zhaf greha, pa vfi shaioftni; radi bi ftneli grefhiti, ko bi ie vezhnimu pogublenju odfhli. S’ ferzhnim vefeljam od greha govorijo, in grefhnike sa frezhne dershijo. Mosh, ki fe je miflil mafhovati, fpreobeme fizer per fpovedi fvoje naprejvstje, pa v’kratkim ga vidimo med fvojim prijatli , in flifhimo, s’ kazim vefeljam od fvoje pravde govori , in pravi, de ko bi ga ftrah bos h j i ne sadershal, bi bil to alj uno ftoril; de je poftava boshja tako teshka , fofcbno kar odpufhanje sadene, in sdihuje, de bi vendar bilo perpufheno, fe mafhovati. Ta mosh je she fizer sunaj greha, alj od uagnenja h’grehu je vef omreshen; sunaj Egip¬ ta, alj po fvojim posheljenju fhe noter, in sdihuje po zhefuu in luku, kateriga je tain do fitiga vsiliva!'; kakor shenftvo , ki fvojo pregrefhno Ijubesen fzer sanizhuje, pa vendar s’vefeljam neframne perliso- vavze okolj febe vidi. Ah! v’koliki nevarnofti takfh- ni ljudje lezhijo! Moja Fiioteja! ker fi fklenila, pohoshno sbiv- lenje sazheti , fe ne fmefh le kar grehu odrezhi, ampak morafh tudi fvoje ferze od vfake grefhue Ijubesni savfim ofnashiti; sakaj rasen nevarnofti, so¬ pel v'greh nasaj pafti, bi to kalno (motno) jnagnen- je tvojiga duha vedno flabilo , in ga tako teshilo, de bi ti fkoraj nemogozhe bilo , fvoje dobre dela urno, gorezhe ino pogofto opravljati; de fi ravno v’ tim shivlenji poboshnofti ohftoji. Dufhe katere fo pot pregrehe sapuftile, pa fe fhe nifo savfim nag- Jienja snebile, fo po moji mifli bledizhnim dekletam podobne; zhe ravno nifo bolaue, la vendar v" vlili 30 JVojih delali vfe oloshne, jed jim ne difhi, nimajo ji o k ojniga fpanja, l'e fmejijo bres vefelja, in bolj lasijo kakor hodijo. Sakaj ravno tako opravljajo une dufhe dobro s’ tako veliko duhovno safpanoftjo, de fvejim redkim in porednim dobrim delam vfo lepoto odvzamejo. fl ,S M A 1» O .S T A X A. O tl p r i p o m o z h k o v k’ ti m u z h i f h e n j u. Pervi pcrpotnozhik in podloga tega drusiga zhi- flienja je, de ti prav v’shivo pred ozhi poflavimo neisrezheno fhkodn, katera is greha is-haja To pripelja k’ pravi ferzhni ino refnizhni grivengi. In ta, zhc je fhe tako inajhina (de je le prava), naf oehifti, zhe jo s’ fvetim Sakramentam pokore fkle- nemo , popolnama od vfakiga greha, ino poverit te¬ ga flie vlako uagnetvje h’grehu v’ naf satare, zhe je globoka ino shiva. Site majhino fovrafhlvo flori, de zhloveka, kteriga fovrashimo, s’ soperuim ferzam pogledamo in fe njegove tovarfhije ogibamo, je pa to fovrafhtvo veliko, potem fe ne sogiblemo kar njega s’ velikim sanizhovanjatn, ampak tudi njegovi tovarfhi, snanzi in prijatelj fo nam soperni, in vfe, kar naf na-nj fpomni. Zhe tedaj fpokornik fvoj greh le s’majhinim, de ft ravno refnizbnim fovrafht- vain sgriva, fzer v’ refnizi fklene, nezh vezh gre- f hit i; zhe ga pa s’mozhno in veliko grivengo sgriva, potem satiizhuje ne le kar greh, ampak vfe, kar k’ grehu napeljuje alj h’grehu flifhi. Torej mortno,[mo¬ ja Filoteja! fvojo grivengo ino shaloft , kar bo mogo- zhe v’febi mnoshiti, de fe bo tudi zhes vfe, kardi’ grehu flifhi, ras-fhirila. Tako je fpodila velika fpo- korniza.Magdalena per .tvojim fpreoberuenju vfe ve- 31 felje in dopadenje, katero rje kdaj nad greham imela, tako sa v (im od febe, de fe fhe -vezli fpomniti ni kot¬ la na-nj; tako je pokasal David, de mu ni le kar greh, ampak de -fo mu (udi vti poti ino ftese greha soperui; in v’dim obftoji pomladeuje dufhe, katero ravno ta prerok ponovlenju orla namerja (perglihuje). De fi to grivengo perdobifh, vadi fe fkerbno v’ naflednih p r e m i f h 1 o van j a h, kateri bodo, -zhe fe bofh fkerbno v’njih vadila, fkos pomozh boshje gna- de vefgreh in vfe pregrefhno ljubesen v’ tvojim ferzu saterli. ’S tega namena fim jih sloshil. Y T faki dan eno premifhlovanje vsemi, in po verfti, kakor fo tu- kej; nar boljfhi'je sjutraj, sakaj ta zhaf je sa vfako opravilo dulhe nar bolj priloshen. Ponovi ga tu li vezhkrat zhes dan. Zhe fhe pa obeniga praviga sa- popadka od snotrajne molitve nimafh, pa beri po¬ prej, kar je v' drugih bukvah od nje pifaniga. n E V E T A 1» « .S T A V A. PERVO P R E MI ,S H L O V A N J E. O d Svarjen j a, Priprav a. 1. ,Spomni fe, de fe v’ pmhejozhnofti bosliji snajdefh. 3. Profi Boga sa rafvetleuje. Deli p r e m i f h 1 o v a n j a. 1. Premifli, de te pred malo let fhe ni na fveti bilo, in de je to, Jcar fi sdaj ti, eno sgolo nezb bilo. — Kje fva miliva t c «1 a j bila, moja dnfha! — Tako dolgo je slie fvet ftal; — in od na-j ni bilo-fhe fledu ne! 2 . Bog fe je is (ega n e zb potegnil, de (e je vpodobil tako bitje, kakorfhno ti sdaj. To je ftoril, ne kakor de bi te bil potreboval; — le ’s goliga vfmi- lenja in dobrote. 3. Prendili tvoje bitje, katero ti je Bog dal; nar iinenilnifhi je med .v fim’ vidnim’ ftvanni, ima iiuizh, vekomaj biti, in le s’boshjim velizhafivam popolnama fklctiiti. Obzhutleji ino f k 1 e p i. 1. P on bahaj fe globoko pred Bogam, in rezi is dna ferza s’ kraljevim pevzam: ,,Goi'pod! jes fim pred tebd kakor golo nizh; kako li na-me miflil, de li me ftvaril?“ Omojadufha, pogresnjena fi bila ^ bresen vezhiiiga nezh 1 in fhe sdaj bi v’ujem bila, ko bi te ne bil Bog ’s njega potegnil: in kako bi v' tim nezh s’tebo bilo? 2 . S ah vali Boga, in rezi: O moj veliki, moj dobroti!vi ,Stvarnik! Kako fe ti samorem sadofti nahvaliti , de fi me is nezh vsdignil, in po fvoji mi¬ le ft i vpodobil k’ bitju, ktero fini. Kaj samorem Bo¬ riti , tvoje fveto ime vredno zhaftiti, ino tvoji brcf- konzhni dobroti fe sabvaliti? 3. O fr am oti fe. Pa oh! moj ,Stvarnik! na- mefio, de bi ti bila fkos ljubesen ino pokorfhino po- vernila in fe s’ tebo fklenila, fim fe fkos napzbno po- sheljenje zbes te vsdignila, febe od tebe lozhila, te sapuftila in fe s’ grehom sdrnshila , in fim na (tvoja vezhno do! roto tako malo porajlala, kakor de bi Ti nikdar ne ! i! moj fivarnik. 4. Ponishuj fe pred Bojgain: O moja du- fha! vedi, de je Gofpod tvoj Bog, de te je on fam v’podebiI, in nifi farna od febe fvoje bitje dobila. tJofpod, moj Bog! jes fun delo tvojih rok! 33 Terdno n a p r e v s e' t j e. Nezh vezh to raj nozhcm farna felii dopafti, ker farna is febe zhifto nezh nifem. Sakaj fe povsdi- gujefh prah in pepel? Ue fe fvoje prevsetnolii isne- bim, hozhem k’ fvojimu ponishanju to ino uuo fto- riti, — hozhem to, in takfhno sauizhovanje prene- fti; — fprebberniti hozhem fvoje shivlenje, in pofih- nial fvojimu ftvarniku svefto fl.usliiti, in ga hvaliti, de mi je imenitno bitje zhloveka podelil. Savlim ho- zbem fvoje shivlenje na svefto dopolnenje njegove fvete volje oberniti in fizer fkos pripornozhke , kteri fe mi bodo pokasali, in sa kalile liozhem fvojiga du¬ hovnica ozlieta vprafhati. K o n z h a n j e. 1. Sahvali Boga. Povelizhuj , moja dufha fvojigaBoga, in vfe, kar je v’meni naj njegovo fve- to ime hvali; sakaj njegova miloft me je is nizh po¬ tegnila , in njegova dobrota me je ftvarila. 2. Darovanje. Tebi o Bog! darujem fvoje shivlenje, ktero ti mi podelil: is zeliga fvojiga ferza tiga darujem ino pofvetim na vfelej. 3. Profhnja. O Bog! poterdi me v’tih obzhut- lejih in fklepih. O vifoko pozhefhena Deviza! pri- porozhi jih vfmilenju fvojiga ,Sina, kakor tudi vfe tajifte, sa katere imam dolshnoft moliti. Ozire nafh. Zhefhena Maria. Po dokonzhanim premifhlovanju fi naberi fnopik shlahnih zvetiz poboshnofti is opravleniga premifhlo- vanja, in fi ga hrani, de ti |bo zel dan prijetniga duha poboshnofti dajal. 34 D E ,S :E T A P O ,S I A V A. DRUGO PREMI,SHLOVANJE. Od namena k’ k ter ima fmo ft varje ni. Priprava. i. Mifli fe v’ prizho Boga. 3. Profi Boga sa rafvetlenje. Deli p r e m i T h 1 o v a n j a. 1. Ni te Beg- na fvet poftavil, kakor de bi te¬ be potreboval, ker mu zelo k’ nobenima pridu niti; ampak, de bi to fvojo miloft in velizhaftvo podelil ter fvojo dobroto nad tebo rasodel. Sato ti je dal um, de bi ga fposnala; fpomin, de bi na-nj miflila; voljo, de bi ga ljubila; mozh domifhlenja, de bi fi njegove dobrote predpoftavljala; ozhi, de bi zhu- dcshe njegove vfigamogozhnofti gledala; jesik, de bi ga hvalila, in sato tudi vfako drugo mozh dufhe. 2. V’tim namenu ftvarjena in našemijo poftav- ljena, bi fe morla viih del sdersliati in sogibati, ki fo temu konzu nafproti , in tajifte, ki k’ temu konzu nizh ne perpomorejo, kakor prasne in nepotrebne sanizhovati. 3. Premifli, kako ncfrezben je vender fve't , ki na to ne mifli, ampak naprej shivi, kakor debi miflil, de je le sato flvarjen , de bi hifhe sidal , drevje fadil, bogaftva sbiral, in neumnofti pozhenjal. 35 Obzhutleji in fklepi. 1. OframoU fe in ozhitaj fvoji dufhi njeno revfhino ino flepoto , ktera je bila doslej tolika, de je na njo malo miflila ali zelo nezh. (lovori ji ta¬ ko naprej: Oh., na kaj tim miflila, moj Bog! ker na tebe nifem? 'Zhefafim fe fpomnila , zhe fim te posa- bila? Kaj fnn ljubila, zhe te nMim ljubila? Oh, s’ refnizo bi fe bila imela nafititi, in fim fc napolnila š’ nezhimurnoftjo; fvetu fiin flushila, kteri je le sato, de bi meni flushil. 2 . Daj f lov o fvojimu poprejfhniinu shivlen- ju. Mifli, v liga pomena in prida prasne! odpovem le vam, gnufue in nezhimerne -opombe! odre- zhem fe vam, nesvefte in hudobne tovarfhije, sa- pravljene ino nefrezhne flushbe, nehvaleshne pla- sskila , fitue prijasnofii! 3. ,Spreoberni fe k’Bogu. Le ti, o moj Bog, moj Svelizhar, bofh v’ prihodnje sazhetek in konez vfih mojih mifel. Nikdar .vezli nima moja duflia kaj mifliti, kar bi ti bilo sopemo. Vfe dni mojiga shivlenja ima moj fpomin velikoft tvoje mi- lofti pomniti, ktero fi tako- dobrotlivo meni delil. Ti ti vefelje mojiga ferza, ti prijetuoft moje ljubesni! Sanizhovati hozhem toraj te in une neumne kratkozhafe, ki fo me dofihmal tako vefelili; te in une prasne opravke, š’ kterim fim fvoje dni saprav- Ijala, te in une nagibe, ki fo moje ferze vklenjeno dershali, in v’refuizi hozhem te in une pripomozhke •nafproti obrazhali. K o n z h a n j e. 1. S.a hvali fe Bogu. ki ti je k’ tako vi- fokimii konzu ftvaril, 8a fe fi me, o Gofpod tl vari! , de bi vekoma nesmernoft tvojga velizhaftva vshivala. Kdaj je bom vredna, in te po vrednofti zhaftila ? 3G 2 . Darovanje. Tebi, o dobrotlivi Stvar¬ nik! te obzhutleje, te fklepe s’ fvojo zelo dufho in ferzam v’ dar prinefem, 3. Profhnja. K’ tebi sdihujem, o Bo fprejiui miloftlivo moje sdihleje ino shelja. Blag flovi s’ fvojim fvetiin blagoflovain mojo dufho, de bo, po saflushenjn predrage kervi, ktero je tvoj Edino- rojeni na ftebru fvetiga krisha prelit , te fklepe fpoluila. IVaberi fi sopet duhoven fuopik zvetiz po- boshnofti. E IV A J ,S T A PO,STAVA. TRETJO PREMI,SHLO VANJE. Od dobrot bos h ji h. Priprava. 1. Mifli fe v’ prizlio Boga. 2. Profi ga sa rafvetlenje. Deli preraifhlovanja. 1. Premini darove teleta / ktere ti je Bog podelil, kakfhno telo, in kakfhne pripoinozhke, lahko shiveti, in ga ohraniti, ti je dal; kakfhtui sdravje in pripufheno vefelje, kakfhne prijatle in« pomdzhi. Premifli to dobro, in poglej, koliko jih je, ki fo gotovo boljfhi od tebe, de tih dobrot nifo prijeli j ker nekterim popolno telo, sdravje, ali kak- O aq 37 flien ud manjka; drugi fe pa v’ saframovauju, ,sa- nizhovanju ali sgubi pofbtenja snajdejo; fhe drugi bridko vbofhtvo terpijo, de bi fe pa ti v’enaki ne- fiez,hi feiiajfbla , ni pripuflil. 2. Premilli darove duha. Koliko bedaflih, ne¬ umnih in norih ljudi je na lem fveti! Sakaj ne l'li- fhilh (udi ti v’ njihovo fhtevilo ? — Salo, ker ti je Ilog pofebno niilolt fkasal. — Koliko jih je, ki lo vli nevedni bres vfega dobriga sadershanja israfli, boshja previdnoft je ofkerbela , de ti li bila poihte- no isrejena. 3. Premini fhe dobrote, ktirc je tvoja dufha prijela. OKiloteja! otrok zerkve li, od otrozhjih nog te je Bog v’ fvojini snanju uzhiti dal. Koljkokrat ti je ganil tvoje ferze, in te je klizal fkosi snotran- jo rafvetlenje , predzhutke iuo nagibe k' fpreober- lienju? Kolikokrat ti je tvoje grehe odpuftil? Koli¬ kokrat te je refhil is ncvarnoli vezhniga pogublen- ja ? Ali ti ni dal v’ pretezhenih letih zbala in pri- loshnoft, sa svelizhaiije fvije dufhe fkerbeli? Pre¬ glej pridno vfe leto, in vidila bofh, kako poln mi - lofti ino dobrote je Bog proti tebi bil. Obzhutleji ino f k lepi. 1. Obz huduj dobroto hoshjo. Oh kako dober in ljubesni poln je moj Bog proti meni! Oh kako mil je! Kako bogalo, oGofpod! je tvoje ferze vfmilenja, in kako obilno persanafhcnja! O moja du- fha, osnanujve dobrote, ktire nama je fkasalGofpod. 2. Ob zb ud uj fvojo n eh v a I e s h n o ft. In kdo fnn jes, de fi na-me miflil? Kako velika je moja nevrednoft ! Oh, ivoje dobrote fun s’ nogami teptala; tvojim gnadam nezhaft delala; v’ flabo ob- razhala in sanizhovala tvojo nesmerno dobroto; bresnu tvoje gnade iuo vfmilenja fim bresen fvoje nebvalesbnofti nafprot ftavila! 3. Oferzhi fe k’ hvaleslinofti. Sbudi fe, moje ferze, ne bodi vezli nesvefto in uehvaleshno 38 fvojimu vifokimu dobrotniku. In kako bi nc mogla odslej moja dufha Bogu podlostma biti, ki je toliko zhudeshov ino dobrot nad meno fkasal! 4. O Filoteja ! Sdershi (edej fvoje telo od tok ill Ullih flad , in daruj ga v’ flushbo tvojima Boga, ki je toliko sa-nj ftoril. Oberni vfe ra o z h fvoje du- fhe k’ timu , fkos te ino une potrebne pripomozJike ga fposnati , in v’hvaleshnofli na-nj mifliti Obra- zhuj fkerbno vfe pripomozhke, ktere ti zerknv po¬ nuja ; fe svelizhati in Boga ljubiti. V’ refnizi , (la¬ novima hozliem v’ molitvi biti, fvete Sakramente ve¬ likokrat prijeti, boshjo befedo poflufhati, in dopol¬ niti , kar rae svelizhavno fvetovanje in snotranje raf- vetlenje uzhita. K o n z h a n j e. 1. Sahvali Boga sa snanje, ktero ti je od tvojih dolshiioft podelil, in sa vfe dobrote, ktere je kdaj prikasal. 5. Daj mu fvoje ferze s’ vfuni njegovimi 1'klep- ini v’ dar. 3. Profi ga, de bi te pokrepzhal, de bi jih fkos fmert njegoviga edinorojeniga ,Sina, dopolnila. Sdihuj sa priprofhnjo prezhifte Divize ino ,Svetnikov. Naberi ti sopet fnopek zveti poboshnofti. B¥OAJ,SIA P O ,S T A V A. S H T E R T O 1* R E M I ,S H LOV A N J E. Od greha. Priprava. 1. Mifli fe v’ prizho Boga 2. Profi ga sa rasfvetlenje. 39 Deli p r e m i f h 1 o v a n j a. I. Mifli, kako dolgo je she, de grefhifh, in glej kaka fo fe od tiftiga pcrviga sazhetka pregre¬ he v’ tvojim ferzu namnosbile; kako fi jih vfaki dan proti Bogu, proti farni febi, in proti blishuimu fkos djanje, befede , shelje ino mifli mnoshila. a. Premifli tvoje grefhno nagnenje, in kako fi fe po njem ravnala. In is tih dveh delov premifh- lovanja bofh fposnala , de velikofl tvojih grehov flitevilu lafdv tvoje glave, in zelo pefka v’ morji prefeshe. 3. Premifli fofebno greh grehov, namrezh fvojo nehvaleshnoft proti Bogu, ki fe zhes vfe dru¬ ge grehe rasliva ino jih v’ nesmerno pavikfha. Po¬ glej tedaj, koliko dobrot ti je Bog podelil, in ka¬ ko fr vfe dobrotniku uafprot v’ hudo dbrazhala. Po¬ glej fofebno 1 , koliko snotranjih opomb li sanizhova- la, koliko dobrih na-ribov ti v' neinar puflila. In zelo fke, kolikokrat ti prejela fvete Zakramente , in kje je njih fadje? Kaj bo is tiftih shlalstnih kamnov, s’ kterimi te je tvoj nebefhki shenin olepfhal ? Vfe to fo tvoje pregrehe pokrile; in s’ kakfhno pripravo fi jih prijela? Mifli na fvojo nehvaleshnoft, de jeBog tolikokrat tebi naprot prifhel, sheljen, te refhiti, ti C pa le dalezh pred njim beshala, fvojimu pogu- blenju naproti. Obzhutleji ino fklepi. 1. Oframnti farno febe sa voljo fvoje rev- fhine, .0 mojBog, kako finem upati, pred tvoje ob- lizhje ftopili? Oh, drusiga ni lem, kakor savershik fveta, kakor bresn poln nehvaleshnofli in hudobije! Tako tedaj ni le eniga pozhutka, le ene mozhi moje dufhe, katire bi ne bila fkasila, oflabila, onemarla? Tako zelo en dan ni v’ mojim shivlenju pretekel, v’ kteriin bi ne bila tako hudoben fad nofila? Ali firri 40 tako morla dobrote fvojiga ,Stvarnika , kerv fvojiga Svclizharja povrazhovati? 3. Froli sa o d p u f h a nje, in versi fe kaker ngublcui lin , kakor Magdalena ali kakor una pre- llicliiiiza k’ nogam fvojiga Gofpoda. O Gotpod ! vlini- li le te grefhne dufhe, o Bog, shivi fiudenz vlini- lenja, vfmili le tega nevrcdniga ferzaj 3. ,Skleni, fvoje shivlenje poboljfhati. Nik¬ dar vezli, o Gofpod! ssdaj in nikdar iiozhem vezh, ikos mozh tvoje gnade, fc grehu vdati. Oh, le prevozil fini greh ljubila: alj s.daj ga fovrashim, in te objamem, oh Ozhe vfmileuja! Le tebi hozhem shiveti iuo vmreti. 4. ,Se grehov pretezheniga shivlenja snebiti, fe jih hozhem ferzhno obtoshiti, in jih hozhem do nar manjfbiga is fvoje dufhe ispoditi. 5. Kolikor samorem , fi hozhem persadjati, vfe israftike tajiftih is fvojiga ferza popipati, fofebno te in une, ki me nar huje nadlegvajo. 6. Torej hozhem vfe pripomozhke , ki mi bodo fvetovani, pridno v’to obrazhati, in nima fe mi kedaj dofli Rdeti, naj florim kolikor l.ozhem v’ popravo tolike hrivize. K o n z h a n j e. 1. S ah vali Boga, ki je noter do te ure na¬ te zhakal, in te svelizhavne mifli v’tebi obudil. 3. Podaj mu v’ dar fvoje ferze, de fvoje dobre mifli v’ fpolnenje fpreobernefh. 3. Profi ga, de bi te pokrepzhal. i. d. 41 IBIAAJ:«TV POjSTAVA. PETO PREMI,SHLOVANJE. Od fmerti. Priprava. 1. Midi fe v' prizho Boga. 2 . Profi ga sa njegovo gnado. 3. Poftavi fi naprej, kakor de bi na fmertni podeli leshala, bres vfiga upanja, sopet osdraviti. Deli p r e ra i f h 1 o v a n j a. 1. Premini. de dneva fmerti nihzher ne ve. O moja dufha, gotovo poidefh enkrat is tiga tvoji- ga sliivota. Alj kedaj? Po simi, po leti? v’mefti , na desheli? Po dnevi, ali po nozhi? Neprevidama ali previdaina? ,Skos kako bolesen ali fkos hitro nakljuzhbo? Bofh imela zhaf fe fpovedati, ali ne? Ti bojo tvoj fpovednik alj duhovni sdravnik prizhe- jozlii ali ne? — Oh, od vfega tega nam nizhefar ni suano; le eno vemo, de vmerli bomo, in bres raslozhka prej kakor menimo. 2 . Premini, de bo fvet po tem sa-te sa vfikdar nehal biti: Nobeniga fveta ne, bo vezh sa-te. Pred tvojim ozhml bo sginil! Iu ravno tako je! sakaj v’ tiftiin trenleji 'fe nam bodo vefelje, ne- zhimurnoft, pofvetui kratkozhafi in prašna ljubcsen kakor ferzhne podobe iu megle gdele. Oh, jes ne- 4 umna dufha! sa kakfbue zhenzhai ije, sa kakfhne ncumnofii fim fvojiga Boga rashaliia! — Gledala bofu tezhaf, de fi Boga sa prašno nizh sapnftila. Nafproti pa fe ti bodo takrat pobosluioft in dobre dela filno prijetne ino imenitne sdele. O sakaj nitim ta toliko lep in prijetni pot bodila! Takrat fe bodo grehi, ki fe ti sdaj tako majhini sdijo , kakor gore pred tebo vsdigovali, iu majhiua bo le tvoja pobQsluioft. 3. Premifli shaloflno flovd, kteriga bo tvoja dufha na vezimo semlji dala. Na vezimo bo flovo vsela od bogaftvo in nezhimuniofli, od tovarfhij in kratkozbafov, od vefelja, od prijatlov jn fofedov, od shlahte, otrok, fosakonfkiga od vfakiga vidniga bitja; sadnizh zelo od fvojiga laftniga sbivota, kte¬ riga be vfega blediga, fuhiga, nesuauiga, gerdiga in fmerdliviga sapuftila. 4. Premifli naglolt s’ ktero bojo to truplo vsdignili in ga pokopat hiteli; in de, kedar bo to ftorjeno , fvet malo vezh na-te miflii bo, de bo na¬ te tako malo pomnil, kakor ti fajiftih, ki fo she vmerli. Bog mu (»jej daj vezhni mir! fe bo reklo, in s'tem bo konez. O frnert, kako potreba te je premifliti, kako nevfinilena in grosovitna di! 5. Premifli, de bo dufha, potem ko bo en¬ krat od tvojjga ielefa lozhena, na defuo .ali levo iti sazhela. O moja dufha! po kterim poti -fe bofh ti is telefa fpuftila? — V’refuizi, po nobenim drugim, ko po tiftim, po kterim ft tukaj hoditi sazhela. O b z h ut 1 e j i in® f k le p i. 1 * * * S. 1. Sdihuj k’Bogu, in versi fe v’ nje¬ gove O zli et o ve roke. Oh Gofpod! vsemi me ti- iti itraflmi dan v’ fvojo fveto hrambo. Daj, de mi bo tifta ura prijetna ino mila, in ogreni mi raji fkos bridkofti vfe druge ure mojiga shivlenja. S. jSanizhuj fvet. Ker ne vem ure, v’kte- 43 ri fe bom od tebe, o Cvet! lozhiti morala, tudi no- 7 Is e m vezli na tebi viftti. O dragi prijatii in snauzi! pripuitite, de vaf pofehnial le s’ fveto prijasuoftjo ljubim, ktera zelo vezhnoft terpeti sarnore. Sa- liaj bi fe s’vami tako savesala, de bi ta savesa en¬ krat na vezimo morala rasvesana biti? Pripraviti fe hozhem k’ tajifti resni uri, in fi is vfe m o z In' persadevati, de ftorim ftopinjo v’ vezhnoft k’ mojimu svelizhanju. Okovariti fi hozhem fvojo veft, kar fe bo dalo, in ta in n n pogrefhek, dokler je zhaf, popraviti. K o n z h a n j e. Sahvali Boga sa fklepe , ktere fi fkos njegovo gnado ftorila; daruj jih boshjimu velizhafivu, in vno- vizh k’ Bogu sdihuj, de bi ti po saflushenju ftnerti Jesufa Kriftufa, frezhno finert dodelil. K-lizhi tildi na priprofhnjo divifhko Mater ino fvetnike. Oz h e nafh . . . Zhefheiia Maria . . . .Naberi fi duhoven fuopik zvetis sa fvoj pokop. ,ŠHT IRSi JT,ST A PO,STAVA. .SHEjSTO PRE MljSHLO V AN JE. Od f o d b e. Priprava. 1. Mifli fe v’prizho Boga. 2 . Profi ga sa rafvetlenje. 44 Deli p r e m i f h 1 o v a n j a. 1. Sadnizh, kedarje zliaf pri kraji, kteriga je Bog tej seniiji odlozhil, in po velikim f lite vili lirafhnih predsuaininj, pri kterili videnju ljudje od iirahu odrevene, bo ogenj is nebef na zelo semljo planil, zelo njeno poverhnje vshgal in v’ pepel fpre- meiiil , in obena od vtih vidnih rezhi ne bo njego¬ vim siiertju odfhla. 2 . l‘o tim valu plamna in blifka bodo vfi ljudje žele semlje is pokopalrfh viitali, rasen tiftih, ki fo she poprej uffali ; in prikasali fe bodo na glaf ve- likiga angelja v'Josefatovi dolini. Pa jeinnafta! ka¬ ko raslozhui! obdani s’ lifhezhimi teleli zhaftl eui, s’ gnufobninii in pregerdimi teleli drugi. 3. PremiOi fvetlobo velizhaflva , v’kteri bo nar- vikfhi fodnik priThel, obdan od vfih angcljov ino lvetnikov. Pred njim fe bo lifhal fvelleje ko fonze ! , krish, kakor bander gnade pravizhnim, kakor sna- minje ftermenja hudobjiiin. 4. Po tem bo fkos fvojo flrafhno befedo, kte- ra fe bo kar na enkrat fpolnila, fodnik dobre od hu¬ dobnih odlozhil. Na fvojo delilo bo poftavil ene, na fvojo levo druge. Vezhna lozhituv!. po kteri fe no¬ bena obeh trum zelo vezhnoft vezli s’ drugo ne snide! — 5. Je lozhituv’ konzhana, in fo bukve vefti odperte: ozhitno fe po tim vidi hudobna ino sanizho- vanje grefhnikov, kteriga fo proti Bogu fkasovali; pa ravno tako fe lifhi pokora pravtzhnih in potnozh gnade boshje v’ njih; sakaj nizhefar ne bo te zhaf fkritiga. O Bog! koliko oframotenje sa ene, kolika tolashba sa druge! 6. Premilli sadne befede obfojenja' zhes' hu¬ dobne : ,,Pr o z h , v i prekleti, v’ v e zlili i ogenj, ki je hudizhu in njegevim angeljam p r i — pravljenj 4 Tehtaj te teshke befede, ljuba Filote- ja! — „Prozh!“ veli. O befeda vezhue savershbe! ki jo Bog zhes te nefrezhne gromi, ktire na vezhno fjircd fvojiga oblizhja palme! ,,Pr e 1-o je bilo v’ poprejfhnim premifhlovanju od fv. raja popifauo; od gdol pa bi ti pokasal pekel s’ vfirm ta- jiftim’ ftrafhnim’ režimu', ktire fo bile v’ premifhlovanji od pekla popifaiie. Kedar fi fe v’ duhu na tifti kraj podala, in pred fvojiga angelja pokleknila, potem premifll: 3; Kako refnizhno je vender, de v’ fredi med fvetim rajam ino peklam ftojifh, in de oboje mefto odperto ftoji, te fprijeti po tvojim isvoljenji. 3. Premifli, de bo isvoljenje, ktero sa eniga alj dnfgiga tih dveh krajov, sdaj na tem fv-etu fto- rifh, tam na unim 1'vetu vekomaj terpelo. 4. Premifli, de zhe ravno oboje tih dveh kra¬ jov odperto ftoji, te po tvojim isvolenji fprejeti, in, de ft je ravno Bog- perpravljen, eniga ti is pravize, drusiga is milofti dati , vendar neisrezheno sheli, de bi fi ti fveti raj isvoljila; tudi tebe tvoj angelj s’vfo mozlijo kje fili, in vedno Boga sa-te profi, de bi ti gori pomagal. 5. Jesuf Kriftuf gleda is nebefhkih vifiiav s’ ozhrni gole milofti na-te, ino te preferzhno klizhe: „Bali, o ljubljena duflra! k’ vezhnimu miru, pridi v- narozhje moje milofti, ktera ti je v’ preobilni ljubes- ni, nevmerjezhe fladkofti pripravila.“ Poglej s’ no¬ tranjim ozhrni fvojiga duha prezheftito Divizo , ki tvo¬ jo dufho po materno vabi: „Oj moja hzhl! ne sani- zhuj vrozhe shelje mojiga ,Sina, tudi ne tolikanj mo¬ jih edihlejov sa-te, ker s’njim v’ preferzhnih sheljah sa tvoje svelizhanje gorim.“ Osri fe gori k 7 1'vetui— kam, ki te tako preferzhno opominajo; k’ milionam fvetih dufh, ki te tako milo vabijo, tako ferzhno she- 1 i j o, de hi tvoje ferze, enkrat s’ njimi fklenjeuo, Bo¬ ga vekomaj povelizhovalo , in ti kashejo, de pol V nehefa ni tako tesliek, kakor ga fvet popifuje. „Veruj gotovo, ljubljena prijatelza!"* klizhcj* k’ tvoji dufhi, „kdor pot 'poboshnofti dobro pogleda, po kterim fmo mi femkje prifhli, ho vidi!, de fmo ikos neisrezheno fladkeji vcfelje v’ domovino fiati— kofti dofhle, kakor jih kdaj fve( dati pomore. 5 * Isvolenje. 1. Opekel, fovrasliim le s daj ino vekoma; fov¬ rashim tvoje fhtrafmge ino niartce, fovrashim tvojo preftrafhno vezhnoft, in fofebno fovrashim tvoje pre- kliuovanja in kletve, ktere vekomaj proti fvojimu Bo¬ gu vsdigojefh. ,Svoje zelo ferze ino fvojo dufho obernem k’ tebi, o prijetni paradish , o vezhno veli- zhaftvo, o vedna frezha! Na vfelaj fi svoiirn fvojo telo ino prebivalifhe v’tvojih lepih in fvetih prebiva- lifhah, v’tvojih uebefhkih ino svoljenih fhotorih. 2. Hvalim, ino objamem, o moj Bog! vfmi- lenje, ke mi ga toliko dobrotlivo ponujafh. O Jesuf, moj Svelizhar! s’ hvaleshuim hrzam objamem tvojo vezhno ljubesen, in vsamem felo in prebivalifhe, kte- ro fi mi v’ prefrezhnim Jerusalemi pripravil, in fo¬ febno sa to fi ga isvolim, de te bom tamkaj vekoma hvalila ino ljubila. 3. Vsemi gnade, ktere ti prezhifta D e viz a ino fvetniki ponujajo; obljubi jim, de hozhefh po poti k’ »jim hoditi; podaj fvojimu angelju varhu fvojo roko, de te bo vodil, ino ferzhno nagovarjaj fvojo dufho k’ tej isvolitvi. O ,S 3» A I S T A P O ,S X A V 1. DE,S ETO P R E M I ,S H L O V A N J E. V’ kterim fi dufha poboshno shivlen- j e i s v o 1 i. Priprava. 1. Mifli fe v’ prizho Boga. 53 S. Ponishaj fe pred Boshjitn obljizhjam, in profiBoga sa njegovo fveto pomozb. Deli premifhlovanja. 1, Mifli fi, de bi fpet bila na kakim proftornim travniki, farna ’s fvojim angeljam , in poleg febe bi vidila fatana, fedezhiga na prav vifokim troni od trum pekenfkih duhov obdaniga, okolj in okoij njega bi pa ftulo velika mnoshiza pofvetnjakov s’ odkrito glavo, ki bi mu sdaj fkos ta, sdaj fkos uni greh vftrezhi jifkali. Glej na obrase vfih nefrezhuih dvornikov te¬ ga gnufobniga kralja. ,Stekli od fovrafhtva, nevofh- Ijivofti in jese fe penijo eni; drugi endrnsdga vbijajo. Hrepenezhi in premifhlajozhi drugi gorijo bogaftva na kup fpravljati ; uni, vfi liezhimnrnofti vdani, ze¬ lo nobeniga drusiga vefelja ne posnajo, ko le neum¬ no in nepridno. ,She drugi fo vfi v’ mefeii) poshe- lenje samifhljeni, in gnijejo od shivinfkih shelj. Glej, kako fo vii bres miru, bres reda, bres modre umno- fti. Glej, kako vfi endrusiga zhertijo , in fe le po sunanje, na goltifiv vides med febo ljubijo. Nefrezh- no, ino od tega prekletiga kralja ftifkano kraljeftvo vitlifli, ki te k’ pomilovanju gine. 2. Na defniin pogl j uafproti Jesufa krishaniga, ki s’ prcferzhho Ijubesnjo sa te revne fushne fatauo- ve sdihuje, de bi bili odklenjeni is te velike ftifke, in ki jih ljubesnjivo k’febi klizhe. Glej, truma po- boshnih dufh s’ fvojimi angelji je okoli njega, Pre- mifli lepoto tega kraljeftva poboshnofti. Oj koliko prijeten je pogled teh divifhkih dufh obojiga fpola, poglej jih, šale trume biifhezhe zhes lilije, poglejte drufhne vdovfkih?, ki fo fe pofvetile fkos shivlenje polno satajevanja in ponishnofti. Glej verfte tolikanj fkos sakrameut svesanih sakonfkih, ki toliko mirno in v’nafprotniai fpofhtovanju med febo shivijo , kar bi bres velike djaufke Ijubesni mogozhe ne bilo. Glej, kako te poboshne dufhe fkerbnoft sa zhafuo hifho 51 s'-fkerbnoftjo sa snotrajni tempel, ljubesen do fosa- konfkiga s’ ljubesnjo do nebefhkiga shenina 1'klepajo, Poglej, kamor koli hozhefh, vidila bofli vfe v’fve- tim, pohlevnim in prijasnim dershanji , kako Jesufa fvojiga sapovedvavza poflufhajo, kteriga vfak v’ fvo- je ferze vfaditi skeli. Tudi fe vefelijo, pa v’mirnim, ljubesni polnim in modrim vefeiji , ljubijo fe med febo, pa v’fveti, bresinadeshni ljubesni. Kdor je sined tega brumui- ga ljudfiva s' teshavami oblosben , ni prevezli oto- shen, in ne sgubi ferzhuofti. Glej sadnizh ozhiSve- lizliarja, ki jih tolaslii, in kako vfi po njem hre¬ penijo. 3. Sapuftila fi donef fizer fkos poboshne in terd- lie fklepe fatana in njegovo nefrczhno derhal, ven¬ dar fhe nifi do kralja Jesufa prifhla, tudi fe fhe ne s’ njegovo frezhno in fveto drufhno poboshnih dufh fklenila, sakaj smeraj fe fhe mesifh v’ fredi med obema. 4. Prezheftita Diviza, fveti Joshef, fveti Ludo- vik, fvetaMonika, in jeser injeser drusih , ki fo nek¬ daj na fveti sliiveli, te vabijo, in ti ferze dajajo, 5. Krishani kralj te klizhe po tvojim imeni: „Bali, o preljubjena dufha ! pridi, de te bom krouid.“ S v o 1 i t u v. 1. O tvet! o flepa mnoshiza! Ne, nikdar vezh me nimafh pod fvojim banderjam viditl! Sa vfelaj fim fe tvoji neumnofti in tvoji flcpoti odpovedala. Ti kraljjprevsetnofti; kralj vfe nefrezhe, peklenfki duh, odpove'm fe ti s’vfim tvojim napuham, prekolnem te s’ viim’ tvojim’ ajanjami. 2. K’ tebi fe obernem, o fladki Jesuf! kralj svelizhanja in vezhne zhafti! tebe objamem s’ vtimi mozhmi fvoje dufhe; tebe molim is zeliga fvojiga ferza; tebe isvolim sa.cdaj ino aa vfelaj fvojiga kral¬ ja iuo ediuiga Gefpoda. Tebi prifeshem Stanovitno eveTtobn, tebi fe sa vfelaj podverskem, zhifio fe pa¬ dam pod pokorfhino tvojih 1'vetih poftav in naredbo. 3. O prefvcta Deviza! moja ljubesniva Gofpa! isvoiim te sa fvojo vodilo, fe vftopim pod tvoj ban¬ der, in ti obljubim pofebuo-zhefheaj ■. 4. O fvoti angelj varh ! vpelaj me v’ to fveto ebiralifhe, iu ne sapufti me, dokler ne perhodim do te frezlme mnošhize, s’ ktero sdaj ino vekomaj ho- zhem bližati: Naj shivi Jesuf! Naj shivi Jesuf! DEVETNAJSTA PO,STAVA. Kako fe fpoved zhes zelo shiv- 1 e n j e opravi. ■ — . Te fo tedaj, ljuba Filoteja! k’ nafhimu namena potrebne prentifliloVanjaj fi jih fkonzhala, ferzhno ino v’ duhu ponishnofti fe podaj k’ fpovedi zhes zelo shivlenje; in na ferze ti poloshim, ne pufti fe od- nobeniga 1'traha ali bojezbnofti motiti. ,Shkorpijan je, zhe naf pikne, ftrupen; zhs je pa v’olji raftajen, po tem je dobro sdraviio soper njega laltni ftrup. Greh je le tedaj gerd, kcdar ga ftorimo , zhe ga pa v’fpoved ino pokoro fpremenimo, po tem je fpodoben ino svelizhaven (jto fe pravi, de nam ne more vezli fhkodvati). Grivenga ino fpoved fta tako lepe, in toliko prijetuiga duha, de greh v’ kraj fpravite, in njegov fmrad odpodite. ,Shimou, gobovi, Magdaleno sove grefhnizo; bos h j i Odrefhenik 'govori pa ravno nifprofi ter le prijetne difhave v’ mifli vsame, ktero je raslila , ino le od velikofti njene ljubesni govori. Zhe fmo v’ refnizi ponishni, o moja Filoteja! tako mm ho nafh greh nesrezheno sopari), ker je Bog f bo s njego rashaijeu: obtoshba nafhih grehov nam ho m pa f la ti k a in vefela, ker fe fkos njo Bog zhafu’, tudi obzhutimo neko polajfhanje, zhe sdravuiku fvojo bo- lesen ras'o zb n o odkrijemo, ki naf flifka. Redar fe lvojimu duhovnima czlietu blishafh, mifli te zhaf, de fe na gi izliti Golgata, pred nogami Jesufa Krifiu- fa krishaniga snajdefh, kteriga predraga kri te od vfih ftrani roti, de bi te od tvojih grehov oinila. Sa- kaj, de ti «i prav sa prav prava kri Odrefhenika, ta¬ ko je vender saflushenje njegove prelite kervt, ktera fpokorive dufhe okoli fpovednize obilno fhkropi. Odpri lorej refnizhno fvoje ferze, de bolh fvoje grehe, fkos niczh fpovedi is njega isgnala; sakaj po meri, ka¬ kor grehi sginjajo, gre saflushenje boshjiga terplen- ja v' nafhe ferze, ga s’ fvojimi blagodari polniti. Povej pa vfe po refuizi , bres ovinkov in bres svijazh, in fpravi fvojo veft k’ reiiiizhnimu pokoju. Potem poflufhaj opomine in vkasila boshiga flushab- nika, in rezi v’fvojiin ferzi: ,,Govori, Gofpod , sa¬ kaj tvoj hlapez (tvoja, dekla') poflufha.“ V’ refnizi, vezhniga Boga famiga flifhilh, moja Filoteja! ki je k fvojim flushabnikani rekel: ,,Kdor vaf poflufha, mene poflufha.“ Vsemi torej uafledno, vifoko po- terjenje v’ roke, in fkleni s’ njim fvojo grivengo. Vender ga poprej preberi in premifli. Preberi ga pasno, iu kar fe da, s’ ferzam. D V AIjST A P O ,S T A V A. Vifoko pote rj en j e, s’k te rim fe fklepi Bo g u f lit s hi ti dufhi vtifne iu po¬ kora ft o r i t i f k 1 e n e. ,,Ker fim jes fpodaj podpifana dufha v’ prizho vezhniga Boga in zeliga nebefhkiga dvora premiflila nesmerno vfmilenje boslije dobrote proti meni, fvoji nar nevrednifbi in poreduifhi ftvan, ktero je is m zli ftvaril, obdershal, obvarval, is tolikih nevarnofti re- fhil in s’ tolikimi dobrotami obdaroval; — ker fnn daiej iofebno nesapopadlivo potei peshljivoft pretehta¬ la, s’ ktero me je dobrotlivi Bog zelo v’ nojih hu¬ dobijah prenefil, me tolikokrat in tako prijasno raf- vetil, k’ fpreobernenju vabil, in me noter do tega, ...—tiga leta mojiga shivlenja f toliko poterpesh- Ijivoftjo na grivengo in pokoro zhakal, de fini fi rav¬ no fkos preveliko nehvaleshnoft, svijazhuoft in nesve- fiobo tvoje fpreobernenje od dneva do dneva odlagala, in njegovo gnado sauizhovaje, tako neumno shalila; — ker tim daiej najela, de fini dan fvojiga fvetiga ker- fta fvojimu Bogu tako sa vfun darovana in pufvezhena bila, de bi bila njegova lizher, in fim veuder, pri vfi obljubi, ki je bila tifti dan v’mojim imeni dana, tvoje ferze tolikokrat, tako nefrezhno in tako ofiudno oger- dila, omadeshoVala, in ga boshjimu velizhaftvu nafpro- ti vsdigvala in fpridila, —- te sdaj poflednizh fpet fa¬ rna v’tebe vbernemj in ker te s’ želim ferzam pred tron boshje pravize verskem, fposnam, de fini hudo¬ bije raslialeuiga velizhaftvu boslijiga satosliena , prepri- zhana, in fkos fvoje grebe, sa ktere je Jesuf Kriftuf na krishi vmerl, kriva njegoviga terplenja ino njego¬ ve fmerti, in de fini toraj saflushila, na vezimo suver- shenu in pogubljena biti. Veuder vfe grehe fvojiga pretezheniga shivlenja is žele dufbe in is viih mozhi, obshalovaje, fe fpet k’ tronu milofti ravno tajiftiga vezhniga Boga povernein, in profim sa gnado, odpufbanje ino vfmilenje, kakor tudi sa popolno odveso vfiga mojiga dolga, in to sa- voljo terplenja ino fmerti ravno tegaGofpoda in Odre- fhenika moje duflie, na kteriga fe, kakor na mozlino podlogo fvojiga vupanja vpiram, ino tifto, vezhuimu Bogu v’ mojim imeni obljubljeno, pri fvetim kerfti Bdenj: no saveso prave sv fiobe ponovim, fe hudizhu, iveiu ino mefu odpovem, ino vfe^peklenfke vdajanja, 58 li e zli i m u r n o ft i ino ntefene flaili sa zhaf in vealmoS fovrashim. In k’ fvojiniu milotfti in ljnbesui polnima Bogu fe uverneni, ter sheljim, isvolim in fklenem sa vfelaj; ga s daj in vekomaj ljubiti in mu flushiti; mu toraj isrozhim, pofvetim in darujem fvoj um s’ vfitn’ »jego. vim’ mozhmi, fvojo dufho s’ vfim njenim premoshen- jam, fvoje telo s’ vfirni njegovimi pozhutki; in pri- zham, de ne bom sdaj in nikdar nobeuiga dela fvoji- ga bitja soper njegovo voljo in njegovo narvikfho ve- lizhaftvo obrazhala, ter l'e volji bosliji v’ duhu daru¬ jem ino v 1 laft dam, de bi vekomaj njej vdana, po¬ korna in svefta livar bila: tudi nozhem tega fvojiga terdniga fklepa nikdar in nikoli vezh rasdreti ali ob- shalovati. Pa, oh! ko bi fe meni fkos vdajanje fov- rashnika, ali is zhlovefhke flabofti kdaj pergodiio, de bi timu tvojima fklepu in tej vdaji, kakor fi bodi, nesvefta poftala, tako fklenem ino obljubim, fkos mozh gnade fvetiga Buha, fe kar hitro vsdigniti, kakor hi¬ tro bom fvoj padez sagledala, in fe bres odloga v’ boshjo miloft oberniti. To je moja volja, moja mifel in maj uefpremeuliv ino terden fklep, kteriga bres vfi- ga sadershka in raslozhke ftorim in poterdim, in fizer v’ prefveti prizhejozhnofti fvojiga Boga in v’ obIjizhji premagavke in vojfkovavke fvete zerkve, fvoje mate¬ re, ktera po fvojim flushabuiku to mojo vifoko oblju¬ bo poflufha ino fprejue. O vezlini, vfigamogozhui in predobrotlivi Bog, Ozhe, ,Sin no 1'veti Duh! krepzhaj me v’ tim mojim fklepu, in daj to mojo ferzhuo in snotranje darituv v’ prijetni difhavi k’ febi gori puhteti. In ker fi me v’fvoj i milofti rafvetil, in mi voljo k’timu fklepu dodelil, dodeli mi fhe mozh in guado, ga frezlino fpelati. O Bog, ti fi moj Bog, Bog mojga ferza, Bog moje dnfhe , Bog mojiga du¬ ha; takiga te fposnam ino molim sdaj ino vekoma. Naj ,slavi Jesuf! 59 E NIN D V A J ,S T A PO,STAVA. Konzhava tega p e r v i g a zhi- f h e n j a. Po le tej vifoki obljubi zliakaj pasno, in odpri ozbi fvojiga ferza, de bofli befede tvoje odvese sa- flifhala, ktere fain Odrefhenik tvoje dafhe is fedesha tvoje milofti, gori v’ nebefah, pred vfi.ni angeiji iuo fvetuiki sgovori, med tim, de tebi v’njegovim imeni mafhnik na semli odveso delijo. In glej! v’ vefelji zhes tvojo fresiho vsdigne v’ nesrezbeni radofti žela truma nebefhkih duhov, vefele, duhovne hvalnize, ino vofhi tvojimu pofvezhenimu ferzu, ki je gnadi fpet vdano po bratovfko ljubi mir. O moja Filoteja! kako zhudna pogodba je to, po kteri toliko frezhuo saveso s’ vezhnim Bogam fklenefli, in ker fe mu vdafli, njega in febe vezhnimu shiv- lenju perdobifh! Po tim drusiga ni ftoriti, kakor de pero 'vsamefh, to sa obljubo voljno podpifhefh in po tem ftopifh pred altar, kjer bo nafproti Bog tvojo odveso in tubi dano obljubo paradisha podpifa', in jo fkos fvoj Sakrament, kakor prefveto snamuje, na tvoje ferze poloshil in sapezhatil. Po tim takim bo, ljubljena Filoteja! po mojih miflah, tvoje ferze od gre¬ lni, in od vfake ljubesni do greha ozhifhuno. Ker fe pa vender, savolj uafhe ffabofti ino pregrefhne m:lj- linfti, ktera fe, dokler tukaj shivimo, tizer prema¬ gati, pa nikdar sa vfim satreti ne da, ti nagibi to¬ liko lahko y’ nafhi dufhi fpet vzimijo, ti hozhem tu¬ kaj fhe naktere fvete podeliti, ki bojo, ako jili do- polnifh, tvojo dufho v’prihodnje od fmertniga greha in vfake ljubesni do tajiftiga, obvarvali, de ne bo uik- 60 dar vezli proftara v’ tvojim ferzi najdel. In kjer tudi ravno ti fveti k’popolnimu zliifhovaiiju vodijo, ho— zliem , poprej, ko tebi jih podelim, ti nekaj od tega vil'hig-a zhifhovanja povedati, h’ kateriniu te skelim napeljati. DVEJNDVAJjSTA PO.STAVA. De fe je tudi od livih grehov Jafueji ko je dan bolj raslozlino nam kaslie fer- kalo (fhpegel) vfe madeshe na liafliiin okrasi; ravno tako tudi, bolj fvetlo ko ljuzh fvetiga Duha nalilo veft rufveti, raslozhnifhi vidimo vle grehe nagnenja ino llabofti, ki nafhe ftopinje od prave poboshnofti sadershavajo. In ravno ta ljuzh, ki nam te pre- grefhke in llabofti kashe, tudi sheljo v’ nafvshge, de jih zhiltimo ino odpravljamo. Najdla bolh torej, ljubljena Filoteja, de rasen fmertuih grehov in nagnenja k’taji Iti m , od katerih fi fe fkos sgorej rasloshene vadbe ozhiftila, fhe marfke- ro nagnenje in nagib do odpuftljlvih grehov v'tvoji du- fhi tezlii. Sa voljo tega pa ne rezhein , de bolh prave odpuftlive grehe, vender pa, de bolh nagibe in uag- nenja do tajiftih najdla. Sakaj, prav velik raslozhek je per tem: zhifto in sa vfirn bres odpuftlivih grehov biti! nemoremo, vfaj ne bomo dolgo sa vlim bres njih oftali, vender pa samoremo bres ljubesni do odpuftU- vih grehov biti. In s ire! je velik raslozhek med tim, ali kdo enkrat ali dvekrat is vefeliga ferza, in le v’ majhinih rezheh Liske, ali pa dopadenje nad lashmi ima, ino v’ferzi vedno nagnenje do tega greha redi. nagnenja do odpuft- sshiftiti potreba. 61 Torej pravim de fe mora duflia od vfake lju¬ besni do opufllivih grehov zhiftiti, to fe pravi; nikdar ne fmemo is naprejvsetja hoteti, v’kakfhuim grehu ti hodi, ofiati, in ga fhe dopernafhati. Zhes vfe to, bi bila velika lenoba, vedno kaj Bogu tako soperniga, kakor je volja, njemu ne dopafti, v’ vefti ohraniti. Odpuftlivi greh, naj bo majhin kakor liozhe, je vfe- laj sopem Gofpod - Bogu ; de fi ravno ne tako slo, de bi naf sa to vekoma pogubiti hotel. Zhe mu je pa odpufliiv greh sopem, tako volja in ljubesen do odpuftliviga greha drusiga nifte, ka¬ kor naprejvsetje , fe boshjimu velizbaftvu sameriti hoteti. Ali je pa mogozhe, de hi fe dobra dufha ne le Bogu samerit’ hotla, ampak de bi zlo vefelje nad Hm imela, fe mu sameriti? To dopadjenje nad odpuftlivim greham fe po- bloslmofti ravno tako vftavlja, kakor fe dopadenje nad fmertnim greham ljubesni vftavlja; flabi mozhi dufhe, odganja hoshje tolashbe, odpre duri fkufhnjavam, in de fi ravno dufha od njega ne vmerje, vender prav slo bolana poftaue. ,,Vmirjozhe mufhize fpridijo pri- jetnoft shlahtniga mašila,“ veli moder. ,Skos te be- lede kashe, de mufhize, ki dolgo na mašili ne oflane-r jo, ampak le zhes lete, nekaj od nja veamejo, pa nezli vezh ne fpridijo , ko to, kar vsamejo, ker drugo zelo oftane; zhe pa v' mašili vmerjejo , mu vrednoft vsamejo, in ga fpridijo. Ravno tako je s’odpufllivi- uii grehi. Zhe fe vlesejo v’ dufho, bres, de hi dol¬ go v’ njej oftali, tako jo ne pofhkodvajo prevezh; *he fe pa fkos dopadjenje, ktero dufha nad njimi ima, dolgo v’ njej dershijo , tako jo obropajo prijetuofti Ie- piga duha, namrezh fvete poboshnofti. Pajki fizer zhebel ne vmorijo , vender pofhkod¬ vajo njihovo med, in s’ fvojimi mreshami medne ze- lize tako omotajo, de zlie dolgo ondi oftanejo, zhe- bele fvojiga dela dokonzhati ne morejo. Tako tudi odpuftlivi greh naflie dufhe ne vmori, vender ji pa brumnoft fpridi, in omoti fkos flabe navade in nag- uenja mozhi dufhe tako slo, de fe hitre ljubesni, v’ 62 kteri poboshnoft obfuiji, vezli dershafi ne more; to fe namrczh sgodi, zhe fkos dopadenje, k torija nad od- pufiljivim greham imamo, tajifti (odpufilivi greh) v’ nafhi vefti saftaja. Malo ima v’ febi, moja Filoteja! zhe kako niajhino Iash isrezhemo, ali zhe fe v’ befe- dah, djanjah, pogledah, oblazhilah, v’ fnagi, igrah iuo rajali nekoliko prevsamemo, zhe lete duhovne pajke , kakor v’ veft sajdejo sopet ispodimo ino od- slienemo, kakor zlicbele s’natornimi pajki pozhnejo. Jim pa perpuftimo , fe v’ nalhim ferzi sapi o (1 iti, in fhe poveril nad tirn dopadenje imamo , jih podersha- vati in innoshiti, kmalu bomo fv§j v.eftni med s’pan- jam vred vef oflrnpnjen in ras d jan vidili- ,She pono¬ vim: Ali je mogozhe, de bi dobra, ferzhna dufha po- padenje v’tira najfhla, fvojimu Bogu biti soperna; de bi ljubesen redila, mu neprijetna biti, in de bi kot¬ la, kar njegovim ozkem oftudno fposna? TRINODVA J,STA PO,STAVA. De fe je od nagnenja do neprid- n i h in nevarnih rezhf zhifliti potreba. Igre, rajanje, goftarije, igr o kaši (komedie) ino lifkp ni farno na febi nezh lindiga, fo le rezki, ktere poftanejo dobre ali hude po tem, kakor fe jih poflu- shimo; nevarne fo pa vender le, in fhe nevarnifhi je, nagnenje do njih imeti. Rezhem ti torej, Filoteja! de je ako je ravno dopufheno, igrati, rajati, fe lifh- pati, fpodobne igrokase gledati, goftarije napravljati, ali poleg biti, vender poboshuofti nafproti in slo ne¬ varno ino fhkodljivo, dopadjenje nad tem imeti. Ni 63 nezh. hudiga, te ftoriti, ampak, saftopi me dobro, dopadenje nad tim imeti je hudo. Je k’fhkodi, zhe njivo fvnjiga ferza s’ takofhnim prašnim in neumnim nagn e nji pofejemo, ker svelizhaufkim vtifkam proftor vsainejo, in foke nafhe dufbe vftavljajo, fe v’zhed- noftne nagirenja fpremeniti. Tako fe nekdaj Nazarenzi nifo kar vfiga sder- shali, kar vpjani, ampak tudi grosdja, in fhe zelo nesreliga; ne kakor de bi fe od grosdja vpijanili, ampak kar bi bili, nesrele jagode sobaje, v’ nevar- noft prifhli, grosdje jefti, in po grosdji pa nar bersh novo ali ftaro vino posheljeli. Torej ne pra¬ vim, de bi fe unih nevarnih rezili zelo poflushiti ne fmeli, vender pa rezhem, de ferza nikdar na-nje obeliti ne fmemo, zhe nozhemo poboshnoft raniti. Re¬ dar fe jeleni prevezh trave nadersajo, fe v’gofti lef fkrijejo, ker zhutijo, de jim je debeloft na poti, is- beshati, ko bi kje preganjani bili. Ilavno tako, zhe fe ferze zhloveka prevezh s’ onim prašnim in nevar¬ nim nagnenjam obresha, potem ne more hitro, lahko in ferzhno proti fvojimu Bogu, praviinu kouzu pobosh- nofli tekati. Mali otrozi letajo, de jim vrozhe po- ftaue , sa metulami, iu nihzlie, jim ne sameri, ali pa ni fmefhno, ali veliko vezli, shaloftno, zhe od- rafheni ljudje kopernijo s’ ferzhno sheljo po toliko porednih igrazhah, kakor fini jih gori imenoval, in fe fhe v’nevarnoft poftavijo, fe pri njih fpazhiti in pogubiti ? Torej ti rezhem, ljubljena Filoteja 1 de le je treba od takfhnih nagnenj zhiftiti, in de li rav¬ no tifte djanja nifo vfelej poboshnofti uafproti, tako vender vefelje do njih vfelaj fhkodo peruefe. Gl jSHTIRNODVAJ.STA PODSTAVA. De f e je od flabofli zhifliti potreba. Rasen tega, imamo, moja Filoteja! fhe nektere nalome nagnenja, ktere prav sa prav nifo ne fmert- ni, ne odpuftljivi grehi, ker ne is-hajajo is nobenih (ijanfkih grehov. Imenujemo jih nepopoinofti, in njih djanjam rezhemo pogrefhke in flabofti. Tako je bila, kakor pove fv. Hironim, fvetaPavIa tako slo k’sha- lofti in otoshnofti nagnjena, de je ob finerti fvojiga mosha ino fvojih otrok bila v’ nevarnofti vmreti. To je bila nepopolnoft, in nobeden greh, ker je to nag- nenje soper fvojo voljo v’ febi zhutila. ,So ljudje , ki fo od natore Iahkoferzhni; drugi fo k’prepiru nag¬ njeni, fhe drugi fo fvojoglavni, kedar bi menili drusih mifel poterditlr ti fo k’ nevolji, uni k'jesi, drugi k’ljubesni nagneni, in fploh jih je lil n o malo, v’ kterih bi fe nenajfhla, kakfhna, nepopolnoft. De ti pa ravno fo takfhni pogrefhki vfakimu kakor per- rojeni in laftni, tako fe vender le dajo fkos fkerb- noft in nafprotne nagnenja boljfhati in manjfhati, in zelo is poti fpraviti ino pregnati. Praviti pofihmal ti hozhera, ljuba Filoteja! kaj nam je treba v’ ta na¬ men ftoriti. ,Se je vender pomozh najdla, drevefa, ki grenke mandelne rode, sboljfhati, de fladke nofi- jo, zhe fe namrezh pri korenini toliko prevertajo, de fok is njih istezhe; sakaj bi ne bilo nam mogo- zhe, tudi fvoje napzhne nagnenja is dufhe pregnati in boljfhi poftati? Obeniga natora ni tako dobra, de bi fkos flabe navade ne mogla hudobna poftati, pa tudi nobeniga tako hudobna, de bi fe ne dala 65 nar pervlje fkos gnado boshjo in potem fkos prid- noft in persadevanje vkiotiti iuo premagati. Ho- zhem ti torej nektere nauke in vadbe popifati s’ kterimi bofh fvoio dufho od nevarnih nagnenj, ne- popolnoft in od vfiga dopadenja do odpuftljivih gre¬ hov ofzhiftiti, in tako 1‘vojo veft z h e dalj e bolj pred vfakim fmertnim greham okovariti samogla. Bog ti podeli guado, jih dobro oberniti. 66 H r u g* e I® ii k. v e« K ek t eri nauki fkos molituv, ino fvcte Sakramcnte dufho k'Bogu vsdigniti. P E R V A P O ,8 T A V A. Od potrebnofti molitve.' ] t. Nf rezhi, de bi 'nafh ura od njegove ne- vednofti, ino nafho voljo od njenih pregrelhnih na¬ gi b o v tako gotovo ozhiftila, kakor molitnv, ki nafho saftopnoft s’ fvctlobo boshje Ijuzhi rafveti in nafho voljo s’ ognja ra nebefhke ljubesni vshge. Ona je voda obilniga blagoflbva, s’ ktero orofeui-fadeshi is a l'h i h d sbrih shelj , selenijo ino zvetijo, ki nafho dufho od njenih nepopolnofti opere, in kalne ftrafti nafhiga ferza pofufhi. 2 . Pred vlim drugim ti pa priporozhim snotran- jo nsolituv ferza, fofebuo tifto, ki shivlenje in ter- plenje nafhiga Gofpoda in Svelizharja nadene. Ako ga velikokrat v’ premifhlovanji gledafh, bo tvoja du- fha zhifto od njega napolnena: njegovo shivlenje fe ti bo odperlo, de bofh lahko njegov isgled pofnema- la. On je Ijuzh fveta, v’njemu torej, fkos njega in sa voljo njega inormo rafvetleni biti. On je drevo posheljenja, v’kferiga fenzi fe naj krepzhamo. On je shivi ftudenz Jakoba, v’ kteritn i'e morjo vfi nafht liiadeshi oprati. Ker oIroži sineraj fvoje matere po- flafhajo in sa njimi befede isrekati fkufhajo, fe navuzhijo njihovi jcsik govoriti.. Tako mo tudi mi fkos preinifhlo vanje, biiso fvojigaOdrefhenika ofta- jaje, in njegove fvete befede, djanja in nagnenja premifhlovaje , fkos mozh njegove gnade, kakor osi, govoriti, ftoriti, ino shcleti fe uznili, Tu moramo ofta- jsti, in veruj mi, Fiiotoja! le fkos te vrate sa morem o priti k’ Ozhetu. Sa kaj, kakor nam fteklo aij ogle¬ dalo uizhefar viduig-a ne pokashe, zhe ni od sadej s’liftam zina ali fvinza oblosheno, tako bi tudi mi boshanftva ne samogli tukaj gledati, ko bi ne bilo s 5 prefvetim zhlovefhtvam odreflienika fklenjeno, kte- riga shivlenje ino fine rt je nar priloshnifhi, prijet- nifhi in svelizhavnifhi rezil, ki fi jo k’navadnimu preiniflilovanju isvoliti samoremo. Ni fe saftonj Sve- fizhar kruh imenoval, ki je is nebel' prifhei; sakaj, kakor vfakoflino jed s’ kruham jefti moramo, tako mo¬ ramo tudi fvojiga Svelizharja v’ vfiii fvojih molitvah in djanjsh preinifhlo vati, pregledovati in ifkati. Nje¬ govo shivlenje ino frnert je bilo od mnogiterih du¬ hovnih vuzheuikov popifano in v’ dele sa premifhlo- vanje rasdeleno; ino katire ti fofebuo priporozliim, fo: iSv. Bonaventura, Beliutani, Bruno, Campilia, Ludovik Granafhki in du Pont.* **) ) 3. Oberni vfaki dan eno uro k’ timu premifhlo- vanju, in zhe je mogozhe pervo juteruo, ker ob tim zhafu fhe tvoje ferze nirasuefeno, iu je sa vol¬ jo nozhniga pozhitka bolj urno iu mirno, ko druga- *) Ti fhe nifo pofiovenjeni. Do sdaj imamo od Šeli¬ ga shivlenja Jesufoviga le ene bukve: Sgodbe fvc- tiga pifma od G. Mat. Ravnikerja, od nje- goviga terplenja krishove pote, in raslaganje od G. Veritij ter poftne pridge G. Pekeza, **) Redar ti dolshnofti ftanu pripuftijo, zhi. Pa tudi vezh ne oberui na (o, ko eno uro, zhe li tvoj duhovni ozhe na ravnoft drugazhi ne sapovejo. 4. Ako to premifhlovanje v’ zerkvi opravti sa- morefh, in tamkaj vezli miru najdefh, ti ho to prav prirozhno , ker te neinorejo ne ozhe, ne mati, ne sa- konfki tovarfh in tudi tovarfhiza, nihzlter drugi po pravizi na,saj dershati , eno uro v’zerkvi ofiati; ker doma, zhe pod pokorfhiuo iiojifh, teshko eno tako priloshno uro najdefh. 5. Sazhui vfako, alj snotrajno alj sunajiio mo- lituv s' fpominam na prizhejozhnoft boshjo, in to vle- lej; in zhes kratko bolh fposnala, h' kolikimn pridu ti bo ta navada. 6. Zhe mi hozhefh verjeti in me vbogati moli Ozhenafh, Zhefhena fi Marija ino Vero po latinfko,*) vendar fe pa vadi vfako befedo v’ fvojim maternim jcsiku dobro saftopiti, de, zhe jih ravno v’fplofhnim zerkvenim jesiku molifh, vender prezhudni fladki pomen tih fvetih molituv s’ uftmi fvojiga ferza okufiti samorefh. Prav pasno befede sgovaijaj, in obra- zhaj vfe obzhutleje na tajiflih saftopik. Tudi nikar hititi. de bi jih velikokrat oinolHa, ampak ifhi , kar molifh, is dna ferza moliti; sakaj en fam Ozhe nafti, puboshuo Smoleti, je mozhnejfhi, kakor veliko hitro, bres premtflika s’-shebranih. 7 . Molituv fv. rosbnigakranza ti bo k’velikima pridu, zhe ga prav moliti saitopifh; torej bi bilo do¬ bro , ene tiftih bukviz imeti, ktere uzliijo, kako fe moliti mora. Tudi litanije od nafhiga Sveiizharja, od prezhifie Divize, od fvetnikov in druge uftne mo¬ litve, ktere fe v’ molituili bukvah od duhovnih pa- ftirjov priporozhenih snajdejo, fo k’ velikimu pridu. Zhe ti je pa dar snotrajne molitve dodelen, tako daj tej molitvi srn e raj pervo mefto; in ko bi ti po tajifti savotj prevelikih opravkov tvojiga ftanu ali savolj *) To fvetovanje je le sa tlfte, ki vfaj nekoliki sapo* padek od latinfhine imajo, ali Franzosam, Laham idt. terdim ,Slovenzam fe pa ne more priporozhiti, 60 kaj drusiga ne oftalo fhe zliafa sa uftno mnlifuv, naj te to ne ftrafhi; dofti je, de pred premifhlovaujam ali po tajiiiitn Gofpodovo molituv, augeljfko zhe- fhenje ino vero moiifh. *) 8. Zhutifh med uftno inoiitvo fvoje Torze k’ sno- trajni molitvi ganjeno alj klizano, ne vftavlaj fe timu klizanju ino obrazhaj po zhafi Tvoje ferze k’ snotrajui molitvi, in ne boj fe, de uftug molituv ni dopolueua, ktero ii moliti fklenila; sakaj snotrajna molitav, ka¬ tero Ti namefto uftne opravila, je Bogu dopadlivfhi in tvoji dufhi bolj k’ pridu; tega vender od opravila duhovnih ur n e miflim; sakaj zhe fi jih po Tvojim fta- nu opravljati dolshna, jih ne fmefh opufhati. 9. Ko bi fe sa voljo mnogih opravil ali savol- jo kaj drusiga perpetilo, debi zel tvoj dopoldan bres obudbe snotrajne molitve pretekel, (zhefar fe morefh pa vender, kar je mogozhe, varvati), tako glej to opufhbo po poldne ob kakfhni uri, ki je she nekaj dalej po kofilu, domeftiti; sakaj ko bi snotrajne rno- lituv kmalo po kofilu, dokler fhe vshita jed ni ras- iljana, sazheti hotia, bi nar bersh st aven sadremala; tudi bi bilo tvojimu sdravju fhkodlivo. Ko bi pa zel dan zhafa k’timu ne uajfhla, ta¬ ko domefti to sgubo fkos vezhe fhtevilo kratkih in ognjenih inolitviz ali fkos branje poboshnih bukuv', ino sdrushi kakfhuo delo pokore s’ tajiftim, ktero naftopik tiga pogrefhka popravi; in fkleni terdno, prihodeu dan fvoje poboshne opravila s’ novo go- rezhoftjo sopet sazheti. *) Zhe te tvoj fian , ali ojftra obljuba k’ fofebnim mo¬ litvam ne v e s b e. 70 DRUGA P 0 ,S T A V A. Kratko n a p e 1 o v a n j e k’ p r e m i f h 1 o v a n- j u , in p e r viz h od p riz h ej o z h n o ft i b o s h j e , kar je k’ pripravi p e r- vo potrebno. Lehko je pa, moja Filoteja! de nobehiga sa- popailka od suotrajne molitve nimafh, ker jih je, k’ shalofti, dan daoafhni malo, ki bi kaj od nje vedli. Torej ti pokashem tukaj nekaj od nje, dokler fe fkos branje fhe vezh lepih od nje fpifanih bukuv, lofebuo pa fkos Iaftno fkufhnjo vezh navuzhifh. Go¬ vorim nar pervlje od priprave, ki obftoji v’dveh delih, kterih pervi je: fe v’ prizhejozhuoft boshjo miniti, drugi pa, Boga sa poinozh klizati. De fe samorefh v’ boshjo prizhejozhuoft pofta- viti, ti pokashem fhtir pripomozhke, kterih fe lehko v’ sazhetki poflashifh. Pervi obftoji v’ shivim in pasli vi m sapopadki prizhejozhnofti bosbje; to je: v’ premifhlovanju , de je Bog v’ vfih rezheh in povfodi prizhejozh, de ni kraja ne ftvari na zdim fveti, kjer bi on s' fvojo ref- nizhuo prizhejozhnoftjo ne bil. Kakor ptize, kamor kolj letijo, povfodi srak najdejo, tako najdemo tudi mi, kamor kolj fe obernemo ali fino, Boga prizhe- jozhiga. Vfak fposua to refuizo , vender fi vfak ne persadeue, jo sapopafti. ,Sle'pzi ne vidijo kralja, ki jiin je prizhejozh, vender ft oj i j o s’ vfim fpofhtovanjam pred njim, kakor hitro jim kdo pove, de fo pred njim. Ker ga pa ne vidijo, tudi lahko posabijo, de je pri¬ zhejozh, in fhe bergli, mu fpodobno zhaft fkasati Moja Tiloteja! ne vidimo fizerBoga, ki je pri naf, iu de ti naf ravno vera opomni na njegovo prizhejozhnoft, tako venderposabimo, ker ga s' laftnini ozlinii ue vi¬ dimo na njega, in feiiofuno, kakor de bi on prav deiczh od naf bil. De ti tudi vemo, de je vfaki re¬ zili popolno prizhejozh, pa na to ne miflimo, tako je ravno toljko, kakor de bi tega ne vedli. Torej moramo pred molitvo, fvojo dufho vefelej h’globoki paslivofti in pomilhlenju te boshje prizhcjozhnofti ga¬ niti. Dobro sapopadel je pa kraljevi prerok David to refnizo, ko je savpil: „Zhe ftopim gorj v’nebefa, fitam, in ziie ftopim dolj do pekla: fi tudi tam.“ Na to moramo tudi befede Jakoba oberuili, ki je leftvizo (lojtro) gledaje sakrikuil: ,,0, kako ftrafben je ta kraj! v’ refuizi, tukaj je Bog, in jes nrfem tega ve¬ det!“ Rezhi je le hotel: jes nrfem na to miflil; su¬ kaj ni mu samogio nesnano biti, de fe Bog povfodi snajde. ,Se podafh toraj k’ molitvi, rezi k’ fvojimu ferzu: Omojeferze, ferze moje! v’refuizi Bog je tukaj! Drugi pripomozbik’, fe v’bosbjo prizbejozbnoft mifliti, je inifel, de Bog ni kar na mefti, kjer fe snajdefh, ampak, de je zhifto fofebno v’tvojim fer¬ zu, v’ dnu tvojiga duha, kteriga s 1 fvojo bosbjo prt- zhejozbnoftjo oshivija, kar je tam kakor ferze tvoji¬ ga ferza, duh tvojiga duha. Ker, kakor je dufha 1'kos zde telo raslita, ino v’vlili udah prizhejozha, vender pa fofebui fedesh v’"ferzl ima, tako je Bog, zlie ravno vlim rezliem popolnama prizhejazli, vender je prizhejozh zhifto pofebno nafhimu duhu. Torej je imenoval David Boga ,,Boga fvojiga ferza,“ in fv. Pavel pravi: ,,-V njemu shivimo, fe mesimo iuo fmo. £< Ako tedej to refnizo prav premiflifh, sadobifh veliko fpofhtovanje do Boga v’fvoje ferze, ki mu je tako popolnama prizhejozh. Tretji pripomozbik je: nafhiga Švelizharja pre- mifliti, kako is nehefhkih vifhin na vfakiga zblove- ka, fofebno na kriftjane, fvoje otroke, in zelo fofeb¬ no na te ki molijo, doli gleda, ino na njih djauje 72 ino sadershanje pasi. Til to ni kako prašno domifh- lenje, ampak gola refuiza; sakaj , zhe ga ravna mi ne vidimo, tako veuder on od sgorj pasno na nat gleda. Tako ga je vidil fv. ,Shtefan v’ tvoji muki. Prav torej samo rento s’ nevefto v’vil'oki petini rezili: „On floji sa fteuo, vidi fkos okno in gleda fkos om- reshje.“ Zheterti pripomozhik obftoji v’ priprofti mifli, s’ ktero li fvojiga Gofpoda v’ vjegovim prefvetiin zhlo- vefhtvu bliso miflimo , kakor fi kaziga prijatela na¬ prej poftaviino, in po navadi rezhemo: ,,Mifliin fi tega ali uuiga, kako to alj uno dela; te mi sdi, kakor de biga vidil, i. t. d.“ Zhe je pa pretveti Sakrament altarja pred nami, tedej prizhejozhnoft Jesufa ni le naprej poftavlena, ampak je refnizhna; sakaj podobe kruha to kakor sagriualo, is sa kateriga nafh Ijubo- poln Odrefheuik, v’refnizi prizhejozh, nat vidi ino gleda, de fi ga ravno v’ njegovi pravi podobi ne vi¬ dimo. Oberni tedej enga tih fhtirih pripomozhkov k’ timu, de tvojo dafho pred molitvo v’ prizhejozhnoft boshjo poftavifh; vlih fhtirih ni treba na enkrat, eno je dofti sa enkrat, in tega oberni prav kratko in pri- profto v’ ta namen. TRETJA PO,S TAVA. Od klizhanja v’ poinozh, kar je k’ pri¬ pravi drugo potrebno. Vpomozhklizanje te tako le opravi. De te dn- fha v’ prizhejozhnofti boshji zliuti, te naj v’ nar nish- nifhim fpofhtovanji prednjega vershe, in te naj zelo nevredno fposna, pred nar vikfhim velizhaftvain pre- bivati; vender pa tudi naj ne posnbi, de ravno ta n e f k o ny.fi n a Dobrota sheli; de bi ga dufha sa mildft profila, v’tim pmnifhl,ivanji mu prav flushiti in ga moliti. Ako hozbefh, luiefb tudi kake ognjene befe- ile k’timu oberniti, poftavim befede Davida' „Ne savcrsi me o Big! fpred fvojiga oblizhja, in gnatfc fvojiga fvetiga Duha mi ne odvsemi. Naj iVeti lju/.h tvojiga obljizhja zlies tvojo flushabnizo , in preniilhlovati liozhem tvoje zhudeshe. Daj mi umetnoft, in premifhlovati hozhem tvojo pofta- vo, in jo v’ ferzi ohraniti,“ in druge enako- fhne befede. Tudi ti bo hafnilo, fvojiga angelja zhuvaja-, kakor tudi fvetnike v’ pomozh klizati, ki fe v’ fkrivnofti snajdejo, ktero fi namenjena premifhlo¬ vati, tako samorefh v’ premiflildvanji od fmerti nafhi- ga Svelizharja divifhko Mater, fvetiga Janesa, fveto Magdaleno, brumniga rasbojnika v'pomozh klizati, de bi ti bilo ^notranje ganenje, kteriga fo oni obzhu- tili, podelano; ravno tako samorefh v’ premifhlovanji od fvoje fmerti fvojiga fvetiga angelja varha v’ po- mozli klizati, ki ti bo prizhejdzhj, de bi ti k’timu na¬ menu flushne mifti vdah To saden e tudi vfako dru¬ go fkrivudft. ,S E TE R T A POSTAV A. Od p r e d p o ft a v e f k r i v n o ft i, kar je k’ pripravi tretizh potrebno. Po tih dveh delih premifhlovanja je fhe tretji, ki pa ui sa vfako premiftdovanje, in kteriga nekteri dontifhlenje kraja, drugi siiotraujo nalogo imenujejo; ki v’tim obftoji, de fi fkrivuoft, ktero premifhlovati 7 74 hozhemo, tako pred fvojiga duha poftavimo, kakor de hi le v’ refnizi ravno pred nami godila. Ako po- fiavim, Jesufa na krishi premifhlovati hozhefh, fi snafh predpoftaviti, kakor de hi na grizhu Golgate lama bila prizhejozha , in hi gledala s’ o/dimi, kar fe je dan krishanja tam godilo; alj zhe ti je Ijubfhe (sakaj oboje je eno ino tajifto), kakor de bi fe na mefti, kjer fi, Golpodovo krishanje go¬ dilo , kakor fo ga evangelifti popifali. Ravno to- ve¬ lja, zhe finert premiflujcfh, kakor fnn te she v’ preniifhlovanju od nje opomnil, kakor tudi v’ pre- mifhlovanju od pekla ino enakih fkrivnofti, kjer vid¬ ne in obzhutne rezhi sraven pridejo ; sukaj pri dru¬ gih fkrivnoftih, poftavim, od vifokofti boshje, od imenitnofti zhednofti, od konza, k’ktirimu fino ftvar- jeni, in vfih drugih, ki nevidne rezili v’ febi sapopadejo, fe od tiga vmifhlenja ne more govoriti. Ref je fizer, de nam je k’ povsdigneuju do kake fkrivnofti, kakfhna predpoftava ali prilika koriftna, veuder jo je vezhkrat teshko najti; in moj namen je le, tebe po priproftimpoti voditi, de fe tvoja dufhua mozh zhes potrebo ne vpeha. ,Skos to predpoftavo tedej sagradimo fvojiga duha med mejnike fkrivno- fii , ktero shelimo premifhlovati , de fi ne bo sdaj feni, sdaj kje sajfhel, kakor tizo v’ klepko saprejo, ali fokola v’ jermen denejo , de fokolniku ne vjide. Rekli ti bodo fizer ncktcri, de je boljfhe, fe fkos priproflo mifel vere, alj 1'kos kako podobo pameti ino duha fe v’ premifhlovanje tih fkrivuolt povsdigniti, alj fi naprej poftaviti, de fe te fkrivno¬ fti v’ nafhim laftnim snotranjim godijo; veuder je to v’ sazhetku vfe preteshko; in dokler te Bog vifhe ne vsdigne, ti fvetujem, Filoteja, dc v’ nifkim doli oftanefh, kateriga ti jes kashem. 75 PETA P O ,S T A V A. Od prevdarjenja, kar je drngi del premifhlovanja. Po domifhljenju pride delo saftopnofti, kar ji r e m il' lrl o vanj e imeuujemo , in ktero v’ tim ob- ftoji, de fkrivuoft en - alj vezhkrat preminimo, de obzhutleje fvoje ljubesni k' Bogu ino boshjim re- zhein obernemo ; in v' tim fe premifblovanje od vuzhenja in drugih mifel in prevdarjenj ras- lozhi, de te nimajo zheduoft ali ljubeseu boshjo, ampak kak drug namen sa fvoj zil in konez; pofta- vim, fi vuzheuoft perdobiti, zhes hakfhuo rezh pita¬ ti , alj fe od nje prepirati. Kedar fi tedaj 1'vojiga duha po danim nauku v’ mejo kake rezili , ktero premifhlovati shelifh, alj fkos raozh domifhtenja, zhe je tajifta obzhutua, ali fkos pripofto mifel, zhe je nevidna, oftavila, sazhui zhes njo miniti; k’ zhimur v’ sgoraj pokasanih premifhlovaujah zelo is- delane oglede najdefh. Ako tvoj duh v’ kterirn deli Premifhlovanja dofti ljuzhi, dopadenja in hafua uajde, oftaui pri njemu, in ne hiti naprej; zhebelam ena¬ ko , ki ne sapuftilo zvetize, dokler kaj medu v’ »jej najdejo, Zhe ti pa en del premifhlovanja od- ‘‘ezlie, kar jifhefh, po tem fe potlej po nekterih po- fkufhnjah k’ drugi mu; vfe to pa opravljaj po verfti , priprofto in bres vligh : prenaglenja- 76 , S H E.,S TA PO ,S T A V A. Od o b z Ji u t 1 e j o v ino f k 1 e p o v , kar j e tretji del p r e m i f b 1 o v a n j a. Premifhlovanje budi svclizbanfke ganj.enja v’na- fhi volji, alj v’ obzhutnih delih nafhe dflfhe. Tu fem flifhijo: Ejubeseu do Boga ino do blishniga, shelja po nehefih in po vezhnim svelizfiahji, gorezhnoft sa dufh svelizhanje, pofnemanje shivlenja nafhiga Sver lizharja, vfmilenje, obzbudenje, vefelje, ftrah pred pgubo dopadenja boshjiga, pred fodbo iiio peklam , fovrafhtvo greha, savupanje na dobroto ino miioft boshjo, frarnota zhes nafho pretezheno flabo shiv- Jenje; in v’ te obzhutleje bi fe moral nafh duh rasli- ti in rafhiriti; kolikor samore. Shelifh k’ timu ka¬ ko pomozh , poglej v’ pervi del prcmifhlovanja Go- 1'poda Andreja Kapilia, *) in beri predgovor; sakaj vuzbi, fvoje obzhutleje rafhiriti; fhe rasloshnifhi ka- >jhe to P; Ari a v’nauku od "»notranje molitve,**) Vender, moja Filoteja! ni toliko treba, dolgo pri tih fplofhnih ganjenjah fe sadershavati, kakor jih veliko bolj v’ pofamne in pofebne fklepe fpreo- brazhati. Tako bo, poftavim , perva befeda ,. ktcro Kriftuf is krisha govori, tvojo dufho gotovo k’ sveli- zbanfkimu pofnemanju, namrezh k’sbelji ganila, fvo- jiin fovrashuikam odpufifti, ino jih ljubiti. Vender ti rezhem , de ima to malo v’ febi, zhe ne ftorifh po- febniga fklepa, poftavim, takiga: ,,PofihmaI fe uo- *) **) She nifta poflovenjcna, V’ dele rasdelene prc- mifhlovanja imamo doslej le od 4 poflednih rezhi v’bukvah: Pogled v’vezbnoft imeno¬ vanih. 77 šihem zhes bodezhe befede nfzh vezli jesiti , ki (a alj uni, moj fofed alj moja fofeda, moj hlapez alj dekla zhes me govori, alj zlies sanizhovauje, s’ kterim me ta alj uu navdaja; nafproti hozhem to ali uuo ftoriti, de ti ga perdobim alj vtolashim. In tako v’ drugih rezheh. Tako bofh, Filoteja! fvoje po- grefhke v’kratkim od febe odpravka; ker bi druga- zhi le po fplofhuih ganjenjah flie le zhes dolgo ino teshko tako dalezh prifhla, ,S E D M A P O ,S T A V A. Od premifhlovavniga f k o n z h a u j a ino f a o p k a duhovnih z v e t i z. Sadnizh fe fkonzha premifhlovanje fkos trojno opravilo, ktero fe s’nar vezho ponishnoftjo, ki fe da, ftoriti mora. Pervo je sahvala, s’ktero Boga sa vfe dobre ganjenja ino fklepe, ki jih je v’ naf obudil, in pa tudi sa njegovo dobroto ino miloft sahvalimo, ktero fino v’premifhleni fkrivnofti najdli. Drugo je darovanje, s’ kterim Bogu njegovo laft- no dobroto ino miloft, fmert, kri ino zhednofti hje- goviga ,Siira s’ nafhimi obzhutleji ino f klopi vrči darujemo. Tretjo opravilo obftoji v’ prof linji, s’ktero Boga is dnu ferza profimo, de bi naf milofti in zhed- nofti fvojiga ,Sina vdeleshil, in nafhe obzlnitleje in fklepe blagoflovil, de bi tajifte svefto fpolniti samo* gli. Po tem molimo tudi sa zerkuv, sa nafhe pa- , sa shlaltto, prijatle in druge, ino klizhemo vmet preblasheno Divizo, angelje ino fvctnike sa njihovo priprofhnjo. S a dni zli, fim slie opomnil, de fe ima Gofpodova molituv ino angeljfko zhefhenje , kakor fploflme in potrebne molitve vfih krifijanvo moliti. K’ vfim tim fhe priftavim , de fe ima fnopek zvetiz poboshnofii nabrati, in kar pod njim saftopim, bom kar rasloshil. Kdor je lepi vert ras-hodil, nerad is njega gre, de bi fi kakih fhtir ali pet zve- tiz ne vtergal, jih obdershati in zhes dan vezhkrat poduhati. Tako moramo tu.li mi, zhe fe je fkos.pre- mifhlovanje nafh duh po vertu kake fkrivnofti pre¬ hajat, vfelej dve ali tri mifli sbrati, ktire fo naf nar bolje vnele in fo naf.hiinu boljfhanju nar bolj prilosh- ue, de fe jih zhes dan vezhkrat fpomnimo, in fe nji¬ hove duhovne difhave naduhamo. To fe mora pa kar na mefti sgoditi, kjer fino premifhlovali, kjer fe fhe lehko nekoliko pomudimo alj feni ter tje hodimo. O ,S M A P O ,S T A V A. ,She nektire svelizhavne opombe oj pr e mi I h 1 o vanj a. Pred vfnn drugim, morefh, moja Filoteja! po fpolnenim premifhlovauju fvoje dobre fklepe ino mi¬ lil v’ fpominu ohdershati, de jih bofh zhes dan v’ djanje fpreobernila; sakaj to je prav sa prav fad jiremifhlovauja, bres kteriga bi premifhlovanje ne bilo le bres vliga prida , ampak fhe le k’fhkodi, >Sakaj premifhieue, pa ne fpolnene zhednofti vzhafi ferze in dufho napihnejo , in minimo na sadnje, de lino she, kar fmo fklenili; de bomo, kar fe fizer egodi, zhe fo nafhi fhlepi ehivi ino terdni ; to pa nifo nikdar, ampak le uezhimurni ino nevarni, ako fe v’ djanje ne fpremene. Vfe nam toraj mora na lini leshozlie biti, jih v’ djanjah fpoluiti, in v’ta na¬ men priloshuofii 1 ’l'kati, in ne le te iinenitnifhi am¬ pak tudi nav te manjflie v’ to oberniti. Ako tim po- itavim fklenrl, fkos krotkoft fi tajifte perdobiti, ki mi naganjajo , jih bom lifti dan ifkal frezhati in jih prijasno posdraviti; in zhe jih ne frezham, vfaj do¬ bro od njih govoriti, in sa nje moliti. Po fpoliienju te ferzhne molitve fkerbno pasi, de fe tvoje ferze kje slo ne sadeue, drugazhi bi fe ti difhava raslila, ktero ii v’molitvi febt nabrala; to fe pravi: dershi fe fhe enzliaf, zhe je mogozhe, v’ fretiin pokoji, saoberni pozhafi ferze od molitve k’ delu, in obdershi, kar fe nar daiej da, obzhutek in duha poboshnofti. Kdor bi v’ dragi 1'tekleni (gla- shovati) pofodvi tekozho rezil velike vrednofti dobil, de bi jo domu nefel, bi gotovo varno ftopal , fe kar ne oserl, ampak bi sdaj pred-fe gledal, de bi fe v’ kak kamen ne sadei alj sderknil, sdaj sopet na pofodno pogledal, de bi kje kaj ne raslival. Tako fe morefh, moja Filoteja! po premifhlovanju nohti. Glej in pasi, de fe prezej v’druge rezili ne sgubifh, ampak priprofto pred fe glej , zhe te pa kdo frezha, de s’ kom govoriti alj gapoflufhati morafh, in fe mu sogniti ne morefh, no, tako fe pazh podaj Ali, veuder tako, de na fvoje ferze smeraj gledafh, do fe ti ne bo kaj difhave, fvete inotitve, alj nar manj ko mogozhe raslilo. Morafh fe tudi navaditi, fe od molitve k’ vfa- kimu delu , kteriga kolj tvoj ftan in pokliz po pra- vizi od tebe tirja, podati, ko bi fe ti ravno sdeio, de fta to delo in pa obzbatleji , ktere fi v’ molitvi imela, fhe tako dalezh vfak febi. Tako mora pravd- nik (advokat) od molitve k’ sdelavanju pravde, ba- lantavez h’ kupzhiji, gofpodinja k’ dolshnoftim fvojiga ftanu in hifhnim opravilain toliko pohlevno ino mirno Preftopiti snati, de fe njeno, ferze zelo ne skali; sa- go boslye, fe mora v’ dahu ponisbnofti ino poboshnofti od eniga k’ drugima preftopiti. Tudi fe bo perpetilo, de fe bo kar po pripravi tvoje ferze k’Bogu vlezheno in slo ganjeno zhutilo. /Tez, moja Filoteja! fe zhifto timu obziiutku prepufti, ju ne giedaj na vodbo, ktero ti jes dajani. Sakaj, de ti ravno obzhutleji ino fklepi fplofhno fhe le po premifhlovanju pridejo, tako veuder ne fmefh , zhe 1i fveti Duh te obzhutieje pred premifhlovanjam po¬ deli, dalej zlies to rezh premifhlovati, ker zil in ko- nez premifhlovanja obeden drugi ni, kakor obzhu- tenje obudili. V’ kratkim; kolikokrat fe bode obzhutenje v’te¬ bi sbudilo, fe vdaj oirzhutlejam, in naredi jim pro- fior, naj pridejo pred preihifhlovanjarn, aij fhe le po tem. Sakaj, de tim ravno obzhutlejam njihovo la fi¬ no mefto fhe le po premifhlovanju odkasal, tako fe je to vender le sa to sgodilo , de tim pofamne dele snotranje molitve bolj raslozhno raskasal, tcer je fi- zer fplofhni nauk, de fe ti obzhutleji nikdar ne 1'rne- jo vftavljati, ampak de fe njim njihov tek dopufiiti mora, kakor hitro fe sbudijo. In to ni kar od dru¬ gih dobrih obzhutlejov, ampak tudi od sahv.de, da¬ rovanja ino ed profhnje rezheno Irt eri fe fmejo tudi med premifhlovanjam ftorili, in kferi fe ravno tako malo, kakor drugi vkrajfhati fmejo, zhe jih ravno na kraji premifhlovanja ponoviti moramo. Kar pa vender fklepe sadene , fe morajo vfelej fhe le po ob- zhutlejih delati , in fizer na konzi zeiiga premifhlo¬ vanja , fofebno , ker li tedej pofamne in siiane rezhi pred duha poftavljamo, ktire bi nam dr.ugazhi ne- varnoft prinefle, le raltrefli, ko bi jih poprej ftorili. Pri obzhutlejih ino fklepih je dobro , fe pogo¬ varjati in sdaj Svelizharja, sdaj fvetnike , ki vffkriv- noft flifhijo , sdaj farna febe, 1'voje ferze ali grefli¬ li ike sdaj tudi bres-shivne ftvari nagovoriti , kakor tudi vidimo, de fo, David ino drugi fvetniki, v’ fvojih molitvah ftorili. Sl DEVETA P O ,S T A V A. O d f u h o t e f e r z a med p r e m i f h lo¬ va n j a m. Ko bi fe (i pcrgodilo, Filnteja'1 o njegovi pomozhi: ver¬ ni fe v’ duhu pod njegov kri s h , moli njegovo do¬ broto, pofvetuj fe eh’ njim savoljo fvojiga svelizhan- jt, daruj mu po tav.shentkrat na dan fvojo dufho, oberui fvoje »notranjo oko na njegovo prijetnoft, po¬ nudi mu fvojo roko, kakor malo dete fvojimu ozhetu, de bi te vodil, poloshi fi ga, kakor dufhezhi roshni fnopek na perfi; vfadiliga, kakor bander v’fvojo du¬ fho, obudi tavshent obzhutlejov v’fvojitn ferzi de fe k’ ljubesni boshji k’ preferzhni ljubesui tiga nebelh- kiga shenina ushgefh. Kratke ognjene molitvize fe imajo buditi, ka¬ kor veliki fveti Avgufhtin poboshni sheni Probi fvetje. Ako fe naflio ferzc, moja Filoteja! fladki druslibi in prijasnofti s’fvojim Bogam vda, bo s’difhavo njegovih popolnofli napolneno. Ta vadba ni teshka, ker fe k’ vfim nafhim opravilam in delam pertiliie , in jih kar nczh ne vftavlja, fofebno , ker fe v’tej »notranji fa- inoti, v’tim snotranjim posdigvanju dolgo ne mudi¬ mo; in tak nafho delo ne savftaja, ampak fhe le gre S!) Kinej od rob. Popotnik, ki Tvoje ferze okrepzhati in fvoje ufta iszhiftiti , nekoliko vina pije, ne bodi da- lej, deli ravno nekaj z,hala poftiji, ampak ti novih mozbi nabere, de tvoj pot po tim uruej i« loshej dohodi, in fe le sato nekoliko pomudi, de po tem hitreji flopa. Nekteri fo fi lepo rezh uftnili sdihlejov ljubesni nabrali, ki fo v’ r e Ibizi k’ velikima pridu: alj po mo¬ jih miflih fe ne dershi ravno tih alj unih befed, am¬ pak govori .s’ ferzam alj jesikam, kar -ti ravno Ijube- sen vda, sakaj vdala ti bo befed, kolikor jih hozhefh. Pri vfim tim je paveuder dofti isrek zelo fo-febne mo- zht, ferze vtolashiti.; med te grejo ognjeni sdilileji, kterih fo Davidovi plahni polni, poboshno »govorjenje imena Jesuf, kakor tudi vezli isrek gorezbe ljubesni v’vifoki pehni. 'fudi duhovne pefme fo sa to dobre, ako fe pasno pojo. Sadu izb , kakor tifti, ki od zhlovefhke ino na- torne ljubesni gorijo, fkoraj vfe fvoje mifli na ljubi eno rezh obrazhajo ; kakor je njihovo ferze vedno gore- zhih obzhutlejov polno ino njiliove ufite polne hvale sa njo, in zhe nifo per nje, obene priloshuoft, ne sa- mude, fvoje ljubesni po pifmih fkasovati in komaj drevo puftijo, de bi v’njegovo fhkorjo imena fvoje Iju- besni ne vresali: tako tudi dufhe, ktere Boga ljubi¬ jo, ne morejo nehati, na-nj mifliti, po njem sdiho- vati, in o d - n j govoriti. Radi bi, ko bi bilo mogo- zhe, fladko in prefveto ime Jesuf globoko v’ferze vlili ljudi sapifali. Vfe ftari jih v’to vabijo, in ni jo rezbi, ktera bi jim hvale ujilioviga preljubleniga ne osuanovala; in kakor sa fvetim Antonam fvcti Avgufhtin isrekuje, vfe kar je na semlji, govori, fizer s’ mozhezhim, pa ven- der njim saftoplivim jesikam , od njiliove ljubesni s’ njimi, Vfe rezhi jih ganejo k’brumnim miflam, is kterih po tim mnogo f lite vilo gorezliih sdihlejov in ferzhnili is-tekov pride. Tukej le nekleri sgledi od •'ga. Ko je fv. Gregor, Nazjanfhki fhkof, kakor je lam fvojimu Ijudftvu pravil, enkrat na brodu morja S gotj iii d olj hodil, je gledal na igranje val >v, kako fo, fe perblishaje Ir uiti, ojftrige ino male pol.slie, fleble nujarfke trave ino druge drobne rezili, ktere morje ismetuje, na fuliim puftili, in kako fo drugi, naftop- 11 i valovi nekaj lili rezin fpet pobrali ino posherli, med tim, de fo 1 'kale okolj smeraj terdno in nepre- niaklivo ftaie , zhe fo ravno valovi s ! vfo filo v' nje bili. Zhes to je to lepo mifel isgovoril, de fe flabi tako, kakor ojftrige, inorfki polshi ino morfku trava sdaj od teshav, gilaj od tolashb , po tem, ko fi valovi frezhe s’njimi igrajo, pofiliti puftijo, med tim, de niozhne duihe terdno ino nepremaklivo vfakojiho pre- ftojijo. Ino is takih m 1 Cii fe je njemu vnelo Davido¬ vo sdihovanje: ,,Gofpod refhi me, sakaj valovi fo do mojo dufhe perderli; Gofpod odrefhi me is globozhine vode; v’ giohozhino morja fim fe vtopil, in vihar me je posherl.“ Sakaj v’ veliki flifki je tezlial bil, ko je trinog Makfini njegovo fhkoftjo na fe potegnil,— Ko je fv. Ful- genzi, flikof v’Rufiipi, pred sbraue Rim f k e shlahtnc fiopil, (jpred kterimi je Teodorik, kralj zhes Gote nagovor dershal), in je fvitlobo in zhaftito.lt tnijko inogozhnih vidil, ki fo po verfti fvoje vivdnofii shrani fedeii, je rekel fam par febi: ,,0 Bog, kak lep mora nebefhki Jerusalem biti, ker fe she posemeifki Rim od takfhne fvitlobe lifhi! Zlie fe fvetlijo ziiaftlivzi nezhimernofti tiga fveta v’ takfhni zhaiti, kakfhna zhaft fhe le na uuim fveti tifle zhaka, ki refnizo gledajo, 1 * — Perpoveduje fe od fvetiga Anselma, Kanterburfhkiga fhkofa (kteriga god fe je nekdaj v’ nalhih hribih prezhaftito obhajal) de jo zhudoviti dar pofedel, od vfakdanjfhnih perpetiij fe k’ poboshnim mi- llini vsdigniti. Ko je ta fvetnik enkrat po desheli jesdil, je mlad sajiz, od pfov naganjan, pod konja tiga fvetiga fhkofa sbeshal? kakor v’ farno edino sa- vetje , kteriga mu je ozhitna fmertna nevarnoft poka- saia. Ko (i pfji okolj ko>fja nad njim lajajozhi, nifo upali nad-uj pafti , fo fe vfi sazlieli nad to zhudno pergodbo fmejati, ,Sv. Anselni fe je nafprot pa jokal, ino je sdihovaje rekal; „Qh, vi fe fmejite, vboga shi- a 91 val fe pa ne fineji.J Tako fe naftavljajo fovrashniki dufhe, ki fo jo po mnogih svijazhah motili im v’ greh napeljali, okolj nje ob finerini uri, de bi njo v’ ivojo oblaft dobili ino posherli; ona nafprot fe trefe ino trepezhe, ino povfod pomozbi ino savelja ifhe, in poftane , zhe ga ne najde, v’ oframotenje fvojili fovrashnikov.” Tako je rekel, in je jesdii sdihovaje naprej. — Ko je veliki Konfbtanlin fvetimu Antonu prav zliaflitlivo pifal, fo 1'e vuzbcnzi tiga fvetnika, okolj njega ftojezhi slo nad tim zbudili. On jim je pa rekel: „Kaj fe zbudite, de kralj zliloveku pifhe? veliko bolj fhe zbudite, de vezbni Bog, ni le kar fvojo poftavo vmirjozhiin ljudem pifal, ampak deje tudi po fvojim cdinorojenim ,Sini s’ njimi govoril.” — Ko je fveti Franzifbko nekdaj eno jagnje farno med zhedo koslov sagledal, je rekel k’fvojim tovarfbam: glej¬ te kako fe to jagnje krotko med koali fprehaja! tako krotek ino ponishen je nekdaj nafh Gofpod med farl- seji bodil.” In ko je drugokrat vidil, kako je lizh- no jagnizhe od fvineta bila raftergauo , jc jokaje sa- kriknil: ,,0 majzeno jagnizhe, kak v’ shivo me na fmert mojiga Svelizharja opomnifii.” Veliki mosh, Franzifhko Borgia, ko je fhe voj¬ voda v’Kandii bil, je na lovih jeser poboshnih mifli obudil, „Zhudil iim fe, je rekel posnej de fe feko- lizhi na roko fekolizharja tako hitro nasaj podajo, 11 ozhi sakrili , in fe na kol perpeti pnftijo, ljudje fe pa tako vftavljajo boshjimu glafu ! ‘ ,Sveti Basili je rekel, de zvetliza v’ fredi ternja ljudem ta le nauk daje: ,,Vejte vmerjozhi! nar prijetnifhi rezh tiga fve- ta je s’ shaloltjo edrushena, uizli ni tukaj bres brid- kofti; vedno je zhaloft radofti, vdovftvo sakonu, sanizhovanje zhafti, fkerb rodovitnofti, potra¬ ta vifokofti, navelizhanje vefelju, bolesen sdravju perdrushena.” ,,Lepa zvetliza je vertniza, pravi ravno ta fvetnik, pa prav slialolluiga me dela, ker me na moj greh opomina, savoljo kteriga je semlja bila preklela, ternje nofiti.” Ko je v’jafni polnozbi neka dufha v’mali potok gledala, iu je lepo nebo n’ svesdami v'njem vidilo , je sr, vpila: „0 moj Bog! ravno te svesde bojo enkrat pod mojim nogami, ke- dsr mi bodefh v’ tvojih 1'vetih fhotorih prebiv.dfhe napravil! In kakor fe svesde na s rnlji vpodoblejo, tako fe vpodoblejo v’nebelih posemlfki ljudje v’ s hi vi It vodah boshje ljubesni.“ Drug, ki je vidik, kako fo fe vode potoka naprej valile, je savpil: ,,Ne ho po- zhivala vezli dufha moja, dokler fe ne vtezhe v’ morje boshanftva, fvoj sazhetek. 44 In fveta Franzifh- ka, ki je lizhen potozhizh premifhlovala, na kteriga brodu je k’molitvi pokleknila, je bila tam v’ duhu zamaknjena, in je vezli krat s’ rahlim glafain te befe- de ponovila: ,,Miloft mojiga Boga vteka mirno in pri¬ jetno ko ta potozhizh. 44 Ko je nekdo drugi evetezho drevje vidil, je rekel sdihovaje: Oh! sakaj fun le‘kar jes bres zvetja v’ zerkvi bosbji?“ ,She drugi jj is- dilinii, ko je piflieta pod peruii kokie sbrane sagle- dal, in je savpil: ,,Ohrani liaf, o Gofpod! pod fenzo tvojih perut. 4 - Iu fpet drugi je rekel, fonzhuizo pre- mifhlovaje: „Kdaj, o moj Bog! kdaj bo moja dufha fhta sa glafain tvoje milofti ?“ in ko fe je oserl na neke zelo lizline roshize, pa bres vfe difhave, je rekel: ,,Tako fo moje mifli v’lepe befede oblezhene, pa bres vfiga fadu ino ispolnenja. 44 Vidifh, ljuba Filoteja! kako vfe, kar fe nam v’ tim vmirjozhim shivlenjii v’ toljkanj perloshnoftih po- kasbe, svelizliavne mifli ino fvete sdilileje obuditi sa- more. Gorje jim, ki 11 vari od njihoviga ,Stvarnika od- vrazhajo ino v’greh obrazhajo ; blagor pa nnim, ki livarrv’flavo njihoviga ,Stvarnika, ino njih nezhimer- nolt v’zhaft refuize obrazhujejo. ,,Obrazham, je re¬ kel fv. Gregor Nazjanfki, vfe rezin v’ fvoj duhovni prid.“ Beri poboshno grobapif, kteriga je fveti Hi- ronim v’zhaft fvete Pavle sloshil; » prijetno je viditi, kak polna je goreahih sdihlejov iu fvetih mifli, ktere je vedno obudovala. V tej vadbi duhovne fainote iu kratkih ognjenih niolitviz obftoji veliko opravilo brumnofti, Te dome- mefiijo opnfhbo vfih drujih niolituv; njih opufhanje 93 pa fe ne dafkos nikake drage perpomozlike domefti- ti. Bres lijih pazil kar ni snotraniga preinifhlovavuiga Sihivlenja; in le fiabo fe bomo bres njih v’ djanfkim shivlenji snafhali. Bres njih je pozhitik le poftopanje, in delo le sapotikanje. Torej ti prav na ferze naveshem, de fe tej vadbi is žele dufhe vilafh, in nikar kdaj od nje ne odftopiflu jSHTIRNA J,ST A PO,STAVA. Od fvete mafhe, in kak fe ima fl i f h a t i. 1. ,She ti nifem nizh povedal od fonza vfih du¬ hovnih vadb poboshnofti, od prefvete, previfoke ino boshje daritve ino zakramenta fvete mafhe, oferzhja fvete kerfhanfke vere , ferza poboshnofti, dufhe brnm- nofti nesrezhene, bresen boshje ljubezen obfeshajo- zhe fkrivnofti, po kteri feBog v’ djanju s’nami fkle- ne, ino nam fvoje nar imenitnifhi darove in gnade podeli. 3. Molituv, tej prefveti daritvi perdrushena ima mozh, ki fene da isgovoriti. Sakaj, kakor na fvo- jim ljubku flonezha, dobiva dufha obilnoft nebefhkih gnad od njega, ki jo s’to!iko prijetno difhavo in du¬ hovno fladkoftjo navdaja, de ftebrizu preprijetnih di- fhav mire, kadila in vfih dragih mašil enaka perhaja, kakor jo vifoka pefem Ijubesni popeva. 3. ,Skerbi torej, kar le premorefh, vfak dan pri fveti mafhi biti, in s’mafhhfkam darituv Odrefheni- Bogu njegovimu Ozhetu, sa-te in zelo zerkuv peruefti. ,,Vfelej je ondi,“ govori fveti Janes Kri- softom „angeljov truma, to prefveto fkrivnoft zhafti- *•; zhi; fofebno pa augeljfr fhkofije, v' kteri shivifh, kakor tudi ang lje zhuvaje tajiftih, s’ kterimi fr, zelo poCebno pa fvojiga Iiftuiga. Sdihuj pogofto k’njim, hvali njih, ino sazhni s’njihovo po- mozhjo vfako duhovno in tudi zhafno opravilo, de bo¬ do tvojimu dobrimu namenu dobro raft podelili. Ko je imenitni Peter Faber, pervi maChuik, per¬ vi pridgar, ]>ervi vuzhenik boshjtga smuija is po- boshne drushbe JosuCove, in pervi fpretnovuvez Cveti¬ na Jgnazja, sazhetnika te druslibe, enkrat isNemfh- biga nasaj priChel, kjer je k’ zhafti uafhiga Gofpoda JesuCa velike dela opravil, in je fkos nafho (Gene- vefhko) fhkolijo, v’kteri je rojen bil, fhel, je pravil, de je fkos mnoge krivoveri vdane kraje potovaje, iteisrezUeno tolaghenje obzhutil, ker je v’vfaki fari 9S angelje zhuvaje tajifte fare posdrnvil, in kako je njih varvanje ino p »in o zli ozhitno fposnal, ker fo g a pred salesovanjam odftoplenzov (krivoverzov) varvali, in mu mnoge voljne ino befedi sveli/,banja odperte icrza perpeljali. On je (udi perporozhal to brunnio vadbo s’lako gorezhnoftjo, deje neka tedaj fhe mla¬ da gofpodizhna , ki je to is njegovih lafuiili uft flifhala, fhe pred fhtirimi leti*) to je, vezli ko (50 let po nje¬ govi fmerti s’velikim ganjenjam od tega perpovedova- la. Jeft fam tim fofebno vefelje obzbutil, ko fun lan- fko leto, v’ rorjhini, med hudimi hribi lesiu zhi vali Vilaret, v’ kteri je ta veliki flushabuik boshji rojen bil, en altar pofvetil. Svoli fi ti v'’ fofebno nektere fvetnike kterih shiv- lenje te nar bolj nagovarja ino k’ pofnemanju fpod- bada, ino v’kterih priprofhnjo fofebno savuponje fta- vifh. ,Svetnik tvojiga imena ti je she per kerfti od- kasan bil; ,S E D E M N A J,S TA PODSTAVA. Kako fe ima boshjabefeda p o fi u- f h a t i ino bratu ,Sprejemaj boslijo befedo s’ fpofbtovanjam , alj jo she v’prijasnih pogovorih od fvojih duhovnih pri- jatelov, alj v’pridigi savsamefh. Poflufhaj jo smeraj paslivo ino fpodobno ; oberni fi jo vfelrj s’vfo fkerbjo k’ dobrimu, in ne perpufli; de bi na-tla padla, ampak kakor shlahtni palsam jo vsemi v’fvoje ferze, in pof- liemnj s’tim prezhaflito Divizo, ki je s’nar vezli« fkerbjo v’ fvojim ferzi vfako befedo ohranila, ki j« bila k’ zliafti njeniga Deteta sgovorjeua. ,Spomni fe *) 4 lete prej, ko je ,S, Framifkk to bukve slosbil. tudi, de Bog befede, ktere 'na njega obrazbamo, pi¬ tij meri (prejema, po kt-cri mi (prejemamo- njegove be(ede ki nam jili po pridgarjo vib uftah govori. Imej srneraj kake lepe bukve brumrtofti bliso fe- bc. Med te (li(hijo bukve (vetiga Bonaventura, Ger- soua, Dionisia Kartusiana, Ludovika Blosia, Ludo- vika Grauafhkiga, ,Shteiela, Ariasa, Pineleta, (lil Ponta, Duhovna voj(ka, ,Spovedi (vetiga Avgufhtina , pi(me (vetiga Hironima , in druge takfhitd. *)' Beri v(aki dan nekaj prav poboshno is njih, in dershi te bukve sa pifme, ktire (o ti (vetniki is nebel podali, de bi ti pot kje pokasali, in te oferzhili, (e k’ njim na pot podati. Beri tudi sgodbe ino shivlenje fvct J nikov, v’ ktenh bofh kakor v’ (erkaii (fhpegli) podobo kerfhan(kiga shivlenja sagi dala, in oberni fi njihove dela po fvojinrfuni v’prid. Sakaj, defi ravno nektere dela fvetnikov sa ljudi, ki v’fveti shivijo, nifo fko«i in (kos sa po(nemati, tak (e venderdajo vezh alj manj v’prid obrazhati. Tako samoredi, poftavim, farnoto perviga (vetiga pudiavnika Pavla v’ ivoje duhovni ino- reliiizhni (ainoti po(nemati, od ktere tim sire govo¬ ril, in fhe bom. Tako tudi preveliko vbofhtvo (ve¬ tiga b’ranzi(hka v’vadbi vbofhtva* kakor bo dalej sa¬ di raskasana, in tako (he vezh drugih zheduofti. Nektero popisovanje shivlenja ret da. vezh ljuzhi *a naprave nadiiga shivlenja, kakor drugo. Naukov polno je, kar to sadene shivlenje sera- fiuffce matere Teresje, kakor ne manj popitovanje shivlenja pervih poboshnih moshov is sdrushbe Je-, sufove, shivlenje- (vetiga Karelna Boromeja velikiga ihkofa v’Milani, (vetiga Ludovika, perpovcdi reda Ivetiga Franzrfhka in vezh takiga. Na (p roli, (o 1'be *) Do sdaj fo fhe le bukve od (vete vojfke v’ 'na- Cb im jesiki ; v(e druge tih pa (lie nifo pofloven- jene; vendcr branje Kempcnsarja, Baragove ino Veritetove bukve vlakirou „Srezhni pot“ pa mla- denzham in „Divifhlvo“ deklizbam veliko k’po- botbaOftl perpomore. F r e ff a v I a r e z. fOO pa drogi, ki naf bolj k’ obzhudovanju nagnejo kakor k’po fn e in a n j a f e izbij o ; pnfiaviin shivlenje fvete Ma¬ rie is Egi])ta , obeli fvetih Katarin, ene is ,Siene, druge is Genove, fvete Angele, ino enazih, ki pa p er vfnn tira veliko vefelje do hostije- ljubesni podelijo. O jS E M N A J ,S T A PO ,S T A V A, Kako i e b o s h j e v d i h n j e a j a f pr e- jeti morajo. Pod befedo vdihnjenje saftopimo vfe snotrajne nagibe, ganjeuja, ozhitanja, kakor tudi grivengo, ras-fvetlenje ino fposuanje, ktero Bog v’naf dela, ki v’fvojih blagodarih po ozhni fkerbuofti ljubesni na- l’he ferza nagovarja, de bi jib obudil, fpodbodil ino k’jfvetim zhednoftitn, k’nebefhki ljubesni, k’dobrim fklepam, fploh k’ vfimu timu oferzhil ino ushgal, kar naf na poti vezbniga svelizhanja naprej fpravlja. To imenuje v’ vifoki pefmi nebefhki sheniu: ,,pred durmi fia¬ ti ino terkati; k’ ferzu nevefte govoriti, jo sbuditi, zhe fpf; jo klizati ino jifkati, zhe je od-doma; jo k’ fvojimu medu vabiti, ino ji pomigniti, de bi jabelka ino zvetlize v’njegovim verti tergala, pela in fvoj blagi glaf v’ njegovih ufhefah flifhati pufiila.“ Treba mi je prilike, to saftopnifhi rasloshiti. Sakon savfim fkieniti, fo tri rezhi od neveftne ftraui potrebne. Pervizh, fe ji mora volja rasodeti, drugizh mora ona to voljo sa dobro fposnati, in tret- jizh, v’ njo pervoijiti. Tako tudi, zhe Bog v’ naf, fkos naf, ino s’ nami kako veliko delo ljubesni fpeljati sheli, nam pervizh fkos ras-fvetlenje fvojo voljno ra- 101 sodene, drugizh mi tajifto sa dobro fposnamo, in tret- jizh v’njo pervolimo. Sakaj, kakor fo , v’greh ftopiti tri ftopnje navdol: fkufhnjava, vefelje, ino pervoljenje; tak fo tudi tri ftopnje k’ zhednofti navsgor ftopiti: vdahnjenje, ki je fkufhnjavi navfproti poftavljeno; ve¬ felje, ki vefelju nad fkuHmjavo navfproti ftoji; in per- voljeuje v’gnado, ki je pervoljenju v’greh navfproti. Naj bi fi vdahnjenje zelo nafho shivlenje naprej ter- pelo, vender bi mi Bogu nikdar ne dopadli, ko bi naf 'tajifto s’ vefeljam ne napolnilo, uafproti bi pa boshja ,Svetloft bila fkos to ras-shalena, kakor je bila od Jsraelzov, s’kteriin je, kakor farna pravi, fhtirdefet let bila, njih ganjala , bres de bi oni to na¬ govarjanje umeti hotli, savoljo kar fe je tudi v’ fvoji jesi sopcrfegla , de oni ne bodo nikdar v’njeni pokoj dofhli. Ravno tako bi shiahtnik, ki bi bil dolgo go- fpodizhne fnubil, po pravizi nad njo nevoljen ko bi nikdar noti i v' ponujeno sarozhenje pervoljiti. Vefelje nad boshjim vdahnjenjam je she nekoljka ftopinja k’ bosliji zhafti, in fkos to she sazhenjamo boshji ,Svetlofti dopafti; sakaj de fi ravno t to vefel¬ je obeno popolno pervoljenje ni, tak je to vender fhegurna pripravnoft k’tajiftimu, inzheje dobro snam- nje, in fploh filno svelizbavno, boshjo befedo , ki je kakor-sunajno vdihujenje, s’ vefeljam poflufhati, tak je tudi filno sv.dizhavno, in Bogu prijetno, snotranje vdihujenje s’ vefeljam fprejaniati. To je vefelje, od kteriga nevefta v’ vifoki pefini govori: „Moja dufha fe je od radofti v’ meni raftopila, ko je moj ljubik govoril.^ Tak je tudi shiahtnik zhes gofpodizhno, kteri ftreshe, prav vefel, in dershi sa snamnje njene lju- besui, zhe vidi, de ji njegove flushbe dopadejo. Veuder pa le farno pervoljenje svelizbavno delo k’ fpolnenju perpeija, sakaj zhe naf gnada nagovarja, in fe mi tiga nagovarjanja vefelimo , per vfim tim pa vender fvoje pervoljenje Gofpod-Bogu odrezbemo, fino v’ refnizi filo nehvaleshni, in rashalimo fkos tu boshjo ,SvetIoft ueisrezheuo slo, ker je sauizhovanje. «rv«» 1 w iuijko vezite. Tn fe je sgodilo Jievefii v’ vifokt pef- tni; s .»kaj de fi je ravno prijetni glaf njeniga prelja- Lig.i njeno ferze s’ fveto radoftjo ushgal, tak mu ven¬ der ni duri odperla, ampak fe mu je prašno isgovar- jala, zavoljo kar je tudi sheniu v’ pravizhni nevolji .naprej fhel, in jo sapuftil, Ravno tako bi bil shlaht- nik, ki je gofpodizhuo dolgo fuubil , in kteriga fnub- Ji.vo je ona rada vidita, bolj po pravizi nevoljen, ka¬ kor ko bi ne bilo njegovo fuubenje rado videno in dobgo {prijeto.bilo. Torej fkleni, moja Filoteja , vfa- ko boshjj vdibnjenje s’ vefelim ferzaiu fprijeti, in ga fprej.jii, kedar pride, kakor poflanza ncbeflikiga kralja ki saroke s’ tebo obhajati hozhe. Poflufhaj mirno njegove fvctovanja, premifhluj ljubesen, s’kle- ro to vdibnjenje tvoje ferze gane, in ljubkuj to fve- to gnenje. Vdaj fe pa vender s’ popolnim ljube'zhim ino fianovitnim pervoljenjain timu fvetimu vdihnjenju, in Uog, klei iga fi nemorefh sa dolshnika ftoriti, fe bo * .voljo liga Jjubezhiga vdajanja sa dolshnika dershat, Vender pa, poprej ko v' imenitnih ino nenavadnih re¬ zil uh v’te nagibe pevvolifh, pofveti fe, de ne bofh kje gotjfana, s’ tvojim dufhnim vodnikam, de bo pre- jifkal, ali je to vdahnenje refnizhuo ali golufno, fo- felmo , ker fovrushnik, zbe dufho sa.pasi, kijerozh- lio k’pervoijeuju perpraviena, rad ji golufije poda, de jo smoti, kar fe pa ne bo nikdar sgodito, dokler je fvojimu vodniku v’ ponishnofti pokorna. Je pervoljenje dano, po tem je vfe fkerbi' ino jiersadevanja treba, ga ispolniti, in fe k’ ispolnenju vdahnenja opafati, kar je nar vekfhi ftopnja prave zjicdnpfti;. sakaj pervoljenje v’ferzi redili, in ga ne ispolniti, bi fe reklo uograd obdelovati, in ne hoteti., de bi fad pernefel. K’ vfimu timu zliudne perpomoro, zbe fe v’ju- leruim premifhlovanji ino snotranji fainoti, kakor fim jih fpredi popifal, dobro vadimo, sakaj ,s’ tim fe pripravne ftorimo ne le k’ fplofhni, ampak tudi k’ p a feb ni pripravi, vfako dobro delo fpoluiti. 103 DE V ETN A J,S TA P 0 ,S T A V A. Od (vete (povedi. Nafh Svelizhar je sapuftil fvoji zerkvifveti Sa- 'krameht-pokore ino fpovedi, de bi fe mi v’ tajiftim od vfih hudobij ozhiftiii, naj bomo s’njimi fhe toliko krat in fhe tako ognufnjcni. Ne daj torej, mojaFi- loteja! nikdar, cfe bi tvoje ferze dolgo zhafa v’gre¬ hu oftalo, ker perpomozhek, tako blishen lil tako niozhen imafh, fe ozhiftiii. Levina, ki fe je rifatu (leopardu) perdrushiia, fe hitro kopat tezhe , de b-i fe od fmradu ofuashila, ki fe jo je v’ drufhni s’to shivalo prijel, de bi ne bil lev ras-shalen ino ras- ferden , kedar nasaj k’ nj j pride. Tako fe raj da- fha, zhe je v’greh pervolila, farna febe preftrafhi, ino savoijo fpofhtovanja, kteriga je ozhem boshje ,Svetlofii dolshna, hitro ozhifti. O sakaj vmerjamo dufhne finerti, ker tak mozhno sdravilo nafproti imamo. Spovej f: v’ ponishnofti ino b rum n bili vfaki ofmi dan *) in zhe je mozhi, vfelej, kedar k’fvetimu obha¬ jilu grefh, de bi fi ti ravno tvoja veft obeniga fmertni- £Ta greha ne ozhitala; sakaj po ti fpovedi ne sado- bifh kar odpufiianje vfih odpnftljivih grehov, kterih fe obtoshifh, ampak povrh tiga fhe veliko mozh, fe tajifiih v’ prihodnje ogibati, veliko ras - fvetlenj jih fposnati, ino obilno guado, vfo fhkodo domeftiti, ktero fo ti naredili. Vadila fe bofh tudi v’ zheduo- *) To je sa tiftc rezheno, ktcrim ftan dopufti, ino jim fpovednik dovolijo. 104 (lili poiii.-lniofti, pokorfhine, priproftofti ino ljubes- ni, ino v’ farnim djanji fpovedi vezli zhednoft ispolni- ia , ko v' vfakiin drugim. Imej vfdej veliko gnufenjs nad grehi, kterih fe fpovefh, naj (i bodo fhe tak« majhini, ino ter d no naprejvsetje, fe v’prihodnje po- holjfhati. Mnogiteri , ki fe odpufllivih grehov le tako po¬ verili in le is navade fpovedujejo, bres rnifli, fe sr.voljo tiga poholjfhati, oftanejo zelo shi.vlcnje s'njimi obloshcni., in fe savoljo tiga ob veliko fadu ino gnad fp ra vij o. ,Se torej obtoshifh, de fi legala, zhe ravno nifi nikomur s’ tim fhkodovala, alj de fi kako nefpodobno befedo isrekla, alj predolgo igrala: lak obudi gri- vengo zhes vfe to, in fkleai., fe v’ tim poholjfhati, sakaj ref fe s’fpovedjo flabo ravna, zhe bi 1> Velj¬ kih alj odpuftljivih grehov obtoshili, pa ne imeli val¬ je, fe lijih ozhiftiti, ker fpoved veuder nima drusiga iiouza, ko nafho zhifhenje. Sdershi fe tudi tiftih (neravnih in prašnih ol>- toshb, ktere marfkteri is navade naprej pernefo. Ne rezi: Nifim Boga tako ljubila, kakor bi ga bila imela:: nitim s’loljko ferzhiioftjo molila, kakor fe fpodobl, nilim fvetih Sakrainentov s’ fpodobno poboshnoftjo prej: la, i. t. d.; sak; j fkos to nizhefar pofamesniga ne po v el'h, is zhefar bi fpovednik fposnati samogel, kakfhna, deje tvoja veft, ko ni zhloveka na semlji, fhe fvetnika v' nebelih ne, kihi ne samogel ravno to rezhi. Pnjifhi torij, kaj te napeljava, de fe tak to- shifh , in zhe fi najdla, potim fposnaj fvoje grehe priprofto ino na ravnoft. Tak fe, poftavim, obto- .sl ifh. ec i:ifi hlishniga tako ljubila, kakor bi ga mo¬ gla : alj pride to kje is tiga, de fi vbogiga v’veliki fili vidita, klerimu bi bili lahko pomagala, in ga po- tolashilu, in fo ga vender nifi vfmilila ? Zhe je ti- liw tako, obtoshi fe po famesnim in rezi: Vidila fim vbogiga v’veliki lili, kterimu nifim perpomogla-, defi bi mu ravno bila lahko, in fim ta greli florila is licfkerbnofti, is terdobe ferza, alj is sanizhovanja, 105 po tim, kakor t; veft preprizha. Tuli fe ne obtoshi farno, de uiti s’('podobno poboshnoftjo molila; ampak ali fi bila prostovoljno v’ molitvi rasfrefena; ali zhe jiifi is nefkerbnofti fe na zhaf; kraj ino ftavo fpoinni- la, k tore fo k’ preinifhleni molitvi potrebne, in fe po¬ tom zelo profto obtoshi , kakor li fvoj greli fposnala , in ne padi v'tajifto fplofhnoft, klera v’fpovedi k’ni- zb e farju ne pelja. Ne bodi ti sadofti , de fvoje odpufiljive grehe povefb, kakor fo farni na febi, ampak potoshi fe tudi zhes nagib, liter te je v’nje napeljal, Tak ti ne bo¬ di dofti obtoshba , de fi legala, bres de bi bilo komu kaj fhkodovalo; ampak fbe perloshi, ali fe je sgodi- lo sato, de bi fe hvalila ali sagovarjala, ali is obot- liiga vefelja ali is laftnomifli. ,Si fe per igrah pre- grefhila, tak rasloshi, ali fe jo is dobizhkarije ali ia •vefelja nad kratkim zhafam sgodilo, i. t. d. Ras- ftavi fhe, alj li dolgo zhafa sapored v’ hudim saofta- la, ker dolgoft zhafa po navadi greh slo povik- fha; ker je prav velik raslozliik med hitro nezhirour- noftjo , ki je kje fhtertizo ure nafhe mifli vnemala, ino med drugo, ki je nafho ferze kje zel dan, ali dva. tri dni madeshovala. Rasodeti fe mora tedaj djanje, vsrok in dolgota grehov; sakaj de fi ravno nifmo dolsluii, v’obtosbenju odpuftlivih grehov boje- zhi bili, in zlo ne vesani, fe jih fpovedovati , tak v e n d er naj tilti, kteri shelijo , fvoje dufhe prav is- zbiftiti , de bi fe s’ tim vifhje h’ kerfhanfki pobosh- liofti vsdignili, fkerbijo , dufhnimu sdravniku tudi n.ajhino bolosen dobro rasloshiti , oil ktere shelijo os 'raviti. Ne fpreglcduj fi tudi rasodevanja tiftili okolj- I linj, ki fo rasloshiti potrebne, de fe bo tvoj dolg bolj raslo,zhno pokasal , in povej poftavim vsrok, ki te je v’jeso do koga perpravil. Mi sna kja en zblovek, ki mi je sopem, befedo is fhale povedati, in slo mu Namerim, in fe nad tim jesim, ker bi mi bil drugi, ki mi je vfh -zh, fmel bolj kaj ojftriga rezbi, bres, de ki mu bil sameril. Torej fe bom zhres to tako ob- 106 tosliil: Dal fim fe od jesc premagati, tako, de fim proti nekomu sanizhlive befede vsdiguil, ker fim m« nameril, kar mi je rekel, ne toljko savoljo befed, ktere je sgovaril, kakor veliko bolj sato , ker ga ni- fein terpeti mogel. In ker je k’ s iftopnimu rasbslien- jti potrebno, tali befede raskladati, tak jes miflim, de bi dobro bilo, povedati, ktere befede fo bile, sa- kaj /.he fe tako bres vfiga sadershka obtosliimo, tak ne odkrijemo kar ftorjenih grehov, ampak tudi hude naga e oj a, navade ino druge korenine grehov, in ta¬ ko fi fpovednik popolno siianje nafbiga ferza perdobi, kteriga poravnava, kakor tudi, s’ kterimi sdravili bi fe osdraviti dalo. Veniler pa mormo, koljkor je le mogozhe, smeraj tiftiga sakrivati, ki j,; kaj k’nafhi- niu grehu permogel. Tudi posi na marfktere grehe , ki zhifto na fkri- roina v’ vefti tizhijo ino gofpodarijo, de fe jih fpovelh ino od njih ozhiftifh; in beri. v’ta namen lepo pasno 6. 27 . 28 . 29 . 35. ino 36. poftavo v’ tretjih, ino 8. poftavo v' fhtertih bukvah. Zhres vfe to fi tudi ne fmefh sa kar bodi drugiga fpovednika ifkati, am¬ pak, fi fi enkrat eniga isvolita , tak bodi ftanovitua, ino odgrinjaj o- hujfhajo, zhe te toljkorat per fvetim obhajilu vid jo, tak je, vfe prav prevdariti, dobro, nekoljko fe njiho¬ vi flabofti vdati, in ] o tim takim le vlake fhlirnajlt dni k’ fvetimu obhajilu perfiopiti; to je, zhe fe ta so- pernoft s’ nobeno r.ezltjo premagati ne da. In fploh fe, kar to sadene, ne da nezh gotoviga sa vfakiga naprej pifati, in ravnati fe je le po tim, kar duhovni ozhe sa dobro fposna ; de fi ravno sa gotovo rezili samorein, de tifti, ki Bogu poboshno flusbiti liozhe- j«, fvetiga obhajila nikdar dalej, ko od mefzi do lntfza odioshiti ne firejejo. Zhe fe modro vcdefh, tak te ne bodo, ne ozhe ne mati, ne mosh ne shena od pogoftiga obhajila na- saj dcrshali. Sukaj, ker dan fvojiga obhajila dolsh- noft fvojiga ftanu s’ obeiio manjfho fkerbuofto ne opravljalli, in tudi liifi manj pohlevna ino perjasna proti njim, in jim tudi obene dolshnofti, naj fi bo kakfhna hozhe, ne odrezhefh, tak bo nar bersh, de to od tiga fvetiga opravila ne bodo nasaj dershali, ktero jim nikake fhkode ne pernefe , drugazhi, zli e fo zhes vezli fpazheni ino neumni, v’kteri okoljfhi- ni hi fe jim she morala , kakor fini she rekel, na lvetovanje duliovniga vodnika nekoljko podati. Tukaj f h e morem eno befedo sa savesane alj sakonfke govoriti. Bog je prepovedal v’ftari savesi pofodovavzam, ob prašnikih dolg tirjati, vender pa doi- shnikam ni prepovedal, de bi ne fineli fvojiga dolga tajifiim plazhati, ki ga tako dan tirjajo. De fi ravno ni kak velik greh, je pa vender nefpodobno, dan fvetiga obhajila dolshnoft savese tirjati, ni pa liefpo- dobua, ampak. fhe k’ saflushenju, tirjanju fe podati. 110 Toraj savoljo ispolnenja te dolshnofti nihzhe ne fme fvctiga Obhajila obropan biti, zhe ga drugazhi nje¬ gova poboshiioft k’ timu vshiga. V' sazhetku zerkve fo bili Kriftjani vfaki dan per fvetiin obhajilu , de li fo bili ravno savesani ino s’ fadarri savese ohlagodar- jeni. Torej fini rekel, de pogoltno obhajilo ne per- nefe obene nadleshnofti, ne ozhetain, ne shenam ne moshein , ako fe drugazhi dufha, ki fv. Obhajilo pre¬ jema, modro ino pametno vede, D a hej tudi med te- IcTnimi bolesni nobene ni, ki bi to fveto opravila vfiavljala, drugazhi, ko bi fe komu prevelikokrat vsdigovale. Vfaki ofmi dan k’ fvetim n Obhajilu vredno per- ftopi(i,je bres isvsetja potrebno, de je dufha fmert- niga greha zhifta , ino vfakiga nagnjenja k’ odpuftlji- riinu grehu profta, in de fhe poveril veliko sheljo po fvetim obhajilu v’febi obzhuti; vfaki dan perfto- piti, pa morajo zhres vfe to vfe hude nagnjenja ve- zbi del she premagane biti, tudi fe to fme le na be- fedo duhovuiga Ozbeta sgoditi. ENAJNOD VAJ,STA PO,STAVA. Kako fe je obhajat k 1 Vczherko pred fvetim Obhajilam sazhni fvojo per- praro s’ sdihleji fvete ljubesni ino s’ povsdigovanjam fvojiga duha: podaj fe nekaj poprej k’ pozhitku, de bi samogla bolj sarano vft iti, in zhe fe prebudifh po nozhi , o tak li napolni ferze ino uft i s-’ blagodu- fliezhimi befedi poboshiioflr, de fe bo tvoja dufha a’ difharo napolnila, nebefhkiga sheuina prejeli. Po¬ vzdigni fe zjutraj s’ rifokim vefeljam zhres frezhofvo- jiga savupanja, inftopipo fpovedi, s’veliko sanefhli- voftjo pa (udi v’globoki pouishnofli kje, in prejemi tifto nehefhko jed, ki te k’nevmirjozhnofii redi. ,Si sgovorifa fvete befede: ,,Gofpod! a liiiim vreden [vredna) i. t. d. po tem ne snresi vezli ne glav« ne j e sika ne k’ molitvi ne k’ sdihovanju, am¬ pak fpodobno ino smerno odpri fvoje vfta, Tvojo glavo pa toljko povsdigni, koljkor je potreba, de bo mafhnik lehko videl, kaj opravlja, prejmi polna ve¬ re, vupanjajno Ijubesni Tifliga, v’kateriga verujefh , v’kateriga vupafb, in kateriga ljubifh. O moja F i 1 o - teja; inifli fi, de, kakor zhebeliza, ki fi rofo nebef ino slilahtni fok semlje is roshiz nabera, in ga v’ med fpreobernivfhi v’lizhno pofodvizo nefe, mafhnik Odrefhenika fveta, praviga ,Sinu bosbjiga, ki je ka¬ kor rofa is nebef perfhel, ino fkupej pravi fin Divi— ze, kakor rosha is semlje nafhiga zhlovefhtva is- zvedel, is altarja, vsaine, in ga — narprijetiiifbi jed v’ tvoje ufla poloshi. In fi ga prejela, o fak oferzhi fvojiga duha, de fe vsdigne, ino kralja svelizhanja povelizhuje! Po¬ govarjaj fe s’ njim od tvojiga suotranjiga ftanu, in premifhljuj ga v’ fvojim snotrajnim, ki fe je savoljo tvojiga svelizhanja kjekej podal. Posdravi ga »’ lepfho poboshnoftjo, ko ti je mogozhe, ino v’ vfim fvojim vedenji fe tako ravnaj, de fe bo vidilo, Bog je * tebb, ,Se pa frezhe, v’ refnizi obhajati, per fvcti mafhi ne morefh vdeleshiti, tak fe obhajaj pa faj v’ duhu, ino s - edini fe v’ gorezhih sheljah s’poshiviv- nim mefam Odrefhenika. Tvoj pofledni namen per fvetim obhajilu ti bo¬ di, v’ ijubesni boshji rafti, in fe v’ njeji krep¬ čati ino tolashiti; sakaj v’obzhutji Ijubesni morafh (prejeti ; kar ti edina Ljubesen del/. Pazil v’ no¬ benim fvojih delj fe nemore Sveiizbar toljko Ijubes- niv ino perferzhen fkasati , kakor v’ tim, v’ kterim (e kakor v’nezh dene ino v’jed fprcoberne, de bi 1 12 nam dufho prefhiuil, in fe s’ferzam iuo truplom ver¬ nih na tenko fklenil. Te prafhajo otrozi fveta (Krifljani le po imenu) sakaj fe toljkokrat fveti miši perblishafh , rezi jim de to ftorifli, fe fvojih napak zhiftiti, fvoje revfhine snebiti, v’ fvojih teshavah tolashiti, v’ fvoji flabofti podpirati. Povej jim, de dvojnim ljudem je pogoft- niga obhajila potreba; po polnim, ki bi (oljko dobro perpravljeni, zhres vfe nefpametno ravnali, ko bi fe isvirku ino 1’tadenzu vfe popolnofti ne perblishovali; iuo nepopolnim, de bi sa prav popolnoft ifkali; krepkim (tnozhnim) de ne oflabe, flabim, de fe okrepzlnj:); bolanim, de osdravijo; sdravim de ne sbolijo ; de torej ti, ker fi nepopolna , flaba ino bol¬ na, filno potrebujefh, fe mnogokrat s’fvojo Popol- uoftjo , fvojo Mozhjo ino s‘ fvojim Sdravnikam fkle- niti; rezi jim, de fe tifti, ki nifo prevezh s’pofvet- nimi opravki oblosheni, naj veliko krat k’fveti miši perblishajo, ker jih delo ne vftavlja, in de pa tudi tifti, ki fo v’ mnoge pofvetne rezili Ramotaui, to sato naj ftorijo , kor jim je filno slo potrebno , sa- to, ker tifti, ki veliko dela in fe slo s’ delam obi¬ ja, tudi bolj tezhne jedi, ino vezhkrat ko drugi vshivati mora. Rezi jim , de previfoko fveti >Sa- kramsut sato prejemafh, de bi fe ga prav prejeti navuzhila, ker fe le redko kdaj delo dobro opravi, v’ kterim fe vadili nifmo. Obhajaj fe mnogokrat, moja Filoteja! koljkor krat ti je le mogozhe, vender le vfelej s’pervoljeu- jam fvojiga duhovniga ozheta, in veruj Jini, de kakor v’ nafhih hribih (okolj Geneve) sajzi po simi belo dlako dobijo, ker drujiga ne vidijo in ne vsbivajo (sa pij izho) ko fneg, tak bofh tudi ti po rednim zhe- fhenju ino vshivanju Lepote, Dobrote ino Zlii- ftote vfa lepa, vfa dobra ino vfa zhifta poftala. ■ I13 Tre t j e to u k v e. Mnogiteri nauki s a vadbo v’ z h e d n o Iti h, P E R V A P 0 ,S T A V A. Od sverftenja z h e d n o ft. •^rfhebeljfka matiza fe nikdar na ogred ne fpu- lii, de bi jo zel roj ne fpremljal , tako fe tudi del - javna ljubesen nikdar ferza ne poloti, de bi s’zelo tovarfhijo vfih dragih zhednofti v’ na-nj ne ftopila, in bi jih v’ njem, kakor vajvoda fvoje podloshne voj- fhake, ne vadila ino jim opravka ne dajala. Ven- der jim pa opravka ne daja, ne vfim na enkrat, ne vfim enakiga, ne ob vfakim zhafu, ne na vfakiiu me- flu. Pravizheu je podoben drevefu, ob dravah rek (pcr odtekanja vode) safajenimu, ki fad ob fvojim zhafu perrodi, ker ljubesen, zhe dufho ofhkropi, fad- je zhednofti, in fizer vfake ob njenim zhafu pernefe' »Musika“ reli modri, „defi je farna na febi prijetna, je ob zhafa shaloranja nadleshna.“ iO 114 Veiika popakaje, v’ ktero jih dofli -pade, ki fo eno alj drugo pofamesno zhednoft zhiflati fklonili, ino od nje per vlaki perloshnefti, fhe prav po fvoji lermi, fad is-shuliti, in f« kakor ti iti 1'tari raudrivzi ali.ob. enim jokati .. alj ob enim fmejati hote. ,She liuj- fhi je ta sleg, zhe drage graj ijo ino krivo fodijo, ki le ne dershijo, kakor oni bres preneha ravno ta- jifte zhednofti. ,,Vefelite fe s’ vefeiimi, ino jozhite te s’jokajozhimi,“ je nauk apoftelna, ,,sakaj ijubeseu je poterpeshlji.va, dobrotliva, radodarna., modra ino p erpravua. u Vender fo pa nektere zhednofti take, de fe fko- raj vedno ino povfod opravljati morjo, in de nifo kat' farne na febi vfe prijetne , ampak tudi fad vfih drugih zheduoft poiepfhati morjo. Le po redkim fe perlosh- noft nakljuzhi, vifokodufhuoft, ferzhnoft ino rado- darnoft fkasati; drugazhi je pa s’ krotkoftjo , smer- noftjo, fpodobuoftjo ino ponishnoftjo, sakai to fo zhed- nofti, od kterih fe vfakonafhih djanj fvetiti mora. ,So ref nektere zhednofti, ki fo bolj imenitne, ko te, vender je pa bolj potrebno, te ispoluovati. Tak js fladkor shiahtnejfhi ko folpa vezhkrat ino bclj fploh je foli potreba. Torej moramo tih zhednoft vedno lepo rezh perpravljenih ino smeraj per redi im;ti , ker jih je fkoraj smeraj ino povfod treba. Med zhednoftmi li moramo sa vadbo tille pred rfimi drugimi odbrati, ki ispoluovanje ltafhih dolsh- lioft sadenejo, ne pa tille, ktere fo nafhimu ferztt zhes vfe vfhezhe. ,Sveta Pavla je bila fofebno vle- zhena, fvojo telo s’veliko ojftroftjo pokoriti, de bi fkos to fladkofti duhovuiga shivleuja toljko vezh ob- zhntila. Pptrebnifhi ji je pa bila pokorfhina proti pred- poflavljenitn. Torej jo je fveti Hironim grajal, de je super Ive to vanje fvojiga fbkofa fkos nesmcrne pokorila fvoje telo flabila. Nafproti fo pa apofteijni, poklizani, Iveti evaugelj osnanovati, ino dufham nebefhki kruh deliti, prav modro fodili, de bi ne ftorili prav, ko bi fvoj fveti pokliz sauemarfhi, fe s’ fkerbjo sa vboge pezh.di, de fi je ravno ta zhednoft farna na feni vfa imenitna. Vlakimn ftanu je potreba kake pofcbne ali e da niti; sukaj drugakfhne zheduofti fe jifhejo per duhovnim vikHiim paftirji, driigakfliiie per desheijuim oblaftuiku, drugakfhne per sholnirji, drugakfhire per sakoufki , in fpet drugakfhne per vdovi; in de li ravno vfak vfako zhednoft imeti mora, tak vender vfak ate fine vfako enako ispoluov. f:, ampak vfak naj vfe pofebno tiiio zhednoft ispolnuje, ki je vrta¬ ni, v’kateriga je poklizan, narpotrebiiifhi. Med zhednoftmi, ki ne flifhijo fofebno k’nafhi- mu ftanu, fe morajo narboljfhe, ne narimenitnifhi is- brati. Tifte svesde, ki fe le vzhafi vfe pofebne vi¬ dijo, ino fe repazhe ali kometi imenujejo, fe nam fpltdi sdijo vezhe, kakor ftanovitne svesde, vender pa ftanovitnih svesd ne dojdejo ne v’velikofti, ne v’ vrednofti , in vidijo fe velike le sato, ker je lijih fte- sa blishej naf, in ker fo is bolj porednih rezhi ftor- jene. Ravno tako,je nekaj zheduofti, ki fo savoljo tiga, ker fo blishej, bolj vidne iu fkoraj sa prijeti, od ljudftva vifoko, ino vfe bolj obrajtane, kakor te druge. Tak Ijudftvo polaga fkoraj vfelj vezho vred- noft na telefno kakor na dafhiio milofhuo (ahnosli- ily), vezho na oblazhila pokore, 'pofte, nagoto, bi- zhauje ino drugo pokorjeuje shivota, kakor na krot¬ ko ft, dobroto, fpodobnoft ino drugo pokofjeiije fer- za, ki fo vender vfe boljfhe ino shlahtnifhe. Sberi fi torej, moja Filoteja! narboljfhe, in ne liarbolj flo- vizhe, narshlahtuifhe, in ne narvidnifhe, koriftnifhe (nuznifhe) iu ne narzhudnifhe zheduofti. Dobro je tudi, de fi vfak eno 'fofebno zhednoft odbere, iu fe v’ nji vadi.; ne, de bi savoljo tiga dru¬ ge opuftii, ampak de loshej fvojiga duha prav rav¬ na, in ga mlnzhuofti p rev a rje. Perkasalo fe je enkrat fvetimu Jonesu, Alek- fandrijfkimu fhkofu prelepa ino zhes vfe prijetna di- viza, fvetlejfhi ko fouze, kraljevo oblezhena ino ob- sirana, »’venzam is oljhiuili verhizov opledeua, iu 1 ! -aljeftvo. Ko je Rebeka Abrahamove vel- blude (kamele) napajala, je shena lijegoviga fina poftala; ko je Ruta sa ehenjzami Boža klafje pobe- rala, in fe pred njegove noge fpuflila, je bila na nje¬ govo flran vsela ino sa njegovo sheno isvoljena. Je gotova refniza, de tifii, ki napuhnjeno ino predersno po tiftih vifokilv ino pofebnih guadah hrepenijo, fiiuo Jeliko v’smotnjave, ino fleparije sabredejo ; in ne per- godi fe redko, de taki, ki fe angeljze domifhljujrjo, fhe pridni ljudje nifo, in de fe po vfih ftraneh vezli imenitnofti v’njihovih srekali ino befedah, kakor pa. v’njihovim obzhutku ino rijanji snajde. Venderpa ne fmemo nikogar sanizhovati, tudi ne predersno foditif ampak moramo fe Boga savoljo vifokih zhednofti dru¬ gih ljudi hvaliti , ino v’ponishnofti po fvoji poredni ftesi naprej iti, ki je fizer nishifha pa bolj varna, ne tako imenitna, pa sa nafhe flabe rriazhi ino n.ifho rev- 1’hino bolj pripravna, ino is kalin: naf bo Bog na ime¬ nitne vifhave perpeljal, zhc drugazhi v’ ponishn ;J'tr ino sveftobi naprej gremo. 123 TRETJA P O ,S T A V A* j O d p o t e r p e s h 1 | i v o 11 i. ' -—— „Potreba vam je p. o te rp e slil i v o fi i, de bosfijo voljo dopolnivfhi, obljubo dofeshete .* 4 Tako go¬ vori apoftelj , ino prav tako je kakor je tudi nafh Isvelizhar govoril : ,,V’ fv »ji poterpeshlji- vofti bodete fvoje dufhe ohranili.“ Velika je zhii- vekova frezlia, moja Filoteja! de fvojo dufho oh¬ rani. in popolnifhi, ko jenafhe p oterpeshljivoft, tolj— ko popolnifhi ohranimo fvoje dufhe. Prevd-ari, de naf je nafh Svelizhar terpleuje ino bolezhiiie odre- fbii, de torej ravno tako tudi mi fvoje svelizhanje v’ terplenji ino teshavah ko varili, ino ras - simlenje • vftavijanje ino vfe sopemo s’ nar vezli o krotkoftjo, ko samoremo, prenefti moramo. Tvoja poterpesh-Ijivoft ne obfegaj kar voljno pre- nefenje tiga alj uniga ras - shalenja, te aij uue te¬ shave, ampak rastegni fe na vfako, kakorfhna ii b di, sopieraoft, ktero ti Bog pofhie. alj perpuftf, de te sadene. ,So nekteri, ki fo le takih teshav voljni T katere fo s’zhaftjo fklenjene. Radi preuofejd , delo \ s vbjfki ranjeni ali vlovieui, de savoljo fvele v re pr - gaajinje tarpe, alj v’ pravdi ohosliajc, de jo le ne sgubijo: taki ne ljubijo teshave , ampak le zhaft, ki iš teshave is - haja. Pravi flushabuik boshji pa vfako (esbavo mirno prenefe, naj bo s’njo oframotenje aij zhaft fkienjena. Vefelje naredi fcrzhuimu zhloveku, de ga hudobni sanizhujejo, grajajo ino flabo fodijo, pa grajanje, Bab* fodbe ino preganjanja od poboshuih s' mini.m ferza u prenefti, k’timu fiiflii dufha, ki je v’refnizi velika, v zh deisMui krotkoft; s’ktero je veliki fv. Karet 12 1 Eaiomej ozliiluo grajanje nekima pvigarja is filno nj- firiga reda, is kanzeljne prenefil, kakor vfe , kar je od drugih preuefti moral. Sakaj kakor veliko bolj boli, zhe zhebela pikne, kakor de komar vhode, ravno tako naf vfe huje vterne, zhe naf pobosluii ljudje sa- nizhujejo ino nam nafprot govorijo, kakor vfe, kar nam kdo drugi'ftori. Ni liezh kaj redkiga, zhe dva zlilo- veka, ki' ohadva eden in dober namen, pa vlak fvo- jo ltiifel imata, ojftro eden drugimu nafprot fiopita ino fe med febo griseta. Bodi poterpeshljiva, ne le, kar narkujflio te- shavo sadene, ampak tudi, kar sadene nkoljfhine ino doletke, ki fo s’teshavo fklenjeni. Marfkde bi fhc rad kaj terpel, ko bi fe le bres fitnob s a moglo sgo- diti. Ne dene mi teshko, de fim obosbal, pravi eden, le lo mi fesliko pride, de mi savoljo tiga ni mogo- zhe, fvojim prijatlam ftrezhi . fvoje otroke doiro ofkerbeti, ino fpddobno sliiveti. En drugi bo pa re¬ kel: Sa to fe malo smenim, le to me pizhe. de bo¬ jo ljudje te rnifli, de fini fi fam tiga kriv. ,She dru¬ gi bi bil prav vefel, de ga obrekujejo, ko bi le ni- hzher befedazham ne verjel. ,So fhe drugi, ki pravijo, kakor fe jim sdi, de bi she radi prenefli nekaj tiga, kar terpijo, le zelo terplenje jim je sopemo, Tiga nifo nevoljni, pravijo, de fo bolan!, le to jim hudo de, do dnarjov nimajo, fe sdraviti dati, aij de fo ljudem nadleshni, ki fo per njih. Jes ti pa pravim, moja Filoteja! de moremo, ne le v’ bolesni fploh, ampak tudi ravno v’tej kolesni, v’kteri Bog liozhe , ravno ondi, kjer on liozhe, med ljudmi, med kterimi on hozhe, ino s’ vfimi soperiioftini, s’katerimi on hoziie, sadovoljni biti. Ravno toforezhe od drugih britkoft. Ti doleti kaka teshavu, tak fi jifhi po boshji volji fkerbno na- fprotne perpomozhke ; sakaj drugazhi ravnati, je boslijo velizhaftvo fkufhati; je pa to ftorjeno, po tim perzhakuj s’ popolnim vdanjam, kaj bo Bog nare¬ dil. Je njegova volja, de najdena pomozh teshavo premaga, tak fe gahyali Bogu e’ narvezho ponish- nofijo; je pa njemu dopadljivo, de teshava perpo- mozhek premaga, tak hvali Boga v’poterpeshlivolti. ,Svetujem ti, kar l'v. Gregor fvetuje: ,,Te po pravizi kaki ga pregrefhka o b d o I s h i j o , kteriga fi v’ refnizi ftoril, tak fe globoko pouishaj, iuo fposuaj , de vezh kakor to obdolshenje saflushifh. Je pa obdol— shenje krivizhno, tak fe isgovori v’ kratkofti, ia od¬ krito lerzluio pove, de ti nedolshen, sakuj toljko fpu- fhlovaoja ti refnizi ino pa dobrimu sgledu blislmiga dolshen ; te pa po tvojim refuizhnim ino pravizhniin isgovori fhe le naprej d o 1 s h i j o , potim oftaui pa mini, in ne persadevaj fi, de bi tvoj isgovor bil, poterdjeu ; sakaj zli t ti dolshnoft do refnize dopolnil, tak jo do¬ polni sdaj do ponishnofti. Tako ne fhkndjefh ne fvo- jiiuu dobrimu imenu , pa tuli ne lepi shelji, ktiro mor- de po pokoju, krotkofti ino ponishnofti ferza hnafli. u Fertoshi fe manj ko je m-ogozhe, zhes krivizo, ktero ti je kdo ftoril; sakaj gotovo je, de kdor to- sbujo , tuli fploh grefht; fofebno, ker nam nafha laft- na I j a besen ras - shafmje. vfelej vezho ino obzhut- nifhi kashe , kakor je v’ refnizi ; narbolj fe pa vari , fvojo tosliovilnje pred Ufliefa takfhuili lju¬ di periufti, ktire lejiko j>sa prime, in radi hudi miflijo. Zlie vupafb, de fe s’ toshovaujam slega siiebiffi alj potolashifh, lak fe pertoshi per mirnili dufhah, ki ferzhno Ijubesen do Boga imajo, sakaj drugi bi, lumefto tvoje feize potolasliiti, 'ga fhe ie bolj rasdrashili, in namefto tern, ki te bode, ispQ- tcgniti, ti ga fhe le globokeje v’ nogo vtifnili. Nekteri bolniki, shaloftni ali ras - shaleui fe fkerbno varjejo toshovati ino fvoje flabo ferzc po¬ kušati; sakaj to bi v’njihovih ozheh (kakor je tudi v refnizi) ozhitno veliko flaboft, ino pomanjkanja mozlii ino ferzhuofti na snanje dalo, veuder pa prav slo skelijo , ino s’vfimi umetnimi ovinki befedo tak i oberniti jifhejp, de bi jih vfak prav is ferza pomilo¬ val, in jih, ne le sa sio pobite ampak tudi sa po- terpeshlive ino ferzhno dershal. To je saraf poter- pesbIjiveft, pa slizhefta poterpesiiljivofl, ki Urujiga ni, Kakor .filno slo premetena ino jsllfhpana Iivale- slieljnofi ino prevsetnoft. ,,Imajo zhaftpravi Apo- ftelj, ,,to de ne pred Bogam.“ Pravi poterpeshljivez /ne toshi zhes fvojo terplenje, ne sheli, de bi ga kdo pomiloval, bres ovink, rcliiizhno ino priprofto od nje¬ ga govori, in sraven ne sdihuje, ne toshuje, in ter- plenja v: zhiga ne kashe, kakor je, prcnefe fizer vo¬ ljno, zhe ga kdo pomiluje, to pa ne, de bi ga kdo zhes krish pomiloval, ki ga ne ftifka; sakaj v' tim kar na ravnoft pove, de tiga krislia nima, in oftane tako miren med refuizo ino poterpeshljivoftjo, ker fvojo teshavo fposna, vender pa zhes njo ne 'toshuje. i'er fesikanji, ki fe te per pnboshnih opravilah ne bo sognilo, fe fpomni befed nafhiga Gofpoda Jc- sufa: ,,Shena v’porodi ima shaioft, zlie je pa poro¬ dila, posabi na njo, savoljo vefelja, de je en zhlo- vek na fvet rojen/* Sakaj v’/voji dufhi fi nar zha- ftillivflii dete zeliga fvcta, Jesufa Kriftufa fpozhela. Prej ko fe raszveti ino vleshe, bofb gotovo teshavo ino holezhine terpela,pa ferzhna bodi, sakaj fo enkrat 1e holezhine preftane, potim te zhaka vezhna radoft biiarvezho vefeljej , ker ti takfhniga zhloveka na fvet porodila. Savfim ti bo pa porojen, zhe fi ga zhifto v’ fvojiin ferzi ino v’ fvojih djnnjih fkos pofnemanj : njegoviga shivlenja isobrasila. ,Si bolna', tak daruj vfe fvoje holezhine 'ino leshave v' boshjo flnshbo, in ga proti, de hi jih s’ velikim terpleujam sdrushll, ktero je On fam sa te preftal. Vbogaj sdravnika, jemli rada sdravila, jedi ino druge perpomozhke savolj Boga, in fpomni fe na sholzh, kteriga je on is Ijubesni do tebe pil. Sheli osdraviti, de bi mu flushila, ne brani fe ter- peli, de bi mu pokorfhnoft fkitsala, in perpravi fe, zhe je tako njegova volja, vmreti, de bi ga hvalila ino vshivala. ,Spomni l'e , de zhebelc, ob zhafu, ko med delajo, od slo britkili selifh fvoj shivesh dobi¬ vajo, in de tako tudi mi nikdar delov vezhe krot- kofti ino poterpeshljivofti opravljati, in tudi medu 127 -r.lt a fti tli vili zhednofti Imlj delati ne samoremo, ka¬ kor zhe kruh britkofti vshivamo ino v’ teshavah shi- vimo. In kakor jo med is timijana (jtimesa) majhni¬ ma pa prorjapig-a selifha, narbolj med vfimi, tako je tadi zhednoft, ki i'e v’ britkofti nar ponishavnifhih teshav opravlja, nar imeifitnifhi ined vfimi. Premifhluj vezhkrat s’ suotranjimi ozhmi Tvoji¬ ma duha Jesula, krishaniga , goliga, preklinjaniga, opravljan iga, sapufheniga, ino od vfakofbne teshave, shalofti ino bolezhine ftifkaniga, in premifli, de vfe tvoje terplenje ni njegovimu nafproti dershati ne po velikofti, ne po fhtevilu; in de vfe , kar le sa njega kdaj terpeti samorefh, v’ nobeno fhtevilo ne pride, 'proti tesliavam, kfere je on sa te preterpel. Premifli, de fo muke (martre) ktire fo nekdaj muzhetizi preftali , ino teshave, ktere premnogi ljudje preftojijo, hres vfiga tehtanja vezhi, ko vfe, kar ti terpifh , ino rezi: Oh! moje terplenje je to- lasliba, moje bolezhine fo roshe, zhe jih terptenju ino bolezhiuam tajiftih nafproti dershim, ki hres po¬ možni, bres tolashenja, bres polajfhanja od lie- fkonzhno vozilih teshav ftifkani v’ vedni finerti vfati- n ujej o. ? S H T E R T A P O ,S T A V A. Od p o n i s h n o ft i v’ s ti n a n-j i m. „Idi,“ je rekel prerok Elisej k’ neki vbogi vdovi, ,,vsemi na pofedvo veliko prašnih pofodvi, ino vlij olji v’ nje.“ Miloft boslijo v’ naihe ferza fprejcti, moramo tajifte prasne od vfe n e zh imuni 6 IS8 hyaI(:she]jnofii imeti. Zhe sidovni fekolizh druge ro- parfke tizhe sapasi tak slo savrefhi , ino jili oplaflii s' neko njemu laftno ino fkrito mozhjo , toraj ga go¬ lobji zhes v le tize ljubijo , ino shivijo bres vl'e fkerbi bliso njega. Tako isplafhi ponishnoil fatana, in ohra¬ ni gnade ino darove fvetiga Duha v’ nafhih ferzili, satoraj fo tildi vti fvetniki, fofebuo pa kralj vfili fvet- liikov ino njegova prezhafiila mati to imenitno zhed- iio 11 zelo pofebno fpoTlrtovali, ino pred vlimi drugi¬ mi zhednofimi ljubili. Aezhimarno imenujem hvalo , ktero fam febi kdo laftl, ali savoljo zliefar, kar ni v’naf, ali sa- voljo zliefar, kar je fizer v’ naf, pa veudcr od mil' ni; ali sadnizh savoljo zliefar, kar je lizer v’ naf iuo nafhe, pa nesaflushi, de bi fe tiga kdo hvalil, Shlahtuoft imenitnika rodu, veliko velanje per ime- nifneh ljudih, fpofhtovanje ljudi, lo rezili, ki nifo v’ naf, ampak ki v’nafhih dedzih alj v’ fpofhtov.inji dru- jih ljudi leshe. Eni fe napihuj -jo , de je groša , ko na šalim konji fedijo , veri k.ip (perufhko , pufhliz) is pifapiga perja sa klobukarti imajo , ino fo prav fhtimano oblezheni. Pa kje je fhe kdo, de hi to sa golo ueumnofi ne fposnnl? sakaj ko bi sha per tim kaj zbafil bilo, tak gotovo nikomuri, ne flifhi, ko konju, tizhu ino šhnidarju. In kaj je drujiga ko be- ba, ki li zhaft od konja, tizha alj fhivanke pofodi? Drugi miflijo, ], ni prepovedano , de bi ne ftneli fvoje pofvetne irnenitnofli, ino zhafli, ktera jim sa tega voljo flifhi, s’ febd vseti, zhe jih le drugazhi te rezhi prevezh ne mudijo iuo motijo, in zhe jim obene prevsetnofti, obeniga nepokoja , prepira ino krega ne naredijo. Vender jes ne govorim tukaj od moshov, kterih iinenitnoft dcslielo sadeva, tudi ne od 13 i nekierih p o fcbnib oko-ljfhl« , ki velike nafto p k:: imajo ; sakaj v'(ih oko.ljf.liinah mora vf.tk kovariti, kar mu flifhi, in fe mora s’ modroftjo, s’premiflikam, pa tuli sf ljubesnjo in o .perljuduoftjo velii. P ETA PO.SI A V A. 0 d s n o t r a j n e p o n i s h n o ft i. Vendar pa hozbefii, maja F i 1 o f e j a! de bi te jes lia pati ponishiiofti flie d tl oj naprej fpravil; sakaj kar fiat ti do sdaj od nje povedal, je bolj pofvefni pre¬ kanjen ofti kaker ponishiiofti podobno. Eni fo, ki nekaj nezhejo, nekaj fi pa ne upajo miloft (gnado) prevdariti, ktere jim je Bo°: fofebno podelil , de bi kje po tim ne poftali prevzetni alj farni feb feb i do¬ padljivi; alj v’ tim f.j filno slo matijo. Sakaj , ker po befedah angejjfkigo uzhenika (fvetiga To maslia Akv.) n i'gotovtfhi perpomozh , fe k’boshji ljubezni vzdig¬ nili, vgpremifhlovanji boshjih dobrot obftoji, tak bo¬ mo tudi Boga toljko lerzhnifhi ljubili, koljkor bolj njegove dobrote fposnamo; in ker naf varil ligi po- felme dobrote bolj fpodbodejo, kakor fplofhne, tak jih moramo tudi teljko pasnifhi premifhl »vati. Go¬ tovo, de naf pred boshjim vfrniljenjam nizhefar tolj- ko ne ponisha, ko preveliko fhtevilo boshjih dobrot, pa (udi pred boshjo pravizo nizh toljko ne ofrmnoti , ko veliko fhtevilo nafhih hudobij. Premiflimo, kaj je on sa naf, in kaj f no mi proti njemu ftorili; in ker mi fvoje grehe po farnim premifhljujemo, fpre- &lcj no fhe po farnim njegove dobrote. JVe bojmo fe, 133 de naf bo fposnanje boslijfh dobrot k’ napuhu fpod- bodlo; de le dragazhi refnize fpred ozlii ne snubi¬ mo , de dobro, kar je v’ naf, ni od naf. Alj fo mu¬ le sato manj lene ino finradlive shivali, ker dragi ino dufhezhe orodje kralja lavorijo (uefijoj? „Kaj pa imamo dobrika, de bi ne bili prejeli, in ako fmo prejeli, sakaj bi l'e liotli s’ tim prevsetiti ?“ Nafprol naf fhe le shivo fpregledanje prijetih gnad k’ pouish- nofti fpodbatla; sakaj Iposnanj; ltori l de fino hvalesh- ni. Ko bi naf pa vender, zhe ghade boslije fpregli- dujenio, kakflina prevsetnoft navdala, tak bo kmalu po nji, zhe fe osremo na fvojo nelivaleshnoft ino na lvoje grehe in flabofti. Zhe fprogledatno, kaj fmj ftorili, akO Bog s’nuni ni bil, tak nam bo zelo leli- ko fposuati , de dobro, kar dopernefemo, niti ne i s vi ra od naf, niti nafhe ni; in tako bo perfhlo, de fe bo¬ mo flzer fvojiga do briga vefelili , to dobro vefelo vshivali, per vlit n tim pa le Bogu zhaft dajali, ker je On lam sazhetnik v lig a dabriga. Tak fposna preblashena Diviza, de je Bog ve¬ liko rezili nad njo ftoril, te fposuanje jo pa vender le kje saoverne, de farno febe ponisha, in Boga jio- relizhuje. ,,Moja dufha,‘‘ sapoje , ,,povefizhuje C>o- fpoda, sakaj velike rezhi je ftoril s’meno.“ Toljkokrat rezhemo , de fmo golo nizh, de naf ni drujiga, ko revfhina, de fmo finet fveta; kak bi naf pa vfhiuilo , ko bi naf ljudje per beledi obder- shali, in povfod rasglafili, de fmo v’ refuizi tak po¬ redni, kakor farni pravimo, de fmo. Pazit tak rav¬ namo, kakor de bi beshali ino fe pofkrili, pa le sa to, de bi ljudje sa nami tekli, in naf pojifkali; fe fpakamo, kakor bi hotli narsadnji biti, in na sadnim kouzi mise fedeti, sato , de bi s’ toljko vezho zbaft- jo na fpredni konez bili pofadoni. Prava ponislinoft fe ne napove kakor poilishnoft, in pouishuih befed nima v’uftah; sakaj ona ni le fkerbna, druge zhed- nofti f kriti,' ampak farno febe bi rada f krila, in ko bi fmela legati, fe hliniti, alj blishniga pohujfhovati, tak bi fhe napuhnjeuo iuo gisiavo delala, de bi fe le 133 . med takimi deli bolj dobro fki ila , ino zelo ncsnana ,, ino fhegurna shivela. Jes toraj tako le rniflim, jho- 1 ja Filoteja; ali ne govorimo zelo nobenih ponishnih Ul hcfed, alj jih pa govorimo s’pravim snotrajnim ob- !?! sshntknm, ki fe s’ nafhimi beledi zliifto sedini. Xlj- kor l)Oin le sam o gel, to hudo popraviti; pa ravno tako bom ponishanje, ktero me bo suvoljo ti ga sa- delo, s ’ ljubesnjo fprejei, iu ko fe to dvoje lo- /,bili dalo, tak bi greh is ferza sgrival, ponishanje pa v ponishnofti prenefel. L>e fi pa ravno ponishanje ljubimo, ki is-haja is pogrefhka, veuder ne fine m o staven opuftiti, po¬ grefhek vrazhati, ki je ponishanje napravil, in ti/,er s’perpomozhki, ki fo pravizhni eno po pameti, fo- febno , ako bi is tiga pogrefhka hudi naftopki is- virali. Ako bi jes na obrasi kako zhuduo rauo imel, bom gledal, jo osdraviti, pa vender ne tako, de bi sraven na lvoje poprejfhno ponishanje posabil. ,Sim kaj napzhniga ftoril, kar pa nikogar ni skali¬ lo, fe Judi isgovarjal ne bom; sakaj, de fi je ravno kaj napzhniga, pa kmalo farno od feb’ mine; torej bi per tim isgovarjanji drnjiga namena imeti ne mogel, kakor de bi fvoje ponishanje isgovarjal, to pa pouishnoft nikdar perpuftiti ne more; drugazhi je pa, ako fim is nepasnofli alj uepremifhlenofti koga ras — slialil alj pohujfhal, tedaj moram fhkodo s ref- nizhnim isgovoram popraviti, fofebno ako pogrefhek doige naflopke ima, in me sapoved ljubesni vesho, pogrefhek satreti. Po vfun tim naf pa tudi vzliafi ljubesen veshe , de v’ prid blishnlga katerimu je nafhe dobro ime potrebno, v/.hafi ponishanje odpra¬ viti ifhemo ; kedar je pa tako, pa moramo med tim, de ponishanje fpred ozhi fpravimo, tajifto v’ laftno duhovno raft v’ fvoje 1'erze sakleniti ino fkriti. Ali hozhefh veniti, moja Filoteja! ktero po- nishauje j; narboljfhe? Tifto je, ti prav raslozbno povem, sa nafho dufho k’nar vezhnimu pridu, Bo¬ gu pa nar bolj dopadlivo, ki naf sadene, de na n ja J)e miflimo , alj ktero je she s’ nafhim ftanam fkleu- jeno; ker fi ga nifino farni isbrali, ampak ga preje¬ li, kakor nam gaje Bog poflal, ki vfelej vfe bolj isbere , kakor mi. Ko bi pa mi farni imeli sa is- birati, tak je uarvezho emeraj uarboljfhs; tifto je MO pa sa narvczho dcrshsti, ki je tiafhima nagiienja linrholj nafproti, /,hc je drugazhi po nafbim p o k li¬ ni ; sakaj (de enkrat sa vfekrat povem) : nafti« taftu o isbranje pokasi ino pomaujfha fkoraj vfe ua- fhc zhednofti. O kdo nam bo mileft podelil, de bi vcnder enkrat s’ tiftim velikim kraljain rezbi samo- gii: „Svolil fini fi, rajfbi v’ gofpodovi hifhi sanizk- liv biti , kakor v’ fhotorih grefhnikov prebivati .* 1 N ih zb er liga ne samore ljublena Filoteja! rasen tifti- ga, ki je, de bi naf povikfhal, tako shivel ino vmerl, de je v’ sanizhovanje ljudi; ino v’ safineho- vanje ljudftva poftal. Povedal fim ti sdaj eno ino drugo, kar fe ti bo teshko siielo, ako vfe prav prev- darifh; pa le verjatni mi, flajfhi ti bo, ko fladkur iao ined, ako bofh sazhela tako ravnati. ,SED VI A P O ,S T A V A. Kako f e \' p o n i s h o v a n j i dobro i na <5 ohraniti i in a. Hvala, zhaft ino fluv ne bo zhloveku sivoljo kake priprofte, ampak le s a volj o kake imenitne zlicd- nofli. Sakaj s’ Uvalo hozhemo koga s’ vifokim sa- popadkam od imenitnofti kakiga pofamesniga d o b ri¬ ga dela navdati, s’ zhaftjo mu na snanje d ono, de ga tudi mi vifoko obrajtmno , fluv pa po moji mifli, drujiga ni, kakor neki lifh dobriga imena, ki fe is vfiga fpofhtovanja ino povikfhovanja fkupej fveti, ker fta fpofhtovauje ino povikfhovanje enaka sblaht- »im kamnjam vifoke vreduofti, is kterih, zhe fe 141 fklenejo, dav kakor sli tek is-haja. Ker pa ponish- n o It tiga ne prenefe , de bi farni od febe kaj v el i !c i - ga mifiili, alj do bi hotli kaj vezli biti, kakor kdo drugi, tak tudi ne bo dovolila, de bi bili hvale, zliafli iuo fluva luko muf, ki le imenituofti , flifhijo. Vender fe pa vda nauku modriga, ki naf opomina, de naj sa fvoje dobro ime fkerbimo, ker dobro ime ni fpofhtovanje savoljo ene alj druge imenituofti, ainpak le savoljo navadne poflitenofli ino priduofti, ktire nam ponishnoft ne prepoveduje na feb i fposua- ti, tudi ne, savoljo njih dober fluv sheljeli. Ref bi fe ponishnoft sa dobro ime malo menila, ko bi ljubesen bres njega obftati samogla; ker je pa do¬ bro ime lepa podpera zhlovefhke drufhine , tako de bi ji bres njega ne le v' noben pridne bii, ampak bi ji bili poveril fhe savoljo pohujfhanja fhkodljivi , tak bozhe ljubesen, ino ponishnoft perpufti, de dobro ime ehelimo, in de ga fkerbno kovarimo. In po tim, kakor perje drevja, ki farno na febi tnalo velja, vender veliko perpomore , ne le drevje ■lepfhali ampak tudi njegovo mlado fadizhe kovarili ravno tak tudi dobro ime, ki farno na febi nima tolj- ko v’febi, veliko sadene ne le sa lepfhanje shivleu- ja, ampak tudi sa kovarftvo naf bi h zhednoft, in slie zelo, ako fo fhe majzine ino rahle. Dolshuoft fvoj« dobro ime ohraniti, ino biti, kar drugi od naf mif- Iijo, fpodbada salo ferze mozhno ino s’prijetno Alo k' vlim u dobriniu. Ohraniva, naj n e zhednofti, ljuba Filoteja! ker fo Bogu , velikimu ino narvikfhimu zilu vfih nafliih del dopadljive. Kakor pa ljudje, ki fad perhraniti sliele, nimajo s’tim sadovolj, de ga v’ lladkorji ovrejejo, ampak ga fhe poveril v’pofodve *aprcjo, ki fo sa branjenje prilizhne, tak samoremo dudi mi, de fi je ravno boshja ljubesen narporva zhu- v arka nafhih zhednoft, vender tudi dobro ime, ker je k temu slo hafnovito ino prilizhno , oberniti. ,Se pa tak saftopi, de fe v’ti rezhi ne finemu rhes ve7.1i gnati, filiti, ino prefkerbni biti: sakaj kdor je sa obranjenje fvojiga dobriga imena preobzhutliv 142 in o prefkerben, je tifiim enak, ki stavoljo narnnnj- ftie bolesnize sdravila pijejo, ter menijo sdravje ko- variti, ker ga vender le ravno s’tim kvarijo, ino do kraja podkopleji. Kavno takolajifti, ki s’ vlo preve¬ liko fkerbjn fvnje dobro ime obraniti ifltejo, pofled- liizh ob vfn zhaft zbifto ino zelo pridejo. Sukaj ta prefkerbna obzhufnoft ltori, de fo polni prepira, 1 ak¬ ne terme, in de iiilo sa preuefti, in tak fanti podka- rijo hudobijo obrekovuvz >v. ,Spregledanje ino sanizhovauje ras - slialenja ino obrekovanja jo fpiolt vfe boljfhe vrazhilo, kakor ob- zbutnoft, prepir ino mafhovanje: sauizhovanje zelo potlazhi sopernika, jesa ga 1'ite pa le oferzhi. Kro¬ kodili fhkodjejo le ti Iti m , ki ftrah pred njimi imajo, in v' refnizi tudi obrekovanje le tiftiin fhkodje , ki fe ga boje. Nesmeriii ftrah, fvaje dobro ime sgubitj,. osna- mije, de fc n a njegovo terdnoft malo stnefemo, namrezh, de fe nam farnim nafho shivlenje dobriga imena vredno ne sdi. Mefta, ki zhes velike reke le lefene tnofte imajo, fo vedno v’ ftrahi, de jim jih bo porva povodnja pobrala; mefta pa, ki fo s’sidanimi tnoftmi previdene, fe te nenavadno velikih povodni bojijo. Tako tudi kerfhanfke v’ zhuJnofti dobra vter- jenc dufho vfe napadke hudobnih jesikov sanizhuje- jo: ki pa farne fvojo ntalovrednoft obzhutijo, per vfa- kfn doletku nepokojne poftanejo. Kdor, m tja F i! o - teja! to ifhe, de bi per tebi v’ zltafti ftal, bo goto¬ vo ob njo perfhel; pa, kdor fvojo zliaft per ljudeh Isbm-azhiti sheli , kterim je pregreha zhaft no p > f h - t *nje vsela, po pravizi saflushi, do kraja vfo zhaft sgubiti. Dobro ime fe ima le sa suuajni napif dershati, ki iskasuj ■, kje zhmlnoft prebiva; zhednoft mora to¬ rej s mera j pervo zhaft imeti. Ilezhe torej kdo, de fi hinavez, ker poboslmo shivifh alj de fi fhleva, ker ras - shalenje odpufhafh, tak ni drujiga treba, ko fmejati fe. Sakaj, rasen tiga, de fakfhne fodbe le od neumnih ino malopridnih jesikov pridejo, tudi 143 /'icdnofti zelo nikdar opufiili, in o od njene ftesc odflopiti ne fmemo, de bi fe ravno sravcn dobro ime grabilo, fofebno, ker fa.l s m'raj pred perjam , to je, gliotrajno, duhovno bi igo pred vfakim suuajnim bli- gam vlakokrat zhifiati moramo. Veliko nam mora ga nafbe dobre ime biti, malika pa vender ne fmemo js lija narediti; in kakor ne fmemo ozhefa dobriga zldovcka ms-skaliti, tak ti tudi uikolj ne fmemo per- sadevati, de bi o/.liefu hudobuesha ftregli. Brada je lepota na obrasu m.islia, ino lafji na glavi slieue, naj fe pa brada is podbradka, in lafje is glave is korenine populijo, in teshko bodo kdaj vezli na novo israflizlie fe pa.le poresb jo alj poftrishejo, kmalu fe bodo spet obrafli, iu flie le terdneji iao goftejii; ka¬ kor poprej. Ako nam tedej jesiki opravljivzov, ki fo po be- fedah Davida sbrufheuim fhkarjam enaki, dobro ime poreshejo alj zhifto poftrishejo, bodimo bres fkerbi: sakaj kmalo bo fpet vnovizlf, in ne le kar tako lepo kakor poprej, ampak shlahtuilhi ino terdneji israflo. Ako nam pa nafhe pregrehe, nafha lenoba ino nafhe Hibo sliivlenje dobro ime odvsainejo, potim bo pazil teshko kdaj vezli vnovizh israflo , ker je is korenine bruto. Korenina pa dobriga imena je dobrota ino pofhtmje, ktera , dokler fe v’ refnizi v’ naf snajde , atotovo zhaft, ktera fe ji fpodobi, isroditi samore. Sapuftiti moramo tiflo iiezbimerao tovarfhijo, dfte nepridue fhege , tifto neumno prijasnoft, kakor hitro bi nafhimu dobrimo imenu flikoilvati samogle ; sakaj boljfba je dobro ime, ko jesero prasnili krot- kozhafov. Zhe naf pa kdo savoljo opravljanja pobosh- "ih del, savoljo vifhiga persadjenja po brumnofti ino »»voljo pota proti vezhnim sakladam fovrashi, obre¬ dje, alj savoljo tiga gondra in nam ldiubje, po tim k» puftimo, naj ti pfje nad mefzam lajajo, in zbe bo- ho tudi samogli, flabe mil'ti od nafliiga dobriga ime- ,la narediti, ino tako lafe ino brado nafiiiga dobriga 'bitja poresati ino poftrizhi , fej fe bo vnovizh fpet °hrafla, in fhkarje obrekovanja bodo uaflii zhafti rav- uo tako dobro pomagale, kakor vinjak viufki terli, ktera savoljo njega dober in mnogi fad obilno posheoc. Le vfelej fe na Jesufa Krishaniga obernimo, iu hodimo v’ savupanju ino priprofti , vender pa modra ino s’ premiflikaiu , v’ njegovi fveti flushbi; on bo varil nafhiga dobriga imena; in naj tudi perpufti, de nam dobro ime vnamejo', tak nam bo nameflo njega fbe boljfliiga dal; pa tudi savoljo tiga perpufti, do v’ fveti ponishnofti rafemo, od ktire je en fain lot vezh vreden, ko jesero iiber zbafti. IVaf kdo krivizhuo obrezhe, tak obrekovanju mirno refnizo nafprot pofta- vimo, zhe po tim obrekovanje pa le naprej gre, pa tudi mi oftaiiimo v’ la fini m ponishovanji, iu nikdar ne bomo dobriga imena bolj okovarili, kakor ; de ga takos’uaflio duflio v’ boshje roke poloshimo. ,Slu- shimo Gofpodu v’dobrini ino flabim fluiji, de bomo po tim s’ Davidam rezili samogli: ,,Moj Bog! sa- voljo tebe fe je sgodiio, de fim bil saframovan, iu de je oframoteuje moje oblizhje pokrilo.“ Od tiga pa vender odvsamem nektire gerde ino nemarne pregrehe, kterili obdalshenja nihzlier ter- peti ne fine, ako fe ga le snebiti samore, kakor tu¬ di nektire perfhone, kterili dobro ime je mnogi« ljudem k’ rafti v’ dobrim potrebno. Sakaj v' takih- tii okoljfhini fe mora po nauku fvetih uzheniksr povorjtjenje dobriga imena mirno ifkati ino titjati. 1 Ji O ,S M A P O ,S T A V Ai Od krotkofti proti b I i s h n i m u , i a o od v r a z b b s o p e r j e s o. ,Sveta krisma, ktero po apoftolfkim isrozhili fveta zerkuv per fveti birmi ino per drugim blago- fluvlenji imeti mora, obfioji is otjkiniga olja ino palsannt, ktire dve rezili med drugim dve preljube zhednofti pomenite, ki fte fe v’ prefveti zblovezbnofii. Jesufa Kriftufa fvetile , in ktire je nam zeli pofebuo perporozhil, kakor de bi moralo nafhe ferze narbolj fkos tajifte njegovi flushbi pofvezbeuo ino njegovima uafle fhe profte volje, is liafhiga laftniga isvolenja is-haja. ,Sploh moramo vfakimu naprejpoftavlenimu, kar oblaft sadene nam sapovedovati, pokorni biti. Po¬ korni moramo biti vojvodu v’ vfih rezheh, ktire der- shanje deshelne fhegurnofti ino druge ozhitne na¬ vedbe sadenejo, duhovnim naprejpoftavlenim v’ vfim, kar duhovno vladanje sadene; ftarifham, gofpodar- jam, fosakonfkim v’ vlili hifhuih opravilih; fpovedni- ku ino dufhnimu vodniku v’ pofebni vodbi iiafhe dufhe. Pufti fi vfe dela poboshnofti, ktire imafli oprav- ijati, od fvojiga duhovniga ozheta naprejpifati; to jm borilo, de bodo vfe vezli vredne, ino s’dvojnoj do- brotoj ino guadoj obdelene; eno she imajo farne v’ febi, ker fo bruuuie, drugo dobijo fkos pokorfhinoft, ktera jih je naloshila, ino fkos ktire mozh fe bodo upravljale. Blagor pokornim; sakaj nikdar ne bo l ' 'g pcrp.ufl.il , de bi li sajfbli. loS D V A N A J ,S T A POSTAVA. De je zhiftoft potrebna. Zhifttrft je lilija vfih zhednofti, ino povsdigne zliloveka fkoraj do angeljov; nizh ui lepiga , ko le savoljo fnage, fuaga zliloveka je pa zhiftoft. Pravi fe tudi zhiftofti, de je poflitenoft, ino njeno ohran- jenje fe imenuje zhaft; tudi ji pravimo, de je bres- madeahnoft, in njej nafprotui pregrehi, popaka. S’ kratkoma, ima to vfo pofebno flavo, de je nar Iep- fhi ino nar fvetlejfhi zhednoft dufhe ino telefa. Nikdar in nikolj ni perpufheno nafke telo v’kaj fi hodi sa eno nezhifto vefelje oberniti, kakor v’pra- vizhni sakonfki savesi, ktire fvetoft po pravizhuim povrazhili pogrcfhek popravi, ki is fladnofli is-haja Pa zelo v’sakoni fe mora zhifta inifel ohraniti', de, zhe ravno v’ ispolnovanjf tajifte kaj nefpodobhiga le 4 shi, vender volja zhifta ino fuashna oftane. Zhifto ferze je kakor bifariza, ki niti kaple vo¬ de ne fprejme, ako ne pade od neba; obeniga me- feniga vefeljane samore vshiti, rasen v’sakonfki sa¬ vesi , ktira je is nebef isporozhena. Sunaj savese mu fhe ni perpufheno v' proffovoljnih ino poftajozhih mefenih ntiflih na to mifliti. Kar sadene pervo ftopnjo te zhednoft!, tak fe varji, moja Filoteja! pred vfako prepovedano flad- noftjo, naj fi bo, ktira hozhe; prepovedana je pa vfa- ka sunaj sakona, ino zelo v v savesi sakonfki ako je sapovedam sakonfkim nafproti. Kar sadene drugo ftopnjo, ft prepovej, koljkor je kolj mogozhe, vfako nepotrebno rasvefelenje, zhe je tudi perpufheno. 159 Kar sadene tretjo ftopnjo, tak fi ne naveshi fvojih obzhutkov na fporozhene ino vflvarjene fladi v’sakona ; sakaj, de firavno fo v' zilj in bonez fve- liga sakona potrebne, tak fe vender ferze in mifel na nje nikdar navesati ne fine. Po tim pa tudi uikogarja ni, de bi mu ta zhed- nol*t filno slo potrebna ne bila; ki v’ vdovfkiin fianu ehivijo, potrebujejo mozhno ferzhne zhiftofti, ki ne fovrashi kar prizliejozhih ino pribodnih perloshnolt, ampak ki* fe tudi miflam vftavlja, ki fe lehko saroljo fponiina na perpufhero vefelje pretezheniga sakona v’ glavo vfadijo; in torej fo takfhni ea uezliifte na¬ gibe bolj pripravni. Satorej obzhuduje fveti Augufh- tin zhiftoto fvojiga ljubleuiga Alipa tako slo, ki je me- fene fladi fovrashil in fi jih popolnatna is mifli fpra- vil, de fi mu ravno v’njegovi mladofti nifo nesnane oftale. In ref,, kakor fe popolnoma sdravo ino srelo fadje v'flami, v’ pefku, tudi v’ fvojim laflnim perji ohraniti da, ofkrunjeno fadje fe pa fkoraj ni- kak ne obvarje, ako fe ne povreje v’ fladkorji ino medu, tako fe tudi zhifto nepokvarjena zhiftoft da lehko ohraniti s’ enim ino drugim perpomozhkam; uizhefarja pa ni, kar bi pokvarjeno ino ofkrunjeno zhiftoft obvarvati samoglo, rasen brurauofti, ki pa prav velika mora biti , in ki je, kakor fim she vezhkrat rekel, fladkor ino med ferza. Mladini je priprofte ino prav natanzhne zhifto- potreba, tako, de vfako radovedno mifel is fvoji¬ ga ferza odsheue ino s’ refnint fovrafhtvam vfako ne- zhifto vefelje sanizhuje, ki v’refuizi vredno ni, de *** ga ljudje posheleli, ker fo ofli ino fvinje bolj pri¬ pravne sa-nj,. kakor oni. Varvati fe torej morajo J® te zhifte dufhe, de^ ne bodo nikdar dvojile, de je zhiftoft vfe in vfe boljfhi, kakor vfe, kar ji je na¬ sproti. ,,Sakaj fovrashnik,“ praivi veliki fveti Hiro- u 'm, ,,drashi divifhke ljudi slo slo k’ poshelenjir, flad okufiti, ino jim jo vfe boljfhi ino vefelfhi naprej po¬ javlja, kakor je, kar jim veliko uepokoja napravi, k er fi nesnano rezh toljko prijetno mifIijo.“ Kakor 160 pa vefha, plamen sagledaje, radovedno okolj nja le¬ ta, okufiti, ali je tudi fladek, ker je tak lep, ino od te mifli gnana, ne neha, dokler fe v’ lija fpufii, in fe per pervim naletu ofmodl: tak fe tudi vezh- krat pufli mladina od golufne ino hudobne shelje po plamenu mefene fladi prijeti, de po mnogoterih radovednih mifiih sadnizh fvojo pogubo v’ nji naj¬ de; v’ katerim pa bolj neumno ravna ko vefha, sa- kaj vefhe fi Iehko miflijo, deje ogenj fladek in pri¬ jeten, ker vidijo, de je lep in fvetel, mladina pa ve, de je to, kar jifiie , uefpodobno in uepofhteno, in per vfun tim vender ne neha vifoko vrednoft na neumno ino shivinfko fiadnoft polagati. Kar sakonfke pofebej sadene, tak jim je, (kar fe pa, de hi tak ne, vfe premalo prevdari) zhifloft slo slo potrebna; ker njihova zhifloft ne obftoji v’ popolnim sdershanji, ampak le v’ pravizhni smerno* fti. Kakor je pa, po moji mifli, sapoved: .Tešite fe, pa nikar ne grefhite, veliko teshji, kakor zelo nezh fe ne jesite; in je loshej, fe jese sa vfim sdershati, kakor ji prave menike vftavijati, tak ja tudi loshej, fe mefene fladi savfim sdershati, ka¬ kor jo med mimiki smernofii ohraniti. Ref ima po- fvezhena proftoft sakonfkiga fl mu fofebuo mozih, ogenj posheljenja pogaflti; pa flaboft tih, kterira je dana, lehko od perpufhenja v’ rasvusdanje, ino od pravize v’ krivizo sajde. In kakor fe bogatini najdejo, ki ne kradejo is potrebe, ampak is lakomnofti, tak tudi sakonfkih ni malo, ki fe s’farno nesmeruoftjo ino s’ greflmim po- sheljenjam pregrefhijo, de fi ravno po pravizhnim perpufhenji febi savesaniga imajo , s’ kterim bi sa- mogli ino morajo sadovoljni biti; ker je njih poshe- lenje hitrimu plamenu enako, ki femtertje divja, vfe poshge , in nikjer ne obftoji. Smeraj nevarna rezh oftane, mozline sdravila piti. sakaj zbe fe vezli vsame, kakor je treba, iu zhe nifo prav napravleue, tak ne bo nikolj bres ve¬ like fhkode. Savesa sakonfka je bila sapovedaua> 161 in nekaj tudi sa perpomozhek shper hotivnoft namen¬ jena, in ref je prav dober perpomozhek soper njo, per vfim tim pa vender m o zini 0 sdravilo, ki torej lehkofhkodje, ako fe s’ njim prav pametno ne ravna. Rasen tiga fe doftikrat nakjjuzhi, de savoljo raarfkakiga opravka alj savoljo dolgih bolesui save- sani vfak febe biti morajo. Torej je savesanim dvoj¬ ne zhiftofti potreba, ene savoljo popolne sdershnoiti, ako fo, kakor fim rekel, eden od -drujiga; druge, gmeruoft med febo imeti, ako fo po navadno fkupej, ,Sveta Katarina is Siene je med pogublenimi veliko dufh vidila, ki fo grosne muke (hmrtfe) terpele, ker fo fvetoft sakona ofkrunile , in fizer ue savoljo ve- likofti greha, pravi ta fvetniza, ker fte vbijanje ino preklinjanje Boga fhe vfe huje pregrehe , ampak sa- volj tiga, ker tifti, ki take grehe delajo, fi obene vefti is tiga ne ftorijo, ino dolgo v’njih oftanejo. Vidifh tedej , de je zhiftoft vfim ftanovam potreb¬ na. ,,Imejte mir s’ vfak itnpravi apoftel, ,,ino fve¬ toft, bres ktire nihzher Boga gledal ne bo.“ Pod fvetoftjo fe pa po ras laganji fvetih zerkve- nih ozhetov Hironiina ino Krisoftoina, zhiftoft saftopi. Ne, ue, moja Filoteja! bres zhiftofti nihzher ne bo Boga gledal, nihzher ne bo v’njegovih fvetih fhoto- rih prebival, kdor zhiftiga ferza nima, in kakor Is- velizhar fam govori: ,,Pfi in nezhiftuiki bodo is njega saperti.“ Blagor njim ki fo zhiftiga fer- za , sakaj oni bodo Boga gledali. 14 1G 2 T R I N A J ,S T A P 0 ,S T A V A, Nauki, z h i ft o ft obranit i, Bodi prav slo urna, fe vfake perloshnofti, ktira k’ niefeni ftaduofd vabi, isogniti, sakaj ta sleg fe poloti zhloveka, de ne mifli na-nj, in sazhetek, ki zelo malo'; v’ febi ima, ima liude hude uaftopke. fcimeraj loshej fe mu je isogniti, kakor fe kdaj sa- vfim od njega issdraviti. Zhiovefhke telefa fo pofodvam is ftekla (glasba!) narejenim slo enake, kterih ne mormo nofiti, de bi fe ena v’ drugo sadevale, zhe nozhemo, de bi le nam ne pobile, enake tudi fadju, ki, zhe je ravne bres vfe rane, kmalo madesh dobi, ako fe eno dru- jiga dotika. ,Saj fhe voda, naj bo zhifta kakor lio- zhe v’ kaki pofodvi, ne bo vezh sa piti, kakor hi¬ tro kika stiivad do uje pride. Ne perpufti uikdir, moja Filoteja! de bi fe te kdo alj is nerodnofti, alj kar is fhale (fhpafa) alj le is prijasuofti, doteknii, sakaj ko bi ravno ref s’ takim pezhanjarn, ki je bolj nefpametno kakor hudobno, zhiftoft zelo nepokvarje¬ na oftala, tak je veuder le fhkodiivo, iuo roshi zhi- ftofti njeno shivuoft ino prah zveta odvsaine, nefpo- dobno fe pa dotikati puftiti, fe pravi, zhiftoft do kra¬ ja pod kopati. Zhiftoft ftanuje v’ ferzi, ima pa telo sa frojo vlaft. Satorej fe samore sgubiti fkos vfe suuajine pozhutke telefa, kakor tudi fkos vfe mifli ino shelje ferza. Nezhiftoft je , nezhifte rezhi gledati , poflu- f h ati, govoriti, duhati iuo tipati, ako fe ferze tiga vefeli. Apoftel to vuzhi s’kratkimi befedi: „Nezhi- ftoft fe med vami fhe imenovati ne fme.“ Zhebele 163 fe ne le merhe ne dotaknejo, ampak flie pred vfa- kim-fmradant beshijo, ki od ondod pride, in ga slo fo vrasli ij o. Nevefia v’vifoki pefuii ima roke, is ktirih mira kaple, ki slrohnenja ino gujiloiii prevarje; nje uftni- 'i ,e fo s’sveskam fklenjene, lepoto ino fraiuoshlivoft v’ njenih befedih pomeuivfhi; njene ozhi fo golobizh- ne ozhi savoljo njihove fuashuofti, njene ufhefa s’ glatimi trakzi prepletene, v’ snamnje njene zhiftote , njeniu nof je Libanonfkimu zedru podoben, kteriga lef nikdar ne ftrohni. Taka mora biti zhifta dufha, fuashna ino frainoshliva v' rokah, uftuizah, ufhefah, ozlieh ino na zeiim shivoti. ,Semkaj flifhi tudi befeda, od ktere ftari uzhe- nik Kafijan perpoveduje, ino ktero je is nft fvetiga Basilija flifhal, ki je fam od febe perpovedaje en¬ krat tako le djil: ,,Novem, kaj je shenfka, pa ven- der ni fini divifhki.“ Ref fezhiftoli toljkoftno sna snu¬ biti, koljkorfhna je nezhiftoft, ktira, po tim, ko je vezha alj manjfhi, zhiftoft oflabi, orani alj vmori. ,So nektire nepremifhlene, neumne ino mef ne prijasnofti ino perpufhenja, ktire fizer prav sa prav zhiftofti ne rasranijo, ki jo pa vender oflabij *, omah¬ nejo ino njeni lepi beloti lifh odvsamejo. ,So fhe tudi druge prijasnofii ino perpufhenja, ki nifo le kar neprcinifhleue,, ampak pregrefhne, ne le kar neum¬ ne, ampak nefpodobne , ne le telofne ampak tu li mc- feue; iu s' timi fe zhiftoft vfaj slo orani ino pokvari, pravim vfaj, ker tudi vmerje in popoluatna konez 'same, zhe te hudobne neumnofti sadno mozh me- fene fladi v’ telefu obudijo; in zhiftoft fhe nevred- nifhi, gerflii ino nefrezbnifhi s’tim konez vsame , kakor fkos kurbanje, prefheflvo ino kervoue framnoft, ker fo te sdaj imenovane guufobe le grehi, une pa, kakor Tertuljan v’ bukvah od zhiftofti govori, pofha- iii, hudobije ino pregrehe. In take mifli je Kafijan ramo tako, kakor jes, de fveti.Basili, od take po- lhafti me'ui, ker sdihuje, de divifhki ni: sakaj jes Miflim, de on s’ tim befedi le hude ino fladue mifli nični, ktere, de fi mu ravno nifo telefa omadesho- vale, fo pa vcnder mu ferze ofkrunile, nad kleriga ziiiftoftjo lepe duflie toljko fkerbno zhujejo. Ne prijasni fe nikdar s’ nezhiftimi ljudmi, fofeb- no zhe fo tudi neframni, kokor fo 1'koraj vfelej, fsa- kaj, kakor kosli, ako fe fladkih jedrov s’ fvojiin je- sikam dotaknejo, njih fladkoft v’ grenkobo fpremeui- jo, tako tudi tifti nezhifti ino fmradlivi ljudje fkoraj e' obenim zhlovekam ne govorijo, naj bo fvojga alj drugiga fpola, de bi njegovo ziiiftoft kakor fi she bo¬ di, ne flabili; basilifkain enako imajo ftrup v’ fvojili ozheh, fhe zelo, njih fapa je Hrupna. Nafproti fe pa rada dershi ljudi, ki zhiftoft in zheduoft ljubijo', beri ino premifhluj velikokrat pobo- Bhue ino brumne rezili, sakaj befeda boshja je zhi- fta, in ftori zhifte tajifte, ki imajo dopadenje nad njo; satorej jo David pergliha to pasu, shlahtnimn kamenu, ki ima laftuoft, plamen poshelenja satreti. ,Sklepaj fe vedno, po duhovno fkos premifh- lovanje , ino v’ refnizi fkos fveto obhajilo s’ kri- ghaniin Jesufam. Pravijo, de kdor na selifhu, ag- nus kaftus (zhifto jague) imenovanim, leshi, zhift in framoshliv poftane, gotovfhi bofh pa ti, ako tvo¬ je ferze na nafhiin Svelizharji pozhivalo, ki je pra¬ vo ino neomadesliauo jague, isvedla , de fe bota tvoja dufha in tvoje ferze fkoraj od vfiga blata ne- fnashnofti ino nezhiftofti ozhedila. jS H TIR N A J jS T A POSTAVA. 165 Kako f e vbofhtvo v’ duhu v’ Čre¬ di bogativa ohraniti da. ,,Blagor jim vbogim v’ duhu, sakaj njih je ne- liefako kraljeftvo.“ Gorje torej bogatim v’ duhu, sakaj njihov je pekel. Bogat v’ duhu je, kdor fvo- je bogaftvo v’ferzi, alj fvoje ferze v’ fvojim bogaft- vi ima; vbog v’ duhu je, kdor nobenga blaga v’fvo¬ jim ferzi, in tudi fvojiga ferza v’ bogaftvu ni¬ ma. Tize, simorodzi imenovane, li delajo gnesde, de i'o jabelki podobne, ino puftijo na njih le eno lamo mnjzeno odpertino proti sgoraj, in potim jih fpravijo na breg morja, in jih drugazhi tako mozhne in ne- premozhivne, napravijo, de zhe valovi perderejo, kaplize vode v’ nje ne pride. Smeraj plavajo po¬ veril, ino morje gofpodarijo na morji ino v’morji. Tako, moja Fiioteja! mora tvoje ferze smeraj nebe- fain odperto, bogaftvu ino minjozhim rezhem pa sa- perto biti. ,Si bogata, tak obvari fvoje ferze fkerb- no pred vfo Ijubesnjo do bogaftva, smeraj mora per- vo oblaft obdershati, in v’fredi bogaftva bres bogaft¬ va, in gofpod bogaftva biti. O ne lili fvojiga duha , kije is nebef, pod bogaftvo semlje, smeraj mora nad njim, nikdar pa v’njim biti. ,Strup imeti, ino s’ftrupam savdan biti fo dve zliifto raslozhne rezhi. Mende kolj vfi sdraviizharji Capotekarji) imajo ftrupe, de jih v’eni alj drugi nak- Ijuzhbi v’ prid oberuiti samorejo ; pa savoljo tiga ni- fo s’ ftrupam savdani, ker ftrupa nimajo v’ tulefu am- IGG pak v' f> hrambi; tak samorefli tudi ti bogaftvo imeti, bres , de bi bila od njega savdana, zhe ga namrezh iinnfh v’tvoji hifhi, alj v’tvoji motilni, pa ne v’ferzi, V’ refnizi bogat, sraven pa vbog v’ duhu biti, je pra¬ va frezlia sa kriftjana, sakaj tako ima frezho boga¬ tiva sa ta fvet, in saflushenje vbofhtva sa uni fvet' Moja Filoteja! nihzher nebo kdaj obdal , de je lakomen: vfak odriva to porednoft iuo vinasilo ferza od tebe; eni te isgovarjajo s’ potrebno fkerbjo sa mnogo otrok, s’ modroftjo, ktera fvetuje, de naj ne¬ kaj premoshenja imamo, in de ga nikdar prevezh ni, ker smeraj kake potrebfhine naftopijo, ki potrebo fto- rijo, fhe vezh imeti: in zelo tajifti, ki io zhes vfe fkopi, fhe ne verjamejo, de bi lakomni bili, in fhe v'tvoji vefti ne miflijo, de to; sakaj lakomnoft je mozhua, mozhna ognenza (leger) ki zhloveka zhe- dalje bolj neobzhutniga ftori, vezha in bolj vrozha ko je. Shelifh ftanovituo, gorezhe iuo nepokojuo blago, kteriga nimafh, tak pravifh saftonj, de ga ne shelifli krivizhno: sakaj savoljo tiga uiti nizhefar manj la¬ komna, Kdor ft movituo, gorezhe iuo s’ nepokojo piti sheli, zhe ravno drujiga ne, ko vodo, saftopno ka- she, de vrozhiufko bolesen ima. O moja Filoteja! v’ refnizi nevebn; ali bi bili pravizhua shelja, ako bi bogaftva po pravizi pofefti somogli, ktire to po pravizi koga drujiga; sakaj sdi te, de bi mi fkos neprirozhnoft blishniga prirozhno radi imeli. Ali tifti, ki kaj po pravizi pofede, nima vezh pravize, to kar ima, po pravizi obdershati, ko mi, po pravizi skeleti? sakaj sdaljfhamo nalho shel- jo noter do njegove prirozhnofti, ob ktero bi ga radi fpravili ? To poshelenje, ko bi te she dalo rezhi, de je po pravizi, faj ni po ljubesni; sakaj mi farni bi nikak ne hotli, de bi kdo, zhe tudi po pravizi, bla¬ go shelel, ktero mi po pravizi obdershati hozhemo. To je bil greh Ahaba, ki je Nabotov vinograd po pravizi imeti shelel, ko ga je ta fhe po pravizi ob- i ar dersliati hotel; uni gaje slielel gorezlie, ftanovitno iHo s’nepokojam, in s’ tim je Gofpoda rasshalil. Sateri, fvoje slielja po blagu blishniga tako dolgo v’ Jv oj im ferzi, moja Fitoteja ! de bo on fam sazhel skeleti, fe ga snebiti, sakaj tako njegova shel- ja ne bo le kar tvoje shelje opravizhila, ampak jo tudi v’ djanje kerlhanfke ljubesni fprementla, Rad perputlim, de fvoje blago ino premoshenje pomnoshifh, zhe ga le drugazlii ne le po pravizi, ampak tudi krot* ko in po ljubesni pomnoshifh. Zhe na pofeftvi fvo- jiga blaga prevezh vififh, zhe fi slo fkerbna sa-nj; fvoje ferze in fvoje mifli na-nj obefifh, in le s’tre- petanjam na to miflifh, de bi ga snala sgubiti, po tim mi pa gotovo verjami, de na vrozhnizi bolehafh; sa- k'j ki fo vrozlinizhui, pijejo vodo, ki fe jim poda, s’ nekoj goltnoftjo , uruoftjo ino sadovoljnotljo, ki fe per sdravih ne naj le sa kar bodi. Ni mogozhe, de bi komu kova rezh dopadla , de bi ljubesni do nje ne dobil. Ako ob fvoje blago pridefh, in tvoje ferze savolje tiga slo shaluje, in fe otolashiti ne da, po- tiai, verji mi, moja Filoteja! slo na njem vififh; sa¬ kaj uizhefar ne prizha toljko od nagnenja do sgub- lene rezhi, kakor shaloft zhes njeno sgubo, Ne posheli torej nikdar s’ velikim poshelenjatn biaga, kteriga niinafii, ne obeti tudi prevezh fvojiga ferza na tifto, ktero imifh; ne bodi nevtolashliva nad fhkodoj ino sguboj, in po tim snafh vupati, de f' per refuizhnim bogaftvi vboga v’ duhu, in torej frezhua, ker je neke f h ko kraljefive tvoje. 1GS PETNAJSTA P O jS T A V A. Kako fe v’ pravim bogaftvi ref- ni z h no v b o s h n o skivi. Obrasnik fmalar) Parasi je popifal Ate'ufko ljudftvo prav v’ shivo, kakor ljudi ne enake in ne 1'tanovitne nature: jesne, krivizhne, fpremenlive, perljudne , dobrotljive, vfrnilene, prevsetne ino po- nishue, ferzhne ino bojezhe fknpej. Jes, moja Fi- loteja! bi ti ravno tako rad bogaftvo in vbofhtvo, ve¬ liko fkerbnoft sa zbafno blago ino ravno tako veliko sauizhovanje tajiftiga na ferze poloshil. Bodi bolj fkerbna, ko pofvetni ljudje, s’fvojim blagam dobro ino pridno obrazhati; sakaj, povej mi, ali nifo vertuarji kraljov ino velikih gofpodov veliko bolj fkerbni ino pridni v’ ofkerblenji ino lepfhanji njim isrozhenih vertov, kakor, de bi njim v’ laft fli- ftiali? Sakaj to? Ilef sato, ker fi te verte kakor ver- te fvojih kraljov ino gofpodov miflijo, per kterili fe fkos te flush.be vftrezhi shelijo. Moja Filoteja! bla¬ go , kteriga mi pofedemo , ni nafhe; Bog nam gaje isrozhil, de ga ofkerbimo, in hozhe, de fad in prid is njega dobimo ; torej mu s’to fkerbuoftjo dopad- livo flusbbo ftorimo. Bolj velika in bolj resna mora torej nafha fkerb¬ noft biti, kakor je fkerbnoft pofvetuih ljudi sa njih pofeftva, sakaj oni fi persadevajo le is ljubesni do farnih febe, mi pa moramo is lubesni do Boga delati. Kakor je pa ljubesen do famiga febe Ijubesen polna nepokoja ino file, tak je tudi fkerb, ki is te ljubes¬ ni isvira, nepokojaa ino prefilena; in kakor je na- 169 proti ljubesen boslija krotka, mirna ino pokojna, tak je tudi ljubesen, ki is nje is-haja, krotka, mirna ino prijasna. Imejmo torej to ljubesni polno fkerb- noft sa ohranenje , ju zelo tudi sa pomnoshenje Tvo¬ jima zhafniga blaga, ako fe k’timu perlosbnoft na- kljuzlii, in ako nafh ftau to dopufti, sakaj Bog liozhe, dc is ljubesni do njega tako ravnamo. Glej pa tudi, dete laftna ljubesen ne ogoljufa; sakaj velikokrat fe v’ podobo boshje ljubesni tako slo enako prevershe, de jo je teshko od nje raslo- zhiti. De te tedej ta smota ne vname, in fe fkerb sa zhafno v’ lakomnoft ne prevershe, morafh rasen tiga, zhefar fun te v’pofledni poftavi opomnil, vezli- krat v’ fredi rcfnizhniga premoslienja ino bogaftva sbivleuje refnizhniga vbofhtva peljati. Odložili tedaj smeraj cu del fvojiga premosheu- ja, ino ga daj s’ferzhno ijubesnjo vbogim, sakaj od pofeftva tigaprozh dati, kar je liafhe, fe pravi, sa ravno toljko vboshuifhi poftati , in vezh ko dafh, vboshuifki bofh. ,Sizer ti Bog ne bo le na unim, am¬ pak she na tim fvetu povernil, sakaj nizhefar ne per- nefe zhafnimu blagu toljko blagoflova (shegna), ko •togi v’ ime dajati; pa do zbala, de ti Bog poverile, poftauefh toljko vboshuifhi. Oj ga, fveto ino bogato vboshanje, ktero milofhna pripeljal ljubi vboge ino vbofhtvo, sakaj s’ to Ijubesnjo bofh v’ refnizi vboga poftala , „ker fino “ kakor fve¬ to pifmo pravi, ,,enaki rezhem, ktire ljubimo.“ Lju- besen fi ftri Ijubezhe enake. ,.Kdo je bolen de bi tudi jes s’njim ne sbolel?“ Klizhe narodov apoftel. IVczlii je pa tudi samogel: Kdo je vbog, de bi tudi jes s’ njim vbosheii ne bil? sakaj enakiga ga je ftori- ljubesen tiftiin , ktire je ljubil. Bjubifh torej vboge, tak bofh njihoviga vbofht- Va deleshna, in vboshna, kakor oni. Ljubifh pa vboge, tak fe vezhkrat fpravi med uje, fprejmi jih rada, ino obifhi jih rada: govori rada 8 ’ njimi, in bodi vefela, ako fe ti v’zerkvi, na poti, a, j drugde kje perblishajo. Bodi vboshna s’ jesikam 15 proti njim, to je: govori s’njimi, kakor bi med nje 1'Iifhala; bodi pa bogata s’ rokami, in podeli jim, ka¬ kor bogatejfha, fvojiga premoshenja. Hozhefh fbe vezli fioriti, moja Filoteja! tak ti ne bodi dofti, de fi vboshna, ko vboshni, bodi vfiosh- nifhi, ko vboshni. Kako to? ,Slushabnik je manj ko gofpod; bodi tedej dekla vbogih, pofireshi njim v’ njihovih poftelah, ako fo bolni, in fizer, s’ lahnimi rokami, bodi jim kuhariza, in fizer s’laftnimi istrofh- ki; bodi njihova fhivila (mufhkra) ino periza. O mo¬ ja Filoteja! flavnifhi je takfhna flushba, ko oblaft zlies zelo kraljeftvo. Nikdar fe ne morem nazhuditi zhes gorezhnoft, s’ ktero je fveti Ludovik, eden nar- vezhih kraljov pod fouzam, in fizer v’vfih imenitnih rezheh , ta fvet dopolnil. Velikokrat je ftregel pcr miši vbogim, ktire je preredil, in fkoraj vlaki dan jih je nekaj k’ fvoji laftni miši vsel; vezhkrat je fhe sMjubesnjo, de je teshko verjeti, jedel, kurje njim oftalo. Ako je bolnifhnize (fhpitale) objifkal (kar le je velikrat sgodilo), tok je navadno tiftiin bolnikam ftregel, ki fo bili s’ nargrosovitnifhimi bolesni, s’go¬ bami, ranami ino enakimi slegi navdani, ino Sveli- zharja fveta v’ njih fpofhtovaje, jim je ftregel kle- zhe, odkrit, in je ravnal s’ njimi s’toljko fladko Iju- besujo, ko komaj narboljfha mati s’fvojim perferzh- no ljublenim otrokam ravna. ,Sveta Elisabet, hzhe'r vogerfkiga kralja An¬ dreja, fe je velikokrat vbogim perdrushila, le je vezhkrat v’ fredi med fovjimi gofpodizhnami kakor kakfhna vboga shena oblekla, ino jim je rekla: ,,ko biješ bila vboshna, bi fe tak le nofiIa.“ O moja Filoteja! kako vboga fta bila ta kralj in ta vajvodnja v’fvojim bogaftvi, in kako bogata v’fvojim vbofhtvn! Blagor tiftim, ki fo tako vboshni; sakaj njihovo je nebefhko kraljeftvo. ,,Jes fiin bil lazhen , in nafi- tili fte me, fim bil nag, in vi fte me oblekli; pofedite kraljeftvo, ki vam je bilo pripravleno od sazhetka fveta.“ Tak bo veliki dan fodbe kralj vbogih ino kraljov rekel. 171 Nikogar ni, de bi ga per marfkaki priloshnofii, kakfhuo pomanjkanje alj fitnoba ne sadela. Vzh ali pride kak gdft, kterimu bi radi lepo poflregli; in bar bi tildi dolshnoft bila, pa ravno tedaj nimamo s’ zhem. Snamo imeti kje prashno oblazhilo; pa bi ga kje drosi morali imeti, kjer t'e fpodobno oblezlieni perkasati moramo. ,Se pergodi, de vfe dobro vino v’kleti flaj (premeni in falme, in le to flabo iuo ki- felo fhe oftane. Lehko fmo v’ kakim p tujim kraji, alj na kaki priftovi, kjer vfiga pomanjka, in kjer ne naj¬ demo, ne poftele, ne prebivalnize, ne mise, ne po- ftreslibe. ,.Sploh , vezhkrat pride , de nam je zhefar treba, ko bi drugazhi fhe tak premoshni bili. Tedaj fna v’ refnizi vboshni v’ tim , kar nam je potreba. Vefeli fe takfhnih nakljuzhib, moja Filoteja! fprejmi jih s’pripravnoftjo, in prenefi jih s’ vefeli m ferzam. Te sadenejo nefrezhe, fkos ktire vezli alj manj oboshafh, poftavim , hudo vreme, ogenj, povodnje , fufha-, tatvine alj kri viza, tedaj je pravi shetuvni zhaf vbofhtva, zhe tako manjfhanje fvojiga premosheuje pohlevno prenefefh, in fe poterpeshljivo iuo ferzhuo v’ to vboshanje vdafh. Esav je ftopil pred fvojiga ozheta s’ kofmatimi iuo dlakaftimi rokami, tak je UtoriI tudi Jakob, ker pa dlake na Jakobovih rokah nifa v’koehi, ampak kar v’rokavizah tizhale , fj fe mu lehko dlake ispulile, h ros de bi ga bilo kaj sabolelo alj vrasilo; Esavove dlake fo nafproti bile njegovi kosili prirafhene, kte- ra mu je debela in kofinata she prirojena bila, in kdor bi mu jih bil puliti hotel, bi ga bil gotovo slo vrasil, in sio bi bil on vpil fe, j;silino branil. Zhe nam je nafhe blago kakor na ferze perrafheno , in nam hudo vreme, tolovaj ali kak goljuf kaj od nje- odterga , tak toshovanja in o nevolje ne bo uu— keu kouez. Zhe pa blago, kar na fkerhi leshi, kte- r _° nam je Bog naloahil, ne pa na nafhirn ferzi, po- lim s’ njim ne sgubimo, zhe nam je vseto , ne fer- Za ne rasuma. To je, kar obiazhilo sadene, ra- nlozhelc med ljudmi iuo shivino , de je shivini obla- 172 zbilo perrafheno , zhloveku pa kar od sunaj na te- lefi leshi, de ga po fvoji volji oblezhi alj iflezhi sam o rej o. ,S H E ,S T N A J ,S T A PO,STAVA. Od duha bogativa v’ refnizhnim v b o f h t v i. ,Si pa v’ refnizi vboshna, oj potim tudi vbosh¬ na bodi po duhu. Naredi is file zhednoft, ino ober- lii fi ta shlahten bifar vbofhtva po njegovi zeli vred- uofti. Njegova fvetloba fe ne fveti bres sagriuala na tim fvetu, pa sato ni nizh manj neisrezheno lep in shlahten. Poterpi, sakaj v’ dobri drufhiui shivifh; nafh Isvelizhar, preblashena Diviza, apoftelni in premno¬ gi fvetniki obojiga fpola fo bili vboshni, in fo blago sanizhovali, de bi ti ravno lahko bogati bili. Koljko imenitnih tiga fveta je bilo , ki fo v 1 narvezhim bo- gafivi rojeni, vender s’narvezho fkerbjo fveto vbofht- vo jifkali po klofhtrih ino boluifhuizah, de fi fe njim je ravno vfe vftavljalo! Veliko fo fi persadeli, de bi ga najdli; prizhe te refnize fo: fveti Alekfh, fveta Pavla, fveti Pavlin, fveta Angela, ino toljko drugih. In glej, moja Filoteja! vboshtvo tebe bolj ljubi, ko une, ker je farno k’ tebi perfhlo, de ga ni bilo tre¬ ba jifkati, in bres vfiga persadevanja fi ga najfhla: o tak objami ga kakor dragigaprijatela Kriftufa, ki je 173 v' bofhtvi rojen bi!, v’bofhtvi sli!vel ino rmerl, in ga je zelo shivlenje sa tovarfha ino rednika imel. Dvoje pa je, moja Filoteja! kar trojo obofhtvo pofebno dobriga v’febi ima, in kar te lehko k’ veli- kimu saflushenju perpelja. Pcrvo, de te ni is fvojiga laftniga isvoljenja, ampak po farnim perpufhenju boshjim sadelo, de te je tedaj Bog, bres, de bi bila ti s’ fvojo voljo le kolzhkanj perdjala, v’boslitvo po- ftavil. Kar pa mi po farni volji boshji prejmemo, mu je vfeiej slo slo dopadljivo , de le tajifto s’ volj¬ nim ferzam ino is Ijnbesni do njegove fvete volje fprejmemo. Kjer je manj nafhiga, tam je vezli bosh- jiga; in priprofto ino voljno fprijetje kakiga terplen- ja, ker nam ga boshja volja pofhle, tajifto nesre- zheno dobro flori. Drugo pofebno dobro tvojiga vbofhtva je pa to, (le je v’ refnizi vbogo vboshtvo, Vboshtvo, kteriga hvalijo*, povsdigujejo, fpofhtujejo, podpirajo, in fkos perpomozh manjfiiajo, ima rnarfkaj nad feb j, kar po bogaftvi dahne, faj ni zelo vbogo; alj vboshtvo, ki je sanizhovauo, sametovano, ozhitano ino sapufbeno je pazh v’ refnizi vbogo vboshtvo imenovati. In tak- flino j 3 vboshtvo tiftih, ki sunaj klofhtrov shivijo; sa- kaj ker fi ga nifo farni isvoljili, jim gr tudi nihzher sa kaj ne sarajta. In ravno sato, ker jim ga njhzher sa kaj ne sarajta, je oboshriifhi, ko vbofhtvo Klofhtarfkih, de fi ravno klofhtarfko vifoko vrednoft ima; in savoljo oblube ino namena, is kteriga je is- voljeno, vfe hvale vredno je. Ne foshi toraj zhes fvojo vboshtvo, ljubicna Fi- loteja! sakaj mile toshimo zhes kaj takiga, kar nam je sopemo, in zlie ti je vboshtvo sopemo, potim ilifi vezli vboga ampak bogata v’duhu. Ne (oshi, de nimafh potrebne pemozbi, sakaj, ravno v’tim obfloji imenitnoft vboshtva. Kdor bi vboshen fizer rad bil, do bi le nobene titnobe v’ tim ne obzhutil, bi bil slo napuhnjen, sakaj, kaj drujiga liozhe, ko zhaft vbosh¬ tva in dobroto bogaftva. 174 Ne framuj fe , vboshna bili, tudi n e Bogi v’imč profiti. Sprejmi, kar fe ti da, s’ ponishnnftjo, in prenefi s’ krotkoftjo , zbe te prašno odpravijo. (Spom¬ ni fe goftokrat pota, kteriga je naflia ljuba Mati, prcfveta Diviza s’ 1'vojim ljubim Detetam v’ Egipt fto- rila: in koljko sanizhovanja, vboslitva iu teshav fi je tamkaj vsilila! Zhe tako shivifh, bofh v’ fvojim vboshtvi neisrezheuo bogata. ,SEDEMNAJ,STA PO,STAVA. Od prijatelflvov, in pervizh od hudobnih. Med nagibi dufh; ftaji Ijubesen na perviin melii; ona je kraljiza vfih gibljejo v fef/.a, vfe jih preftvari po fvoji Iaftni podobi, iu naf liori enake tifti rezhi, ktero ljubimo. Glej torej dobro, moja Filoteja! de tvoja Ijubesen ne bo huda, s a k a j, kinalo bi ti farna bila vfa buda. Ni jo pa Ijubesui, ki bi toljko ne¬ varna bila, kakor j; perjatelftvo, sakaj vfuka druga Ijubesen samore bres nalprotniga podelenja obftati, perjatelftvo je pa na farno nalprotno pod. lenje sasi- dano, in torej fe fkoraj nikdar perjatelftvo s’kom imeti ne da, de bi fe nagnjenja ne fprijele (scdinile.) 1) Vfaka Ijubesen ni perj atelftvo, sakaj ieliko koga ljubimo; ki naf nafprot ne ljubi, ino tukaj fe na- fhimu obzbutku pravi Ijubesen , in ne perjatelftvo, ker perjatelftvo v’nafprotni Ijubesiii obftoji, in perjatelftvo ni perjatelftvo zhe ni Ijubesen nufprotna. 2.) Tudi fhe ni sadofti, de je Ijubesen uufprotna; perjateli, ki 175 en drujiga ljubijo, fi morajo tudi nufprotuiga nagnjenja fvefti biti, iu zhe fi ga uifo, tak je le ljubesen, pa ne perjatelftvo. In zhes vfe to mora 3) kakfhua drushba med njimi biti, na kteri dno njihoviga perjatelftva pozhiva. Po tim pa, kakorfo drushbe mnogitere, fotudi per¬ jatelftva farne mnogitere, te drushbe fe pa raslozhijo po mnogiterih rezheh alj laftnoftih, ktire fe nafprott podelijo ,So lete krive ino nezhiinerne, potim je perjatelftvo la¬ mo krivo ino nezhimerno, fo pa prave ino refnizhne, tak je tudi perjatelftvo pravo ino refnizhno, in bolj- fhe ko fo te rezili, boljfhe je tudi iarno perjatelftvo. Sakaj kakor je med, is zvetja narboljfhih rosh na¬ bran, boljfhi ko vfak drugi, tak je tudi ljubesen, ki is dobre drushbe ishaja, tilno dobra. In kakor je (v’ Heraklii na’ Potiti) nek med , ki je firupen , de tifti, ki ga vsbijejo obdivjajo, ker fe is flntpniga se- lifba, volzhji koren alj lifjak imenovauiga nabira, ki v’ tiftim kraji slo rafte, tak je tudi perjatelftvo, ki je na nafprotuo podelenje krivih ino hudobnih rezhi sa- fajeno , fkos in fkos krivo ino hudobno. Sdrushenje mefenih flad je nafprotni nagib in shivinfki fpodbadik, ki ime perjatelftva ravno toljko saflushi, kakor obzhina konjov ino oflov v’enakih okoljfhiuah, in ko bi v’ sakonfki savesi ne bilo dru¬ ge drushbe, ko taka, tak bi v’ nji tudi obeuiga per¬ jatelftva ne bilo, ker je pa v’ nji tudi sdruslieno shiv- lenje, sdrushena priduoft, sdrusheno blago ino nag¬ njenje in pa neraslomeljiva sveftoba, tak je sakon pravo ino fveto perjatelftvo. Perjatelftvo , ki je na podelenje pofvetniga ve- felja sasidatio, je vfelej neobtefano, ino ne saflushi imena perjatelftvo, ravno tak perjatelftvo, kije sasi- dano na popolnofti, ki fo nezhiinerne, ino v’ refnizi popoluofti uifo ; ker le od sunajnih pozhutkov fvojo ■vrednoft dobivajo. Pofvetno vefelje imenujem jes taji— fto, ki na ravnoft in fofebno sunajue pozhutke sade- va; kakor vefelje, lepoto gledati, prijetno zhlovefh- 176 ko gerlo flifhati, potipanje i. t. d, Nezhimerne po- poluofti, in take, ki v’refnizi popolnofti nifo, ime¬ nujem neke urnofti ino nezhinierne laftnofti, ktire fla- ba pamet popolnofti imenuje. Le poflufhajmo vezho fhtevilo dekliz, shen ino mladih ljudi, ne sakrivajo in ozhituo rezliejo: ta mlad zhlovek je lilno popolnama, dobro plefhe , igra vfa- ko igro prav prebrifano , hodi verlo oblezhen , poje, deje kaj; je poln fhalj (diorzov) in fe salo vede. In vrefhaki dershijo narvezhe perfmode sa narpo- polnifhi ljudi. Ker vfe te laftnofti le pozhutke sa- devajo , tak perjatelftva, ki is njih is-hajajo, po- fvetne, nezhimerne, minljive imenujemo, in bolj prav bi fe jim reklo, de fo neumnofti, ko perjatelftva. Takfhne fo vezhi del perjatelftva mladih ljudi, ki imajo fvoje vefelje nad refafto , neobrito (mufta- zhafto} brado, nadkonjmi, nad saljubljenimi pogle¬ di, nad oblazhili, nad šalim vedenjam, ino nad be- daftim zheuzhanjain; pazh nikomur ne flifhi takfhno perjatelftvo kakor med mladoft, ktire zhednoft fe fho ozimila ni, in kterih rasutn fhe v’zimi leshi; tudi fo take perjatelftva minljive ko fiaua ki fe raszedi, ko le fonze perfije. 177 O .8 E M N A J .S T A l’ O ,S T A V A. O d n e 7 . h i m e r n i g a J j u b o v a n j a. Ako fe take neumne perjatelftva med perfliona mi nafprotniga fpola sazhnejo, ki fe ne miflijo vsoti, lak fe imenuje irezhimerno Ijubovanje (nelVamna Iju- besen), sakaj ker fo le nesrel fad, alj fhe bolj prav feuza perjatelftva, tak jih savoljo njihove prevelike nezhimernofti ino nepopolnofti nemoremo ne perja- (elftvo ne ljuhescn imenovati. ,Serz:i mošhkih ino 'shenfkih fo fkos nje vnete, premreshene in med fe- 1)6 sapletene v’ nezhimernih ino neumnih nagnjenja!), ki fo vfe na tifte neumne drushbe ino minlive pri- jetnofti sasidane, od kterih je bilo poprej govorjeno. In de ft ravno vfe to neumno Ijubovanje s’ nefram- nofijo ino gerdo loternijo neha tak veuder v' sazhet- ki to ni bila mifel tiftih, ki fo fe v’ enako perjatel- 1’lvo podali; drugazhi bi fe nikdar ne bilo Ijubovanje (vefovanje), ampak gola nrzhiftoft ino gnufoba ime¬ novalo. In vzhali žele lata pretezhejo, prej de taki, ki fo fkos to neumnoft oflepleni, kaj sazhnejo, kar bi zhifloft trupla savfim ofkrunilo: ker jimje dofti, de li ferza le s’ sheljami, sdihovanjam, ljubovanjam in 'drugim takimi neumnoftmi, in fizer is mnogiterih na- meuov nafitijo. Eni namrezh nimajo obeniga drujiga namena, kakor de ti volzhjo lakoto fvojih ferz s’ ljubesnjo ino nafprotno ljubesnjo potolashijo, in taki per isvo- Ijenji fvoji ljubesni ne gledajo na drujiga, kakor na tvoje pozhutke, in fe fpuftijo , kakor hitro s’kako prijetno vfeho Cperfhono) vkup pridejo, s’ tajifto v’ 178 tako ljubovanje, brcs, de bi njeno ferze alj sader- shanje prejifkovali , iu fe potim v’ te nefrezhne sanjke tako hudo samotajo, de fe posnej le s’teslia- vo isvosljati samorejo. Drugi fe dajo is farne prc- vsetnofti v’take rezhi sapeljati, in menijo; de je ve¬ lika zliaft sa nje, ako ferza s’ljubesnjo vjamejo ino sakujejo. Ker takfhni per fvojim isvolenji la zhaft sa fvoj namen imajo, tak naftavijo fvoje nireshe ino sanjke na imenitne, vifoke ino flovezlu kraje. ,She druge goni saljubljeno nagnjenje ino prevsetnoft fku- pej: in, de fi je ravno tudi njihovo ferze k’ ljubesni nagnjeno, tak fo veuder ne dajo v’Ijubeseu sapelja¬ ti, zhe fe tudi kaka zhaft sraven ne perdobi. V T fe take perjatelftva fo savlim hudobne, neum¬ ne ino nezhimerne: ker fe s’ greham soper zhiftoft konzhajo, in po tim takim fvoje ferze Bogu, sheni alj inoshu vkradejo, kterim po pravizi flifhi; neum¬ ne: ker fo bres pametniga sazhetka ino vsroka; nezhimerne: ker ni sraven ne dobizhka, ne zha- fti ino vtolashenja. Nafprot pokvarijo zhaf, podkop- lejo dobro ime, in ne pernefo drujiga vefelji, ka¬ kor neko tifhanje, nekaj hoteti ino vupati, bres, de bi fe prav vedilo , kaj fe hozhe, in kaj fe sheli. Vedno fe dosdeva tim sinotenim firotam, kakor de bi v’raso de vanji nafprotue ljubesni; ktira fe jim is- kasuje , kaj fkrivniga, vfiga posheljenja vredniga fkrito leshalo; in vender prav sa prav nikdar pove¬ dati ne mogo, kaj njihove shelja bres kouza shive obdershi, in njihovo ferze vedno s’ nesavuplivoftjo, ltrali.im pred sgubo nafprotue ljubesni in nepoko- jam greni. ,Sveti Gregor pifhe v’ euiin fpifu soper prevset- ne shene zhuduo lepo od te rezhi. Tukaj ene be- lede, ki zhe fo ravno na shene pifane, vender tudi moshem v’ prid biti samorejo. ,,Lepota, kakor ti jo je Bog dal, je sadofti sa tvojiga rnosha, ako fhe pa shelifh, de bi tudi drugim dopadla, in jo hozhefh, kakor rasproftreuo rnresho sa vlovlcnje ptizhov ua- ftaviti, kaj bo pa perfhlo is tiga? Dopadel bo tebi 179 tajifii, kferim bo (voja lepota dopadla, saljublene poglede bofli s’ saljublenimi pogledi povrazhovala; potim fe perdrushi od kraja neko perjasno nufmejan- ja, potim na fkrivuiin befede ljubesni; pa fkorej bo iiafprotua ljubesen saneflivfhi, in fe prevershe v’bolj saflopno ljubovanje. Vari fe, moj befedliv jesik per- povedovati, kaj potim pride; veuder fhe pa moram te le befede pervrezhi: Nezli kar mladi ljudje ino shene v’ takim neumnim ljubovanji pozhno, ni bres velikiga napeljovanja v’ greh. Vfe to hudobno jlju- bovanje fe dershi fkuprj , alj eno drugo na fe vle- zhe, kakor sheleso, ki je bilo oil magneta na fe po¬ tegnjeno , fhe vezh drujiga shelesa na fe vlezhe.“ O kako prav govori' ta veliki fhkof! Kaj mi- flifh saz.heti ? K’ljubesni vneti? — Poflufhaj me: Nihzhe ne vname koga s’ ljubesrijo , ki bi po- flednizli lam od ljubesni vnet ne bil. Kdor v’ tej igri lovi, fe vlovi. Selifhe Aprokfis prime ogenj, kakor ga bliso febe obzhuti, in je v’tim prava po¬ doba nafhili ferz, ki fo tu li kakor hitro obzhutijo,de kdo od ljubesni do njih gori, km.iio od enakiga pla¬ mena k’ nafprotni ljubesni perjete. Kaj pa je slie , sna kdo rezhi, zhe tudi ta plamen en trenljej ob- zhutim, de fe le od njega prijeti ne dam? O kako slo fe motifh! ta ogenj ljubesni j:; mozhneji ino vfe globokeje feshe, ko (i mifliti samorefh: le eno ifkro miflifh ti v’ferze fprejeti, pa fe zhudivfha bofli sa- gledala , kako fe na enkrat z liga tvojiga ferza polo- li, vfe tvoje fklepe v’ pepel fpremeni , in tvoje do¬ bro ime savfini v’ dim rasshene (raskadi). ,,Kdo bo pomiloval fleparja,“ pravi modri, „kteriga je kazha piknila? 1 * In sa njim vpijem jes: O neumni topzi! ali kje miflite , de ljubesen tako sarotiti sarao- rete, de bi s’ njo ft »riti samogli, kar fe vam ljubi? Igrati fi hozhete s' njo , pa nevarno vaf bo piknila ino vgrisuila. In vcfte, kaj bodo ljudje k’ timu rekli? Vfak vaf bo saframoval ino saftnihoval, de fte lju¬ besen sarotiti hodi, in de fte is bedufliga savupanja ISO v’nedcrje nevarno kazlio vseli, ki vaf je ranila, ter ob dufho ino zbali fpraviia. O Bog-! koljka flepota je venler, narshlahtnifhi blago nafhe dufhe tako bres fkerbi v' igro poftaviti, in sa toljko minljive saftave ga v’ nevarnoft sgube djati? Pazh v’ refnizi, moja Filoteja ! sakaj Bog ho- zhe zhloveka le savolj > duflie, dufho pa savoljojvo- Jje , in voljo le fatnuzh savoljo ljubesui Joj! koljko manj imamo ljubesui, kakor nam je je treba, uefkouzhno vezh bi je fhe imeti modi, de bi samogli Bogo tako ljubiti, kakor ga je ljubiti dolshnoft, in, kakor bi je imeli preobilno, sapravi- mo ino sametujemo mi neumni ljudje fvojo Ijubeseu sa minljive ino nevredne rezlii! Pazh bo ta veliki Bog, ki lija edino ljubesen nafhih dufb, v’hvalo in sahvalo sa njeno ftvarjenje, ohranjenje ino odrefheuje perdershal, enkrat ojftro rajteugo od tiga neuinniga perterganja ljubesui od naf tirj d , kteriga fmo na tolj¬ ko nezhimerne rezili sapravili: in zhe bo she vfako nepotrebno befedo v'ojftro rajtengo vsel, kak bo fhe ie tifte nefpametne, hefpodoime, neumne in fhkod- ijive perjatelftva fodil ? Oreh vinogradam ino p oljarn filno slo fhkodu- je; sakaj, ker fe delezh ras-fhiri, ino veliko pro- ftora vsame, semlji vef fok odvsame, in ona potim ne more vezh drugiga selifha dofti preshiveti. Vedi tiga je tudi njegovo liftje tako gofto, de fhi- roko ino mozlino fenzo napravi, sadnizh tudi vrnem gtv.dozhe vabi, ki, njegovo fadje dobiti ino isklatiti, vfe okolj njega pokvarijo ino pornaudrajo. Ravno tak fhkotlljivo je tillo Ijubovanje dufhi, sakaj tako mozhno fe je poloti, ino vfe njene fvete pozhutleje tako tlo zliilliga ispije, de je njena mozh po tim k’ vfakimu dobrimu delu preflaba; liftja pa, to je, zhenzhanja, drushovanja, ino s.iljubleuiga fhalobar- jenja je tako fhtevilo, de ji vef dragi zhaf poshre, potim je toljko fkufhnjiv, rastrefenja, neumnih mi- fli ino drugih fhkodljivih naftopkov, ktire vedno k’ 181 febi klizhe ino vabi, tle fe od lijih zelo ferze firali ino p o man dr a. ,Skratkoma, to ljubovanje prepodi ne le kar nebefliko ljubesen , ampak tudi lirah bosli- ji, oflabi ferze, in potere dobro ime, je fgrazha po- flopazha, pa kuga ferza. DEVETNAJSTA P O ,8 T A V A. O tl praviga perjatelftva. — -- ■ O moja Filoteja! ljubi vfakiga zbloveka s’ ve¬ liko , s’ ferzhnoljubesnjo ; pa le s’ tiftimi perjatelfko drufhino fkleni, s’ kterim fe pofvetovati samorefh od tiga , kar k’ zhednofti pomaga; iu vezhe , kofozhed- nofti, kt fe v’ ti drufhini opravljati samogo , bolj po¬ polno bo tudi perjatelftvo. Ako fe uzhene snanofii nafprot delijo, tak je perjatelftvo ref hvale vredno; pa fhe vezlio hvalo saflushi, ako eden drugiga k’zheduoftam’, k’ mod- vofti, ponishnofti, ferzhuofii ino pravizhnofti ferzhite. Ako fe v’ ti tovarfhiji od fvete Ijubesni , od poboslinofti , od kerfhanfke popolnofli pogovar¬ jate , o kak shlahtno je potim vafhe perjatelft¬ vo ! Vifoko je, ker od Boga pride; vifoko, ker je njegova fklenitva v’Bogu fklenjena; vifoko, ker bo vekomaj v’ Bogu obflalo. O kak dobro je, shc lokaj ljubiti, kakor fe v’nebefah ljubi; she tukaj na tinr fveti eden drujiga sa ljubo imeti, kakor fe bo¬ mo gori na drugim fvetu vekomaj sa ljubo Imeli! >les ne govorim tukaj od kerfhanfke Ijubesni fploh, Mero fmo de vfakiga zhloveka imeti dolshni, le du- 188 hovno perjatelflvo sadene , kteriga tukaj menim, po kterim il dve alj tri, alj vezh dufh fvojo poboshnoft, fvoje brumnel okzhutieje uafprot delijo, in kakor eno ferze, kakor ena dufha med feboj poftanejo. Kak po pravizi sainorejo takfhne dufha s’pfalmiftam peti: ,,GIej, kak dobro, kak prijetno je, kjer brati vkup prebivajo.“ J’a zli ref, sak: j shlahten palsam pobosli- nofti tezhe po vednim nafprotnim podelenji is eniga ferza v’ drugo, in v’ refnizi fe da rezili, de je Bog fvoj blagoflov ino fvoje shivlenje sa vezbne zhafe zhes to perjatelftvo rasli). Vfe druge perjatelftva fo , po mojimifli, le fen- ze proti letim, ino njihove vesi proti veliki vfe slati vesi fvete brumnofti le fteklafte Ctfiashovne) alj gi;;- 1'afte verige (ketue). Ne 1'klepaj nikdar drugazbniga perjatelftva, ako ga fklepati miflifh ; sakaj perjatelftva, v’ ktire te natura ino poprejfhna dolshuoft vesliete, poftavim. periatelfke savese s’ shlahto, forejenzi, dobrotniki, 1'ofedi ino drugimi fe nimajo savoljo tiga nikdar ne savrezbi ne povegrati. Tukaj fe govori le od per- jatelftvov, ktere ti farna fklepafh. Snal bi ti kdo rezili, de nimamo zelo nobeniga pofebniga nagnjenja alj perjatelftva do koga pofebej imeti, ker to prevezh ferze nadlegje, duha rastre-- fe, in vezhkrat tudi vrnef fhe nevofhlivoft obudi. Alj tiga fveta fe ni prijeti; sakaj, ker fo takfhni v’ pif- mih nekterih fvetih ino brumnih moshov brali, de je pofebno perjatelftvo ino nenavadno nagnjenje klofk- terfkim slo fhkodljivo, tak fklenejo , de je ravno ta¬ ka tudi sa druge ljudi. Pa velik raslozhek je tukaj. Sakaj v’ dobro vredenim klofhtri, kjer je vfih eden in tajifti zilj ino konez le brumnoft, ni obenih pofebnih drushb potreba: drugazbi bi fe lehko, ker bi fe to, kar vfe sadene, pofebej ifkalo, od odlezhenja v’ras- dertje sajfhlo. Tim dufham pa, ki med fvetam shivijo, in po pravi zhednofti hrepenijo, je bres raslozhka potreb¬ no, de fe v' brumnira ino fvetim perjatelftvi med fe- 183 bo fklenejo, in tako ferzhijo , podpirajo ino nafpr k’ vlimu dobrimu fpodbadajo. In kakor popotuikain', ki po ravnini fkupej gredo, ni ravno potrebno eden drujiga sa roke dershali, de bi manj nevarno naprej fhli; potrebno pa tifiim, ki po flermih ino polfkih polah potujejo; tak tudi tiftim, ki fo po klofhtrih, obeniga perjatelfiva pofebej ni potreba; alj potreba gaje tiftim brumnim, ki v’fredi fveta shiveti mora¬ jo, de po mnogih flermih ino polfkih petah, po kte- rih hoditi morajo, eden drujiga kovarijo , ino eden drujimu naprej pomagajo. Na fveti ne hrepenijo vfi po enim in tajiftim žili; tudi nimajo vfi enakiga nag¬ njenja; torej fe je treba odlozhiti, in fi pofebne per¬ jatelfiva po fvojim nameni delati; in to je v’refnizi odlozhenje, pa fveto odlozhenje, ki obeniga ras- dertja ne napravi rasen tiga, ^dobriga od hudobni- ga, o v z od koslov, zhebelj od of, kar je gotovo slo potrebno. IVe da fe nikak tajiti de je nafb Isvelizhar fvetiga Janesa, Lazarja, Marto ino NIagdaleno s’ bolj ferzlino ino pofebno ljubesnjo ljubil; sakaj farno fveto pifmo naf tiga preprizha. Tudi vemo , de je fveti Peter fvetiga Marka ino fveto Petronilo perferzhno ljubil, in ravno tak fveti Pavel fvojiga Timoteja ino fveto Teklo. Vezh ko ftokrat fe hvali fveti Gregor Aazijanzhan fvojiga perferzhniga per¬ jatelfiva s’ velikim fvetim Basilijam , ino tajifto s’tim le befedami popifuje: „Je bilo, kakor de bi bila v’nama obeli le ena dufha, ki bi dvoje truplo shi- vila. In, de fi ravno tiftim nimamo verjeti, ki pra¬ vijo, de je vfe v’ vfi m, tak fe ima vender nama verjeti, de fva bila oba v’ enim, ino vfak v’ dru¬ gim ; obedva fva imela edin namen, po zhednofii shiveti, hrepenjenje najniga shivlenja v’ savupanji prihodniga bogativa ravnati, in fe tako fhe pred najno fmertjo od tiga vmirjozhiga shivlenja lozhiti.“ ,Sveti Avgulhtin fprizhuje, de je fveti Ambrosh fve- *° Moniko savoljo pofebno imenitnih zhednofii, ktire 184 je ua nji vidil, zelo fofebno ljubil, In de je tudi ona njega kakor angelja boslijiga ljubila. Pa bres potrebe fe sadershujem tak dolgo jper ti rezhi, ktira je faina na febi tak saftopliva. ,Sveti llirouim , fveli Avgufhtin, iVeti Gregor, fveti Ber¬ nard in nar vczhi flnshabniki bos lij i fo imeli bres vfiga perterganja fvoje popolnofli, zelo pofebne per¬ jatelftva. ,Sveti Pavel, ki ajdam njihovo raslozheu- je ozhita, jih dolsht, de fo ljudje bres vfe perferzh- nofti, to je, bres vfe pripravnofii sa perjatelftvo; in fveti Tomas!) derslii , kakor vfak dober modrijan, perjatelftvo .sa zhednoft. On govori pa od pofebni- ga perjatelftva , ker, kakor on fam pravi, popolno perjatelftvo le majhiuo fhtevilo ljudi obfezhi samnre. 1’opolnoft po tim takim, ne obftoji v’ tim, de obeni- ga perjatelftva nimamo, ampak, de obeniga druji- ga, ko dobro, brumtio iuo fveto perjatelftvo imamo. D V A J ,S T A PO,STAVA. Od r a s 1 o z h k a krivimi Poflufhaj sdaj, moja Filoteja! prav potrebno opombo. Med is Heraklee, ki je toljko ftrupen, je na vides sdravimu medu enak; prešlo nevarno je pa, eniga namefto drujiga alj obojiga vkup vseti, sakaj dobrota eniga ne odvsame drugima ftrupa. Vrano fe moramo v’ takfhnih perjatelftvah vefti, fo-' med pravimi ino perjatelftvi. 185 febno, ako fo bile is kakerfhniga fi bodi namena med ofebami (perfhouami) nafprotniga fpola vpeljane; sa- kaj marfkrat ogolufa ozhe lashi ferza ljubezbib. Sazhne fe s’ ljubesnjo zhednofti, ako pa ni varnoft velika, fe bo kmalo neumna ljubesen sraveu permet- ia , ki potim v’pofvetno in poflednizh v’uiefeno lju¬ besen isdivja; faj fbe zelo duhovna ljubesen ni bres vfe nevarnofti; ako fe dofti ne okovali; deli fe rav- 110 smota tukej ne mora tako leliko vdrushiti, ker zhiftota in belota te ljubesni vfako marogo in vfak madesh raslozhnifhi pokashete, ktere fatanova svi- jazhnoft permetiti hozhe. Ako mifli kaj takiga sa- zheti, fe zhes zhuda svito vede, in fkufha ftrup nefuage prav fkrivaj; de fkoraj ni posnati, vmef fpraviti. Pofvetno perjatelflvo samorefh od fvefiga perja- relftva, in ki je po zhednofti, s’tim raslozhiti, s ! zhim fe med is Heraklee od sdraviga medu raslozhi. Heraklejfki med je flajfhi na jesiki kakor navadni med, ker ga volzhji koren preflaji, in pofvetuo per- jatelftvo je s’ premnogimi medenimi befedami, s’ sre- ki saljubljenih obzhutlejov ino s’prehvalenjam lepote, prijetnofti in drugih laftnoft, ki v’ozhi padejo, pre- flajeno; fveto perjatelflvo je nafprot v’ befedi pripro- fto ino refuizhno , in ne more drujiga hvaliti, ko zhednoft ino gnado boshjo , edino podpero, na kteri pozhiva. Heraklejfki in#d naredi, ako fe vshije, omotizo v’ glavi: krivo perjatelflvo naredi omotizo duha, po kteri Jfe omoten v’ zhiftofti ino brumnofti omahovati sazhne , fi nezhifte, saljuhljeue ino rasvujsdaue po¬ glede perpufti, fe od ljubovauja vname, fe tihim sdi- hovanju po nafprotui ljubesni prepufti, fvoje truplo nekak pofelmo napravlja, s’ kteri m v’ ljubesen vabi, fe v’saljubiene pogovore, kufhovanje in druge gre- fhne perjasnofti potegniti da, ki fo gotove snamnja ino refnizhni nepovedovavzi blishne fmerti predrage zhifloftf. ,Sveto parjateiftvo ima le priprofte ino fra- moshlive ozhi, le zhifto ino refuizhno rasodevauje 186 dopadenja, la sdihleje sa nebefa, le fkrivnofii sa le¬ poto v’duhu, le sdihovanje savoljo premajhine lju- besni do Boga; farne gotove snamnja zhifiofti. Heraklejfki med temni oko teleti, pofvetno pcr- jatelftvo pa oko duha, in tizer tako slo, de ti, ki fe v’nja podajo, dobro delati menijo, med tim de hudo delajo, ino fvoje isgovore, sagovore ino nezhi merile befede sa refaizhne vsroke imajo. ,Se sogibajo lju- zhi, iu ljubijo temo: fveto peijatelflvo je pa uafprot biliriga ozhefa, iu fe nefkriva, ampak fe rado pred brumnimi ljudmi pokash :. PoHednizh heraklejfki med veliko grenkobo v’ uftah pufti, ravno tako fe fkon- zhaja krive perjatelftva s’nezhiftimi befedami ino she- tjiimi, alj per odreki, s’rasshalenjam, opravljanj a in, golufjo, shalofijo, oframotenjam ino lirah a m .savoljo nesveltobe; ktero fe vfe vezhkrat s’shivinfko divjoft- jo ino raskazhenjam dodeluje; zhilio pcrjatelftvo je pa vedno enako fpodobno , enako perljudno ino perjasno , iu fe nikdar v’ kaj drujiga ne fpremeni, kakor v’zhedaije popolnifhi ino zhiftifhi fklenitvo ferz; lepa siliva podoba prelVezhuiga per- jatelflva med nebefhkimi prebivavzi. ,Sveti Gregor is Nazijanza pravi, de pav, kc- dar fvoje perute prevsctno rafproflri ino vrefhi, pa- vize, ki ga poflufhajo , slo k’ posheljnofii alj hutiv- nofli nagiba. Ravno tak zhlovek, ki fe kakor pav fhopiri ino 1' Potizhi, iu bres framoshlivofti s’kako shenfko Iju- buje in fhepta bres nameni, v’ fpodobun sakon s’ njo liopiti, gotovo druge tnifli nima, kakor jo v’ kako nezhifioft sapeljati. Shenfka, kteri ni zhaft prašno ime, li bo ufhefa somafhiia, de ne bo vrefh tiga pava poflufhala , ne glafu zopernjaka saftopila, ki jo »vito omotiti ifhe; ga pa poflufha, potim gorje! sa- kaj , v’ refnizi je to hudo predsnamnje blishne po¬ trate njeniga ferza. Mladi ljudje, ki fe tako vedejo, napravljajo, ljub ujej o ino pogovarjajo, de bi fi ne upali, v’tim od tvojih liarifhov, nioshov, sheu alj fvojih fpovednikov 187 sapaseui biti, dofti na suanj; dajo, de nobene rczhi (ako malo med febo imajo, kakor fpodobnofti ino po¬ kosil nofti. Prefveta Diviz:: je oftermela, ko je ange- Ija v’ zhlovefhki podobi sagledala, ker je bila farna, ia jo je angelj s’ preveliko, de fi ravno nebefkko hvalo povsdiguil. O Svelizhar fvdta! zliiftota oftermi pred angeljam v’ zhlovefhki podobi, in nezhiftota bi ie zhloveka ne bala, ki jo, naj bi fe tudi v’podobi ang-elja perkasal, s’ pofvetuo lno zblovefhko hvalo povsdiguje ? ENINDVAJjS TA PO,STAVA, (Svarila in vrazhila soper hudo perjatelftvo. Ktire vrazhila fo pa soper mergolivo ljuljko liga nefpametniga vefovanja iao nezhiftiga neumo- vanja? Hitro ko fe te lotiti hozhe , obertii tvoje ferze na drugo ftran, in beshi, to nezhimernoft ref- nizhno sanizhovaje, h’ krisliu, Odrefhenika, vsemi njegovo ternjovo krono in li fpleti is nje, po befedah Ivetiga pifma, ograjo okolj fvojiga 1'erza, de tift« male lelize ne bodo do-nj mogle. Bodi varna, in fe ja nikak ne pufti v’ kako barantijo s’ tim fov- lashnikam. Ne rezi: poflufhala ga boin fizer, pa nezh v li¬ ga tiga ne bom ftorila, kar mi porezhe ; uho mu she odprem , ferze mu bom pa terdno saklenila, O moja Filoteja! okovari fe sa boshjo voljo, s’ ojftroft- jo v’ takih nakljuzhbah; ferze in uho fta provezh med feba saresana; in kakor je vfe saftonj, reko vftano- 188 viti, kije zhes odvifle (na vdul) kake gore fvoj tek vsela, tak je tudi zhes vfe tesliko vbraniti, debi ljubeseu, ki je fkos ufhefa perderla, v’ferze nevtek- la. Kose topijo, kakor vuzlieu Alenieon terdi, fkos ufhefa in ne fkos nofuize; ker pa Ariftoteles to ne poterdi, tak ne vem, kter ima prav. To pazli dobro vem, de nafhe ferze fapo fkos ufhefa dobiva, iu ka¬ kor fvoje niifli s’ jesikam ven veja, tak fapo fkos ufhefa dobiva, fkos ktire fe mu mifii drugih ljudi dopeljavajo. Varvajmo torej fvoje ufhefa pred fapo nefpodobuih befedi, sakaj kmalo bi bilo nafhe ferze od njih oftrupnjeiio. Nikdar iu uikak ne vsemi kake nefpodobue ponudve (vabe) , le v’ ti edini farni okolj- fhini ti je perpufheno, de fmefh neljudua, zbudila in groba biti. Spomni fe, de fi fvoje ferze Bogu darovala, iu fvoje ferze njemu v’ dar pernefla. *) Boshji rop bi bil, mu ga nar nianjfhi del sadershati. Daruj mu ga raji s’ jesero fklepami ino naprevsetjami v’ novizh, in fe dershi v’ njih, kaker jelen v’gofhavi; klizhi Boga v’pomozh, in pomagal ti ho, in bo tvojo ljubesen varval, de bo le v’njem iu sa njega gorela. ,Si pa she v’ mresho te nefpametne ljubesni sa- motana; oBog! kak tesliko fe bofh premagala ino is- fnula! ,Stopi kje pred fvetloft bosiijo; fposnaj pred n j oj velikoft fvoje revfhine, fvoje fiahofti ino nezhi- mernofti, iu s’narvezhim persadeljam, kteriga tvoje ferze samore, sauizhuj sazhetek tiga ljubovanja; oil- roti fe jun, odpovej fe vfaki obljubi, ktera ti je v’ta namen dana bila, in ftori terdiii fklep, fe nikdar vezli v’ tako tovarfhijo fpuftiti. *) Ali s’ obljubo, vedno nesavesana (diviza) oftati , ali s’ miflijo , pofhteno ino kerfhanrko v’salton ilopiti, ali zhe fi v’sakoni, tajiftiga v’ edini sa- vesi s’ fvojiin fosakonfkim, pofhteno peljati. P r e ft a v 1 a v e z. 189 Iv ar (i narbolj fvelujein, je ta, de kraj sapu- 1'tifli, ako je le kolj kanjmogozhe, sakaj kakor piavijo, de fe tifli, ktire je gad pizhil, teshko dajo v’ prizho tiftih osdraviti, ki fo zhe tudi kdaj od njega pik- njeni biii, t:ik bo tudi, kdor je od Ijubesui ranjen, teshko od te bolesni osdravil, dokler dolgo je bliso tiftiga , ki je s’enakim piknenjam ranjen bil. ,Spre- menenje kraja slo perpomore, ogenj in 1'kerb alj bolezliine alj ljubesni pregnati. Mladeuzh, od kte- liga fveti Ambrosh v’ drugih bukvah od pokore go¬ vori, je perfhel po dolgim popotvanji, ki gaje ftoril, od neumne ljubesni, v’ kteri je poprej samotan bil, vef osdravljeu ino proft in tako fpremenjen nasaj , (le, koga je njegova nefpametna ljubka frezhala, ino vprafhala: Alj me ne posnafh ? glej, s mi raj Jim file ta perva; ji odgovoril je: ,,Ref, de bi tak ne! jes pa vezh nifim ta pervi.“ Oddalfhanje od fvojiga kraja je takTlino frezhno fpremenjenje v’njem naredilo. Tudi fveti Avguftitin fprizhuje, de, ti shaloft zhes fmert fvojiga ljubiga perjatela vkrotiti, je Tegafte sapullil, kjer je perjatel vmerl, in fe v’ Kartago podal. Kaj ima tifli ftoriti, kter (irozh ne more? So- gibati fe mora zelo vfakiga poCebniga pogovarjenja, vfakiga fkrivniga zheuzhanja, vfakiga saljubljeniga pogleda, vfakiga nafmejanja, in fploh vfake drushbe in vfakiga napeljvanja, ki bi ta fmradliv in fopazhen ogenj ohraniti alj p odpihati samoglo ; alj zhe je per- Ii'jeu, s’nekdajnim tovarfham pregrehe govoriti, tak mu naj k 1 vezhim s’ kratkimi , ferzhuimi ino refnimi befedi na vekomaj fkienjeno flovo napove, tliafno klizhem vfim , kj fj v’ tih nefrezhnih sadergah samotani: rasreshite, ras-Tekajte, rasdrobite jih! Ne pozhafi narasen parati fe morajo take neumne fkle- nitve; raftcrgatife m,orajo; ne pozhafi odpenjati te sa- vese , ampak raszefniti alj rasresati fe morajo, ker fo traki in vesi sa nizh, Ne fme fe rahlo ravnati s’ tako Ijubesnjo, ki je boshji Ijubesui tako slo nafproti. ,,De ti pa ravno po takim vervi te framotne ftishnofti raslomim, tak mi fhe vender nek pozhutek 190 saaftane, iu fledi in maroge bodo fbe smeraj mi na nogah, to je v’ fpominu vtifnjene oftale!“ Ne, ne, moja Filoteja! tiga ne bo, ako toljkfhino grivengo zhes fvoj dolg obudifh, koljkorfhne saflushi; sakaj potim te ne bo obeden obzhutek fpodbadal rasen ve- likiga gnufenja nad to gerdo ljubesnjo, in na vfim, kar k’ nji flifhi, iu profla bofh oftala od vfakiga nagnjenja do sapufheniga tovarfharasen de ga is gol« zhifte kerfhanfke ljubesni savoljo Boga Ijubifh. Zhe pa savoljo nepopolnolii tvoje grivenge fhe kaki hudi nagibi v’ tebi savflanejo, tak peli fvojo du- fho v’ duhovno famoto, tak kakor tim te fpredi uzhil, in dershi fe v’ nji, kakor dolgo le sainorefh, iu fe odpovej s’ftd-ino ftokratnimi povsdigovanji 1'vojiga duha vfimu fvojimu nagnjenju, sataji jih is vfe mo- zhi I beri ve/.hkrat, ko po navadi, duhovne bukve, idi pogofto k’ fveti fpovedi ino obliajilu, fe pogovar¬ jaj ponislmo ino odkrito s’ fvojitn duhovnim vodite- lam, alj zhe to ni mogozhe, faj s’kako drugo svetlo iu modro dufho zhes fvoje snotranje ganjenja ino fkufhnjave. Ne boj fe; Bog te bo gotovo od vfake ltrafii refhii, ako le drugazhi svefta in ftauovitna v’ vadbi tih zhednofti oftanefli. Alj pa ni nehvaleshnoft, mi morde nafproti re- zhefh, tak naglo in tako nevfmileno suanje rasdreti? O jo blago nehvaleshnoft, ki perdobi bosbjo dopad- jenje! Ne, ne, moja Filoteja! ni ne nehvaleshnoft, (Bog je moja prizha, de rcfuizo govorim) ampak le dobrota j ■, ktiro fvojimu tovarfhu podelifh; sakaj fvoje vesi raslomivfhi, raslomifh njegove, ker fo bil« obeh, in zhe tudi fvoje frezh« na enkrat ne fposna, j» ho pa kmalo po tim fposnal , ino s’ tebo, s’hva- leshnim ferzam pel; „0 Gofpod! rasdjal fi moje vesi, daritve hvale ti bom daroval, iu v’ tvoje fveto ime klizal.“ 191 D V E IN D V A J ,S T A PO ,S F A V A. jShe n ek tiri nauki od p er ja t el ft v a. ,Slie ti moram oil perjatelftva eno potrebno fva- tilo podeliti. Perjatelftvo potrebuje med ljubezhim tenino sdrushbo, drugazhi fi; ne more, ne sazheti, ne obdershati. Torej fe velikokrat periodi, de s’nn- fprotnim perjatelftvam, po nafprotuim odpiranji fer- za, ino saineiijanji obzhutlejov, nagnjenj ino vtifkov tudi fhe kaj drujdga is ferza v’ ferze proftopi. ,Sofebno teto tedaj rado penneri: zhe tiftigatudi vilbke obrajta- mo, kateriga ljubimo; sakaj odpremo njegovimu perja- felftvu ferze tako sla , de s’ perjatelftvam tudi njegove miril ino nagnjenja, ravno take kakorfhne fo, jeli dobre ali hudobne v’ ferze pertifnejo. Zhcbele, ki beraklejfki med berejo, ifbejo ref le med, pa, de ne fprevidijo , fesa j o ob enim tugi ftrupne laftnofti volzhjiga korena v’ febe , ker na njem medeno rola berejo. Tukaj, moji Filoteja! moramo fofebno befe- do pred ozhrni obdershati, ktiro je Svelizhar nafhik dufh toljkokrat v’ uftahimei: Bodite modri menjavat in barantavzi; to je: ne vsemite s’ dobrim dnarjam tu li takiga, ki nezh ne velja, tudi ne s’ shlahtnim slatam poredno shito isberite vfelaj le dobro isined 1’labiga; sakaj, kol j redek je, ki bi kakfhne nepo- polnofti na febi ne imel. In sakaj bi morli pogrefh- ke in flabofti fvojiga perjatcla s’ perjatelftvam vred Itranjevati? Ljubiti ga saref moramo per vfih njegovih fiaboftah, flabofti pa ne fmemo ne ljubiti, ne prov- seti; sakaj perjatelftvo ref hozhe podclenje dobrigt> 193 ne pa hudiga; Kakor tifii, ki is reke, Tajo imeno¬ vano , pefek lovijo , slato is pefka odberejo ino s’ febb vsamejo, pefek pa na brodi puftijo, lak tudi ti- fti, ki drushbo dobriga perjatelftva vshivajo, naj pe¬ fek uepopolnofli odberejo, in nikdar de perpuftijo, de bi le jim v’ ferze vtifnil. ,Sveti Gregor Nazijan- 1'ki perpovednje med drugim, de fo nekteri, ki fo fve- tiga Basilija ljubili ino obzbudovali, v’pofuemanji ta¬ ko delezh fhli, de fo ga želj tudi v’ njegovih sunanjih nepopolnoflab, v’pozhafnim govorjenji, per kteriin je globoko minil, v’podobi njegove brade, iuo v’njigo- vi hoji pofuemali. Tako vidimo tudi sakonfke otro¬ ke, ino perjateie, ki veliko fpofhtovanje do fvojih perjatelov, ftarifhov, ino fosakonfkih imevfhi, jeli is perjasnofli ali is poliiemvavnofti bres-fhtevilne inaj- hine uepopolnofli v’ uafprotuim perjatelftvi eden od drujiga na fe vsamejo, To fe nikak ne fine sgoditl. Sakaj, vfak slie ima dofti fvoje Iaflne uepopolnofli noliti, pokaj fi bo fhe pluje flabofli nalagal? in perjateiftvo ne le kar tiga ne ti rja, ampak uaf fhe savesuje , eden drugima pomagati, de bi eden drujiga od vfakofhne nepopol- noftni refhiii. Moramo ref s’ nepopolnoftmi perjateia poterplenje imeti, pa ne jih zhiflati alj zelo pofne- movati. Jef govorim tukaj le od nepopolnoft, sakaj grehov ne fmemo na perjalelu ne zhiflati ne terpeti. ,Slabo in hudobno je perjateiftvo , ki vidi perjateia komz jemati, in mu ne pomaga; ga na rani vmirati vidi, in fe britve fvarjenja boji, ga refhiti. Pravo ino shivo perjateiftvo ne more s’greham obftati. Pra¬ vijo, de mazharad ogenj vgafue, ako fe v’ njavleshe; gotovo pa greh perjateiftvo rasdere, med ktero prebi- valjlbe pofttvi. Z h e greh hitro prejde, tak ga per- jitelftvo s’fvarjenjam fplafhi, de fe ne uverne nasuj; ako fe pa sazhue sadershavati ? in fi hozhe jirebivalj- fhe poftaviti, tak bo perjateiftvo gotovo nehalo, sakaj nikdar ne more bres prave zhednofti obfu.fi. Koljko manj je fhe le perpufheno , is ljubesui do perjatelftva 193 grefhiti? Ni vezli perjatel , ampak fovraslinik, ako uaf hozlie v’ greh napeljati , ako perjatela fpazhiti in v’ pogubljenje fpraviti ihte; ino nargo- tovfhi snamnje Itudiga perjatelftva je, ako vidimo, de fe s’ kakim zhlovekam dershf, kije kaki pregre¬ hi vdan, naj bo kakorfhua ii hozlie. Ako je tifti, kteriga ljubimo, pregrehi vdan, je gotovo tudi naflto perjatelftvo pregrefhno; sakaj ker perjatelftvo le na pravi zhednofti pozhivati sainore, mora tukaj gotovo kako neumno le dosdevavno zheduoft alj pa kako po- fvetno l.iftnoft v’ozlteft imeti. Perjatelftvo, v’kteriga barantavzi med febofto- pijo , je le kar po sunaiijim pravimu perjatelftvu po¬ dobno , ker ni fklenjeno is ljubesni do pofeb (perfhonj, ampak is ljubesni do dobizlika. Poflednizh fte tifte dve boslije isreke dva terd- lia ftebra, ki kerfhanfko shivlenje podpirata: ena je isreka modriga, ki pravi: „Kdor fe Boga boji, bo dobro perjatelftvo imel.“ Druga pa je befeda fve- tiga Jakoba: ,,Perjatelftvo tiga fveta je fovrafhtvo boslije. “ T It I N O D V A J ,S T A P O ,S T A V A. Od del s u n a n j i g a pokorjenja. Nekteri, ki fo naturne tnozlii prejifkovali ino od kmetijllva pifali, terdijo, de, ako fe na zelo in flie mlado mandelnovo jederze kaka befeda Kgpifhe , in potim fpet v’ kofhizo polosld ino dobro saperto v’ semljo vfadi, vft mandelui tiftiga drevefa, ki is nja 17 v 194 israfle, tifto befedo vpifano ino vtifnjeno imajo. Kar jia jes terdim , je to, moja Filoteja! de nifim nikdar sa tiftimi potegnil, ki, zliloveka fpreoberuiti, s’su- nanjim, s’ vedenjam trupla, oblazhilum ino lafmi sazhneje. Veliko vezli, fe mora, po moji mifli, od sno- traj sazheti. ,,^Spreoberuite fe k’meui,“ pravi Bog, ,,is a figa fvojiga ferza; moje dete, daj mi fvoje fer¬ ze!” Sakaj ker je ferze ftudenz vfakiga djanja, tak bo vfako djanje takfliuo, kakorfhno je ferze. Boshji slienin v’vifoki pefmi govori, ker dufho k’fvoji ]ju- besni vabi, tako le: ,,1’oloslii me , kakor pezhad, na fv(>je ferze, kakor pezhad v’fvoje narozhje.” Po pravim govori; sakaj, kdor kolj Jesufa Kriftufa v' ferzi ima, ga bo fkoraj tudi v’vfih sunajnih djanjih imel. Torej fini ti hotel, moja ljubleuu Filoteja! pred vfimi rezhmi to fveto ino prezhaftito befedo: Jesul’ naj shivi!” v’ferze sapifati ino vtifniti, ker fnn zelo preprizhan , de bo potim tvoje shivlenje , ki is tvo- jiga ferza, kakor mandelnova drevo is jedcza is- haja, v’vfih fvojih djanjih, njegovim fadu, te befedc svelizliauja vpifane ino vtifnjene perneflo; in, de kakor fladki Jesuf v’ tvojim ferzi shivi , tudi v’ vfih tvojih djanjih ino v’ vfim tvojim sunajnim vedenji shivel, in fe v’ tvojih ozheh, v’ tvojih uftah, v’tvojih rokah, ino zelo na tvojih latih rasodeva! bode , de bolh sarnogla s’ fvetim Pavlam rezhi: „S!iivim, pa ne vezh jes, ampak Kriftuf shivi v' meni.“ ,Skratkoma kdor fi je ferze zliloveka per- dobil, fi je zeliga zhloveka perdobil. Vender pa tudi potrebuje farno to ferze, s’ kterim sazheti ho- zhemo, de ga poduzhimo, kako fvoje suuanje sa- dershanje vravnati ino sverfiiti mora, de fe ne bo le farna brumuoft v’ njem perkasala, ampak tudi veli¬ ka modroft in premiflilenoft. Torej ti hozhem tukej nektere kratke nauke popifati. Ako samorefh poft prenefti , tak bofh prav fto- rila, ako fe bofh, ne le sapovedaue poflnedni, am- 195 pak tudi fhe ob drugih dneh poftila; sakaj rasen na¬ vadnima fada, ki duha povsdigue, iuo mefo vkroli, zhednofi pomnoshi, in veliko plazhilo sa ncbefa per- ilobi, je tudi lep dobizhek, ako poshrefhnoft prema¬ ga ni o , ino telo pod poftavo duha fpravimo, in zli e te tudi zlies slo ne polurno, fe naf vender fovrashnik vfe vezh boji, ako ve, de fe poliiti samoremo. .Sre¬ de, petki ino fabote fo dnevi, ob kterih fo fi pervi krifijani v’ jedi pertergovali. Isberi ti torej is tih dnevov nektire sa poft, potim, ko te tvoja pobosh- noft nagiba, in ti moder prefodik tvojiga duhovniga vodnika fvctuje. Rad tukaj rezhem , kar je fveli Hironim brum- ni gofpej Leti rekel: ,,Dolgi in zhesmerni pofli mi zliilio uizh ne dopadejo, fofebno pcr tiftili, ki fo fhe mladi.“ Is hvftue fkufhnje fini fe isvuzhil, de, zhe fe mlad olel na poti ispeha, is fiese flopiti ifhe: in mladi ljudje, ki fi savoljo preojftrih poftov bolebnofti nakoplejo; fe radi od ojftrofli na mehkushnoft ober- nejo. V'dveh okoljfhinah fe jeleni k’teku nepriprav- ne florijo : ako fo namrezh savoljo predobre pafhe predebeli, ali keclar fo savoljo preflabe pafhe prefu- lii. Narbolj fino od fkufhnjav nadlegvani, ako telo prevezh redimo, in zhe ga prevezh oflabimo, pervo ga flori prevsetniga , drugo pa savoljo flabiga pozbu- tenja otoshniga; in kakor gami nohti ne moremo , ako je predebelo, tako telo ne more naf uofiti, ako je pre- fuho. Ta nesmernoft v’poftib, v’bizhanji, v’ nofhi fpokornih oblazhil is shime in v’ drugih fpokornih do¬ lili flori, de narboljfhe leta marfkteriga brumniga v’ flushbo ino ljubesen boshjo nepripravne poftanejo, kakor fe je fvetimu Bernardu sgodiio, ki je shalova), de je s’fvojim truplam tako ojftro ravnal; in ojltreji ko fo taki od sazhetka proti fvojimu shivotu , bolj to na konzi perfileni, mu fpregledovati. Ali bi ne bili bolj prav ftorili, ko bi bili smeraj enako, kakor fe njihovimu poklizu ino njihovi flushbi perleshe, s'njim ravnali. 196 Poftindelo fiabita in krotita meto. Ti je tvoj ■ delo potrebno, alj povikfhuje boshjo zbaft, tak mi je ljub- fhi, do teshavo dela voljno prenafafh, kakor de fe s pofiam vbijafh. To je tudi mifel fvete zerkve, ki «, 0 voljo opravil ki fo Bogu dopadlive, in blishnimu koriftne, takfhne delovze fhe od sapovedanih poftov profte isgovori. Teshko e ni mu pride, fo poititi, drugimu, bolui- kam ftrezhi, jetnike objifkati, fpovedovati, pridgova- ti, shaloftue tolashiti, moliti, in druge takfhne deia opravljati; bolj koriftuo je pa to persadevanje, kouuo; sakaj rasen tiga, de oboje enako vpeha, pernefe to bolji fad, kot uno. Torej je, vfploh govoriti, bolj- fhe, truplo bolj, kakor je -ravno potrebno, per mozlii obdershati, kakor ga zhes pravizo flabiti; sakaj, mozh mu fhe smeraj lehko odvsamemo, kedar hozhemo, dodjati mu je pa ne moreibo, kedar in kakor bi hotli. Po moji mifli bi morali befede, ktere je nafh bosbji Odrefheilik Jesuf Kriftuf k’ fvojim vuzhenzam govoril: ,,Jejte, kar te pred vaf pdftavi,“ v’ veliki zbafii dershati. Miflim, de je vezha zlieduoft, jefti bres vtiga isbirka, kar fe pred tepofiavi, in po ver- fti, po kteri fe poftavi, naj ti difhi, alj ne, kakor pa, de bi fi vfolej le narporeduifhi jed isbrala, Sakaj, de fi te ravno to pofleduje vidi, kakor de bi ojftreje bilo, tak je vender per pervim vezli satajenja, ker fe ne odpove kar fvojimu 1'laju ampak tudi fvojimu is- voljenju; to pa ni majhiuo pokorjcnje, fvoj flaj po volji vfakiga oberniti, in ga per vlaki perloshuofti premagati. Rasen tiga je to tudi tukfhno pokorjenje, de ga nibzher ne sapasi; ni uikomuri sopemo■ in fe v’ sbivlenje zhlovefhke drufhne pofebno lepo per- teshe. Eno jed odriniti, po drugi fezhi, vfe okufiti ino uazheti, in nikjer kaj najti, de bi dobro napravteno alj dofti fnashno bilo, od vfakiga grishleja kaj povedati, je snamnje mehkushnofti, ki je le v’ okroshuike (talcrje) ino fklede samifbljena. Vezii obrajtam fvetiga Bernarda, de je namefta ' vode alj vina olje pil, kakor de bi bil is naprej vsetjo m pelinove?, pil; sakaj s’tim je na snanje dal, de ni na to minil , kar je pil. fno v’ ti nefkerbnofti na to, kaj Id jedli alj pili, obftoji popolnoft ispolnenja tiftih fvetih befedi: ,,Jejte , kar fe pred vaf poftavi. 4 ' Med to pa ref jedi ne fhtejem, ktere fo sdravju fhkodli- ve, alj bi žela nafhiga duba flabo navdale, kakor fe to uektcrim periodi, ako tople, slo difhezhe, oka¬ jene ino napihajozhe jedi v.shivajo; tako tudi perlosh- liofti od — isvsamem, v’ kterib natura polajfhanja ino pomozhi potrebuje, de bo samogla kako vezhs delo k’ zhafti boshji preneili. ,Stanovitna ino fpametna mernoft je bulji, kakordolga pofilena sdershuoft, kfera fe pa vez h kr at s’ velikim polajfhanjam ino ver- Kin gofto vanjam preterga. Bizh, (gajshla) s’smernofijo v’ pokorjenje ober- iijen, ima prezbudno mozli, hrepenjenje po brumnofli fpet oshiveti. ,Spokorno oblazhilo is shime kroti' telo slo, vender sakonfkim ljudem, in takim, ki fo bolj flabi.tra shivola, in tudi tiflim, ki teshke dela oprav¬ ljati imajo, ni perporozbiti. Vender fe snajo taki ob nar imenitnifhih zbafih pokore s’ njim pokoriti , ako moder fpovednik k’timu fvetuje. Nozh imamo v’ fpanje obrazhati, in fizer vfak po potrebi fvojiga trupla, in ko Ij kor je potrebno, dele po (im zhes dan bedeti da, in potrebne dela oprav¬ ljali samorejo. In ker n un fveto pifmo v’ mnogih krajih , sgled fvetnikov, in sdrava pamet juterne ure kakor narbolje iu nor rodovitnifhi zeliga dne tako slo perporozhajo, in ker je zelo Kriftuf, uafh gofpod, fouze pravize imenovan, preblashenaBiviza pajuter- na daniza svana, tak dershim sa lepo navado, de fe Kvezher saran fpat podamo, de bo mozhi drugi dan fvet saran vftati. Gotovo je ta zhaf narperjasnifhi, narprijetnifhi in narpokojnifhi, she zelo tize naf tedaj Itlizhejo vftati in Bogu hvalo dati. Vsgodaj vftajati ni torej le k’ sdravju ampak tudi k’ fvetofti, Balaam je na fvoji oflizi jesdaril itn kralji Bola- ka ifka!, ker pa ni nizh dobriga v’mifli imel, gaje perzh ikal angeij bosbji na poli s’nagim mezham , de 198 bi ga vmoril; ofliza pa, ko je angelja sagledala, li¬ je fplafhena trikrat nasaj savernila. Alj Balaam jo je lievfmileno s’ fvojo p ali z o pretepal in jo je naganjal naprej, tak dolgo , de fe je ob tretjim pod Balaainam na tla isdrusnila, in ga po velikim zliudu tak nago¬ vorila: ,,kaj fini ti ftorila, de me she v’ tretje pre- tepafh?“ lil s daj fo fe Balaamu ozhi odperle , in sagiedal je angelja, ki gaje tak nagovoril: ,,Sa- kaj pretcpafh fvojo oflizo? ko bi fe ne bila meni vmaknila, bi bil tebe vbil, njo pa shiveti puftil.“ Balaam je pa rekel k’ angelja : ,,Gofp6d! grefln’1 fim, sakaj nifnn vedel, de ti i'e soper mene na pot vftavil.“ Glej, moja Kilo tej a! Balaam je tiga slega kriv, in pretepa vbogo oflizo, kije veuder v’ v lini tim zhifto liedolshna. To fe mnogokrat v' nafhim sbivlenji najde. Tam je shena , ki vidi fvojiga mo- sha alj fvoje dete bolano, iu kar fe sazhne poftiti, fpokorno oblazhilo liofiti, fe bizhati, kakoi j : nek¬ daj David v’ takfhni okoljfhimi Boril. Oj perjateli- za! pokaj tepefh fvojiga vbogiga ofla, pokaj trudil!) fvoje telo? Saj je nedolshno nad slegam, jki te je sadel, de je Bog fvoj mezh zhes tebe vsdignil; po- boljfhaj le fvoje Serze, ki je tiga mosha kakor ma¬ lika molilo , ki je timu otroku jesero uapzhnoft fpre- gledalo, in ga k’napuhu, nezhimernofti iuo prevset- nofti redilo. Uiii mush fposna , de je vezhkrat v' greh nezhiftofii hudo padel; njegova veft fe kakor nevfniil- jeua mafhovavka s’ nagim mezham zbes njega vsdig- ne , ga s’ fvetim Brali a m prebofti. Hitro fe fam v’ fe oberne, iuo savpije: De bi te, nesvefto melj! de Jii te, isd.ijavez od shivota! ti ti me fovrashuiku is- dal! Iu glej, vef rafkazhen fe loti shivota, in ga oj- ftro ter p i n zli i s’ liesmeruiin poftatn, s’hudim bizhan- jam s’ nepreneflivimi fpokornimi oblazhili. O v boga dufha! ako bi samoglo tvoje niefd govoriti, kakor Balaamova ofliza, reklo bi ti: Sakaj tepefii mene, vbogiga revesha? »Soper tebe farno, moja dufha! vsdi- guje Bog fvojo mafhovavno roko, ti farna li prelom- Ijivka! Pokaj me vodifh v’ tifte 1'labe perloshnofti? 199 pokaj obrazbafh moje ozlii , moje roke, moj jesik k’ liezliiflofii ? pokaj me vinashe-fh s’ neframniini rnifli? Imej dobre mifli, in obena hudobna sheljafe ne bo v’me¬ ni vsdignila. Pajdafhi fe s' zhiftimi ljudmi, in nikdar me moje poslielenje ne bo v’ greh fkufhalo. Oj te, ti Jama me mezhefh v’ plamen, in hozhefh, de bi ne gorel; mi pihafh dim v’ ozlii, in hozhefh, de bi ne otekle. In gotovo tudi Bog v’ ti okoljfhiui k’tebi govori: Pre¬ tepajte, vbijajte ino rasdrobite fofebno 1'voje ferza, sakaj soper nje fe je moja jesa vshgala. ,Serbenja fe snebiti in ga is-sdraviti, ni toijko treba, fe vmivati ino kopati, kakor veliko vezh, fi kri in jetre iszhiftiti. Ravno tak, ako fe hozhemo pregreh ref hiti, in jih issdraviti, je tizcr dobro, de telo pokorimo, vender je pa fofebno potrebno, de ti ferze prav iszhiftirno. Saloraj fe nikdar ni podati k’ pokorjenju telefa, drugazhi , de duhovni vodnik kaj takiga fvctujc. ,S H T IRNODVAJ.S T A P O,ST A V A. Od d r u f h n e ino C a m o t c. --—- Sa drufhnoj tekati, in fe j: sogibati, nobeno ni pametno nobeno fe ne pcrleshe brumnofti, ki ima dolshnofti zhlovefhke drnsbbe lepo rediti, Drufbin fe sogibati, kashe neko sanizhovanje ino sametovanje blishniga , jih nalafh jifkati je snamnje lenobe in vtraglivofti. Blishniga moramo ljubiti, kakor famiga tebe; mu to ljubesen fkasati, fe ne fmeino njegove to- varfhije sogibati, v’ snamnje pa, de farni febe ljubi- 200 mo, moramo farni per febi oftaii, kedar fmo per fcbi. Per febi fino pa, kedar fmo fanti. ,,Mifli fam na-fe“, pravi fveti Bernard, ,,potim na druge. 11 Ako te tedaj nizhefar ne veshe , v’ drulhino iti, alj drufhiuo fprejeti , tak oftani v’farnim febi, in fe pogovarjaj s’fvojim ferzam. Pride pa drufhina k’ tebi, alj te kak pametni vsrok vabi, drufhino obifka- ti, potim, moja Filoteja ! idi s’Bogam, in gledaj fvo- jiga blishuiga s’ vefelim ozhefam ino ferzam. Slabe drufhine fe sovejo tifte , v’ ktire fc s’flabim namcnam s-baja, pa tudi, ako fo tifli, ki fe s-hajajo, hudobni, nepremifhleni ino ras- vujsdani; in tih fe je isogibati, kakor fe zbebele of in obadov isogiblejo, Sakaj kakor fo put, fapa ino fliua tiftih ljudi, ki fo od isteklih pfov vgrisnje- ui, fofebno otrokain ino ljudem drobuiga shivota ne¬ varne; tak fe tudi ne da s’hudobnimi ino rasvujsda- nimi ljudmi pezhati; fofebno naj bodo tifti prav slo varni, kterih zhednoft je fhc rahla ino uevterdena. ,So tudi take drufhine, ki k’ nizhetnuri nifo, ko le, fi po vtrudivnih opravkih oddehniti. lil, de fe jim ravno ne fniemo zhifto ino savfnn vdati, tak ven- der toljko zhafa fmemo na nje oberuiti, koljkor ga je sa odehniti fi, treba. ,Sho druge drufhne fo, ki nimajo drujiga name¬ na, ko perljudnoft. Takfhne fo obifkovanj.i ino nek- teri s-hodi, ki l'e Blishnimu v’ zhaft flore. In zhe nam tudi ni treba, kar to sadeue, zhes vezli fkerb- nim biti, tak vender tudi ne fmemo tak neperljudni biti, de bi fe nezh sa-nje ne »menili, ampak dolsh- noft perljudnofti fe mora priprofto dopolniti , in varva- ti fe je sraven vfc neobtefuofti ino lahkomifleuofti. S daj je 1'he govoriti od koriltnih drufliin, v’ ktire fe brumne ino poboshne dufhe sberajo. O mo¬ ja Filoteja! sa veliko frezho ti fhtej,, ako v’ takfhne drufhne vezhkrat priti sainorefh. Vinfke terte, ki med oljkami raflejo, oljnate iu po oljki difhezlie gros- nju oblizhja per vft njuni ojftri fpokornofti vedno s’ vefeljam, dobro voljo ino perljudnoftjo olepfbatie bil . „. c Smejajte le s’ fmejozhimi, in vefelite fe s’ vefeli- mi,“ ti sopet pravim s’ apnit, Ijnam , ,,vefeli fe ved¬ no, to de v’ Gofpodu , in tvoja fpodobnoft naj bo vtim ljudem snana.“ De fe v’Gofpodn vcfelifh, mora pod¬ loga tvojiga vefelja ne le poipuflicna, ampak tudi vfa fpodobua biti; to rezbetn sato, ker je nekaj rezili, ki fo fizer pcrpufhene, to do tic savftm fpodobne; in de bo tvoja fpodobnoft snana , varj fe vfake napake , ki nikjer ni perpiifhena. Enimu snnjko naftaviti, de bi padel, d ruji ga ozheruiti, tretjiga sabavljati, nefpa- mefnimu kaj hudiga ftoriti, je neumna in divje vefelje, in fniejati fe savoljo kaj takiga, je vefelej slo nerodno. Kasen ene trajne lame te, v’k(iro fe tudi is frc- de narglafnifhi drufliiue podati samorefh , kakor ftm te she v’ 12. poftavi drugih bukev vuzhii, ljubi tudi refnizhno famoto ; ne debi morala v’ pufhavo beshati, kakor fveta Marija Egipzhanka, Cveti Pavel, Anton, Arscni ino drugi brumni ozhaki , ampak sadersbi fe nekaj zltafa v’ IV oj i jifpi, v’fvojim verli, alj d nisi kje, Kjer fe v’ narsnotranje fvojiga ferza podati ino fvojo 202 dufho s’ brumnimi ino fvetimi mifli, alj s'poboslinim branjam rasjafniti samorefh; in pofiieinaj v’(im sgled velikiga fvetiga Gregorja is Nazijanza , ki Jam od febe (ako perpoveduje: ,,Proti fonzhnimu sahodu fini fe i'am s’ febu po brodu morja (prehajal: sakaj (reha mi je tigra polajfhanja, de fi duha rasjafnirn , in butaro navadnih opravkov od ^ trefem.“ In potim rasklada tifto svelizhavuo mifel, ktiro fini jes she nekidrusi v’ mifel vsel. Tudi fveti Avgufhtin pokashe od tiga en isgled od fvetiga Ambrosiia, ino rezhe , dejo vezhkrat v’prebivavnizo tiga velikiga m os ha ftopil, (sakaj to je bilo vfakim perpufheno), in de ga je tamkje premifhloval, kak je bral; in de fe je zlies nekaj zbala prav tiho ven podal in miflil, de fe ti¬ mu velikimu dufhnimu paftirju ta kratek zhaf vseti ne fine, kteriga mu je po pretoljkfhinih opravilih potreba, de fi duha podshivi ino rasjafni. Tudi Go- lpod Jesuf je enkrat rekel apofteljnam, ki fo mu pcrpovodovali, kak fo pridgovali, in kaj fo fiie dru- jiga opravili: ,,Pojdite v’ famoto , in fi eno malo odahnite. u PETINO V A J,STA PO,ST A V A. O d fpodobnofti v’ o b 1 a 7 > h i 1 i h. ,Sveti Pavel narozha brumnim sheufkain (in to sadene tudi moshkej de bi fe fpodobno oblazhile in le pofhteno, in le kar je prav, lifhpale. ,Spodob- noft v’ obleki ino lifhpanji fe pa ravna po tim, is zhefa, de je, kak je vresana , in potim, kak je inasbna. ,Snaga mora v’ vfakim nafhim oblazhili bi- 203 ti, in na občnim ne fmcnio, koljkor je le mogozhc , kakfhno vmasanje alj nefnashnoft terpeti. ,Sunajna fnaga nekoljko odkriva sno trajno zhifiloto. Bog¬ dan sapoveduje fiushabnikam oltarja , in tifiiin, kte- rini je perva fkerb sa brumnoft isrozhena, telefno iuashnoft. Is zhefa, de naj bo oblazhilo, in kak naj bo vresano, to naravnava kerfhanfka inodroft po mno¬ gih okoljfhinah, namrezh, po (im, ko je zhaf leta, ftaroft ali ftan zbloveka, in kakor pernefe s’febo drufhina alj perloshnoft. Zhaftitlivfhi fe fplob oprav¬ ljajo ob prašnikih, in (oljko bolj, ko je prašnik ve¬ lik ino imeniten. Ob zbali pokore , kakor v' pofti fe obhzhijo priprofto, na shenitninah nolijo fvatovfke oblazhila, in per pokopalilbaii obleko shalovanja. Na dvori oblaftnika fe obleka poviklba, ki fe doma per IV oj i h fpet ponishati mora. Sakonfka fe fine ino ima, kedar je per inoshu, fpodobno lifhpati, ako fe pa lifhpa , kedar rnoshii ni v’ prizho , (ak bi jo bilo dobro vprafimti, komu s’ fvojim lifhpam dopafli slicli. Divizam fe fine nekaj vezb lifhpanj i perpoliili, de ne bojo savoljo sanemarjenja fuage v’ nofhi fpregledane, brcs mosha oftale. Tudi vdovam, ki bi fe fpet rade omoshile, nihzher ne bo samerii, ako fe fho nekoljko iifhpajo, to de ne bodo kake otrozbarije na fe navedle, ker fo sbe gofpodinje bile, in jih she vfak sa bolj refne dershi, ker fo she shaloft vdovfiva pokufile. Vdo¬ vam pa, ki nifo kar po telefu ampak tudi po fer- zi vdove poftaie, fe ne fpodobi drugo lifhpanje, ko ponishnofl, fpodobnoft ino brumnoft. Sakaj, nifo pra¬ le vdove, ako na to grejo, moshc sMjubesnjo nav¬ dali; ako pa liga noto, p o k:sj pa orodje ijubesni s’ febo nolijo? Kdor goltov nozhe , naj ofhtarijno snam- nje is fvifii vsanie. ,Starim ljudem fe vfak fineji, ako fe Iifhpajo, ta neumnoft fe le nad mladim ihe nekak prenelii da. Bodi fnashna, moja F i 1 o t e j a! in nezhefar ne fine v tvoji obleki rastergauiga alj nefpodobnigabiti. Snam- 204 lije je, ile tifte malo ob raj lami, s'kteriin fe drushi- Jno , ako nefpothjbuo p resi - nje pridemo j vari fe pa ravno tak , de fe ne bofh ven/, bari a. fhopirila ino gisdavo oblazhila , kakor de bi ti ob pamet fhlo-. Dershi fe smeraj , koljkor fe kolj da , priprolti ino fpodsibnofli, ki v’refnizi narbolj lepoto povsdigne, in nepriiizhen obras narbolj sadova rja. ,Sveti Peter fofebuo mlade siienfbc opomina, de ti nimajo iafav ferklati, kroshlati, fpletlati, ino kod¬ rati. Moshkimki fo fe tak oinehkushili, de to nc- fpametuo lifbparijo ljubijo, vfak pravi, de fo fe po¬ habili. In ako zhiftoft shenfek, ki fe fhopirijo, nih- zher vifoko ne otirajta, tak fe faj toljko rez,hi samo- re , de jo v’ tej 1 ifhpariji ino v’ tih noroftili sagle- dati ni. ,Se fizer isgovarjajo, de liizhefar hudiga ne miflijo. Jes pa odvifhzham, kakor fi n sbe nekdi drusi, de pa lmdizh vedno kaj hudig-u mifii. Jes bi rad , de bi moji bru nni, kakor tudi moje brusna ; sme¬ raj , narboljfhi, pa ne narbolj imenitno in narbolj slifhpano v' zeli drufhini oblezheni, in kakor v’buk¬ vah prigovorov ftoji, s’ prijetnoftjo fpodobnoftjo ino zhaftitoftjo olifbpaui bili.. ,Sveti Ludovik pravi s' kratkimi befedi, de fe imamo po fvojitn it mi nofiti, de modri ino bruaiui ne porezhejo : ti ftorifh prevezli; pa tudi ne mladi ljudje: ti ftorifh premalo. Ako pa mladim ljudem s’ fpodobnoftjo ni sadofti, tak fe je po miflili. modrih ravnati. 205 ,S H E,S T I N D V A J .S T A PO.STA V A. Od pogovarjenja, in fizer pervizh, kakor od Boga govoriti moramo. ,Sdravniki fi po fprcgledanji jesika veliko siuui- je perdobijo, kak s’ sdravjam zhloveka floji, ravno tak fo (udi liafhe befede refuizhne kasavke, kak fe nalila dufha pozliuti. ,,Po tvojih befcdah' 4 , pravi Isvelizbar, ,,bofh opravizhen, iu po tvojih befedah bolh pogubljen! Ililro feshe roka po tiflim deli te¬ leta, ki nat boli, hitro jesik porezhi, ktero ljubimo. Ako torej Boga perferzhno ljubifh , moja Filo- teja! tak fe bofh velikokrat s’tvojimi domazhimi, foledi ino perjateli od lija pogovarjala. Ne dvomim, de bi ne, ,,sakaj ufta pravizhniga bodo modroft pre- mifhlovale, in njegov jesik bo fodbo osnanoval.“ In kakor fe s' tvojimi majzhknimi ufimi zhebele Je medu dotikajo, tak bo tudi tvoj jesik vedno od pre¬ velike fladkofli fvojigalioga oflajen, in nikdar ne bo vezhe fladkofti obzhutil, kakor, ako zliaft ino hvala boshjiga imena zhes tvoje uflnize tezhe; kar fe od IVetiga Franzifhka (,Seraffhkiga) pravi, ki je vedno tvoje nftnize is-sesaval ino oblesaval, ako je fladko ime boshjiga Gofpoda isrekel, kakor de bi is tvojih uit n iz narvezhi posemelfko flndkoft is-sesal. Govori pa vfelej od Boga, kakor fe boshji lvctlotii fpodnbi, to je s’ podobnoftjo ino s’ poboshuofijo in ne s’ laftno dopadljivoftjo, tudi ue s’ glafain pridgarja , ampak v’ duhu krot- kofii , ljubesni ino -ponishnofti, in roti, ka¬ kor dobro saftopifh, (po isgledu nevefte v’ vifoki pefmi) zbudilo fladek med poboshnofti ino nebefhkih >'ezbi, po kaplizah, sdaj v’ uho eniga, sdaj drugi- 206 ga, in profi Boga is dna fvojiga ferza, de bi to fve- to rofo v’ferze tajiilih vtifnil, ki te poflufhajo. Zhes vfe pa, to angeljfko opravilo krotko ino ljubesnivo opravljaj, ino ne s’ hudimi befedi, ampak veliko vezli takofhno, kakor Bog nebefhko prijetne befede dufbam vdaja ; sakaj zhudno niozh ima, Iju- besnivoft ino prijasno dopovedovanje dobre rezhi, in lilno vabi ino vlezhe ferze na fe. Ne govori torej nikdar hitro in le is kratkiga zhafa od Boga ino brumnofti, ampak, ako govorifh, tak bodi vfa poboshna, in mifli dobro, kaj govorifh. To ti rezhem, de fe pred neko prevsetnoftjo, ktira je nekterim ljudem laftna, ki fe med brumne fhte- jejo , in per vlaki perloshnofii, bres, de bi na to miflili, v’fvete ino gorezhe befede is-hopernijo in potim fhe miflijo , de fo ref takfhni, kakor njihove befede kashejo, kar pa v’ refnizi ni tako. . S E D E MIN O D V A J, S T A P O , S T A V A. Od fpodobnofti v’ befedi, ino od fpofhtovanja, kteriga fino ljudem dolshni. „Kdor fe v’ befedah ne pregrefhipravi fveti Jakob, ,,je popoln zhlovek.“ Bodi slo slo fkerb- ua, de ti nikdar kaka nefpodobno befeda is tvojih uft ne ujide; sakaj ko bi jo tudi ti is obeniga hudi- ga namena ne isgovorila, fi jo suajo patifii, ki j» llifhijo, vfe drugazhi rasloshiti. Nefpodobna befe¬ da, ki pade v’llabo ferze, fe v’njem ras-fhiri ino li proftor perdobi, kakor kapla olja, ki na fukno pa¬ de; in vezhkrat fe ferza tako poloti, de ga s’ tav- 207 shenterimi nemarnimi mifli ino fkufhnjavaini napolni. Sukaj, kakor telefni firup fkos nfla noter pride, tak pride firup ferzafkos uho , in vfmertenja jejesik kriv, kije ftrupno befedo isgovoril, in ko bi tudi ispljuvan firup ne bil fcr/.a poflufhavzov oftrupil, ker je do¬ bro okovarjeno bilo, tak ni firupu perpifali, de ferza nifo bile po njem vmorjenc. Nihzher mi naj nafproti ne rezhc, de v’tim nizbefar hudima ne mifli, sakaj vezbna refniza, kteri fo gotovo vfe zhlovefbke mifli snane, na ravnoft pravi, ,,de ufta to govorijo, zhefar je ferze polno.“ in naj bi sbe mi nezh budiga ne miflili, pa gotovo fov- rashnik nafhiga isvelizhauja veliko hudiga mifli, in vfe fkrivaj te hude befede na to oberne, de ferze zhloveka s’ njimi prebode. Pravijo', de kdor od an- gelizhnih korenin vezhkrat kaj vshiva, vedno lepo ino dufhezho fapo ima, ravno tak fo befede tifiih, kterim fpodobnoft ino zhiftoft v’ ferzi prebivate, vred¬ no fpodobne prijasne ino zbifie. Nefpodobne ino ne¬ rodne rezili nam fhe isgovarjati apoftelj prepoveduje, in nuni pove, de ,,dobriga sadershanja nizbefar tolj- ko ne popazili, kakor nefpodobno govarjenje.“ Pa vfe ftrupnifhi fo le te nefpodobne befede, ako fe sakrivano, tenko ino, na dvojo ftran isgovarjajo ; sakaj tenji ko je pfhiza, loshej gre v’telo; iu bolj ko je nezbifta befeda isglajena , globokeje fe bo v’ ierze vtifulla; in kdor meni, de fe s’ tazimi befedi ko obtefan v’ drufhni fkashe, v’ refnizi ne ve, sa- knj fo drufhne. Sakaj drufhne morajo biti zhbelnimu 'oju enake , ino fe morajo sa to fkleniti, de med ffijasniga ino fpodobniga pogovarjenja vkup fpravlja- •i°j ne pa kakor broj df, ki fe sa to fkleuejo, de gnilo merlio is-sisajo. Ako ti bedak nefpodobne be- iede Hlodi, daj mu obzhutiti, de je tvoje ufhefa ras- sli alil, in fe kam drugam oberni, iu ftdri kaj druji- &a, kar te umnoft uzhi. Ena ismed iiarflabfhih laftnoft, s’kterimi samore *erze navdano biti, je laftnoft saframovavzov. Bog l l| 'eslo to pregreho fovrashi , ino jo je she vezli- 208 krat ojftro kasni! (fhfralal). Nizhefar ni ljubesni, fhc vezli po kr unm o tli tako nafproti, kakor sanizho- vanje blishniga. Nikdar pa safmehovanje ino rafra- mo vali j e ni profio od tiga sanizhovanja; torej je ve¬ lik greh , in po pravizi pravijo bogoflovi (to je v' boshjih rezheh svuzheni), deje saframovanje nar- liujflii rasshaljenje, ki le blishnimn s’befedo ftoriti samore; ker je drugo rasshaljenje fha vender s’ne¬ kakim fpofhtovanjam rasshaleuiga fpremljauo, to fe inu pa s’ ozhitnim sanizhovanjam naredi. ,Shale (Thpafi) ‘»o opleteue belede, ktire fi dru- fhina s’ fpodobno dobrovoljo ino s’ vefelim ferzam med febo dovolji, flifhijo k’zhednofti, ktero fo fiari gerki evtrapelja imenovali, mi bi ji pa velela krat- kozhafnoft rezhi samogli; s' njo fi kratkozhaf dela¬ mo fpodobno ino prijasno nad nakljuzhbi, ktire is zhlovefhke nepopolnolti is-bajajo. Vender je pa gle¬ dali, de to fpodobno vefelje v’saframovanje ne isdivja. Saframovanje naf namrezh nagiblje, fe is sanizhovanja blishniga fmejati; dobrovolja pa ino fhala napravite prijasno fmejanje is dobriga ferza ino is prijasnofli, sdrusheno s’ kako snajdeno fhaljuo befedo. ,SvetiLu- dovik je rekel fvojim duhovnom, ako fo po koliiu od vifokih rezhi s’ njim govoriti hotli. ,,Sdaj ni zinil' vuzheno govoriti, ampak li fkos kako vefelo befedo kratkozhaf narediti, vfak naj fpodobno kremlja, kar fe mu ljubi.“ To je rekel is prijasnofli do imenitnih goftov, ki fo kako vefelo befedo is uft fvojiga kralja flifhati sheleli. Pa, moja Filoteja! dopernefimo ure kratkozhafa vfelaj tako, de fvete vezhnofti sravenne sapravimo, ampak fi jo s’ brumnofijo oko varimo. 209 0 ,S E VI I N 0 D V A J ,s T A P 0 ,S T A V A. 0 d k r i v i z h n i g a f o j e n j a. ..Ne Podite , dene bote fojenipravi OJrcfheHtk »afliih diiCh, „n e pogubljajte, de ne bote pogubljeni.“ ,.Xe fodite,“ pravi (veti apoftelj, ,,ne fodite pred /.balam , dokler Gofpod pride, ki bo fkrivnoft teme raso del', ino fvetc ferz odkril. O, kak slo fo so¬ pemo (Iofpod-Bogu predersne fodbe! Predersne fo fodbe 7.hlovefhkih otrok, ker obedeu ni fodnik drugiga, in ker ti s’ Tvojimi fodbi oblaft nafliiga Go- fpoda in nar vikfhiga fodnika laftijo. Predersne fo dalej njihova fodbe , ker narvezha hudobija greha v nameni iuo slielji ferza leshi, kar je pasa ref nam popolnoma fkrito. Predersne fo dalej, ker vfak ima s’ tim dofti opraviti, de lam fehe fodi , ni mu torej potrebno ti fodbo zhes blishniga po kri vizi 'laftiti. Ako nozhemo enkrat fojeni biti, je ravno tak potreb¬ no, de drugih ne fodinio, kakor, de farni febe fo¬ di.no. Sakoje, kokor nam Jesuf, nafh Isvelizbar, eno prepovev tako nam njegov apoftelj drugo sapove s’ tim befedmi : ,,\ko bi mi farni febe fodili , bi ne biii enkrat fojeni.“ Pa delamo, de bi tak ne! ravno na- fprot; nikdar ue henjamo delati kar je prepoveda¬ no. in fodinio fvojiga blishniga per vfaki perloslmo- fti; in nikdar ne Borimo kar nam je sapovedano, nik¬ dar namrezh farni fehe ne toshimo. In tako moramo m vsroke gledati, is kterih naflie krivizhne fodbe isvirajo de jih vftavimo. ,!So ljudje, kterim je gorup;>, britko ino neperljudno fer- ze kakor perraflieno; in takfhni ogrenijo vfe, kar vidijo ino flifhijo. in fpremenijo po befedah preroka fodbo v’ pelin , ker od blishniga nikdar drugazhi, ka¬ kor s’ojftroftjo ino grenkoftjo ne fodijo. Slo potreb¬ no je takim, de v’ roke dobriga duhovuiga sdravni- 18 310 ka sdravuika pridejo; &akaj ker jim je ta grenkob ferza uatorna, tok je slo tesliko premagati, in de ii ravno sa nje ni greh ampak le nepopolnofi , tak je vender le nevarna , ker predersno fodbo ino opravli- voft v’ dufho vpelja, in jima gofpodarftva prepufli, Predersno fodijo eni, ne is grenkobe, ampak is na¬ puha, ker miflijo, de fvojo /, h a ft sa toljkor pomno- shijo, sa koljkor zbali biishniga pomanjfliajo. IVa- puhnjeui predersni duhovi fo ti, ki fe farni feb e ob- zhndujejo, ino v’1'pofhtovanji famiga febe tako vifoko fiavijo , de vfe kar nifo oni, sa majhino ino nezhvred- no dershijo. „Jes liifein lak, kakorfhni lo drugi ljudje,‘‘ je rekel tifta perfmoda od fariseja. ,So fhe drugi, ki pa nifo tako ozhitno napuhnjeni, ampak kar s’ nekim laftnim dopadjenjam hudo na drugih gle¬ dajo , tako, de to dobro, ktero miflijo, de na tebi imajo, s’ preferzhnim vefcljam okufbajo ino drugim okufliati ponujajo. In ta dopadlivoft nad farnim febo je tak fkrita in nenajdljiva, de, kdor nima prav bi- ftriga ozhefa, jo ne bo sapasii, in fhe zelo tifte ne vejo sa-njo, ki fo od nje vneti, ako jih tiga ne preprizhamo. Eni fo, ki fe farni febi perlisujejo, farni febe isgovarjajo , ino fi fvojo hudo veft s’tim to- lashijo , de fodijo, de imajo drugi ravno tako pregre¬ ho nad febo, alj fhe pa kakfhno vezhi, ko oni, in menijo, de nijhov greh savoijo velikiga fhtevila hu- dodelnikov ne bo tako hudoben. Nekteri pa kar savoijo tiga vefelja radi preder¬ sno fodijo, de hi fe modre mkasali, ki sadershanja ino nagnjenje drugih ljudi s’ farno saftopnoftjo istuh- tati samorejo. Ako vzhali k’ uefrezhi s’ fvojini fojeu- jam refuizo sadenejo , potim rafte lijih predersnoft in vefelje , fe v’ ti hudi navadi fhe bolj isbrihtati , tako slo, de je teshko, jim jo vfiaviti. Drugi fodijo is hude ftrafti, in miflijo smeraj dobro od tiftih, ktire ljubijo, in smeraj flabo od tiftih, kli- re fovrashijo , rasen v’ eni farni zhudni pa vender refnizhni rezhi ne, namrezh, kjer jih preobil¬ na Jjubesen k’ hudi fodbi zhes rezli napeija, ktero 311 ljubijo. In (o je saref nerodni naftopik [nezhifte , ne¬ popolne, smoteue ino bolne ljubesni, namrezh ajfran- ja, ktero, kakor je vfakimu snano, savoljo eniga l'a- miga pogleda, kakiga maliga nafinejanja druge ne- sveftobe in prefheftva obdolshi. Poflednizh (udi bo- j zhnoft, zhalUshelnoft ino druge dufhne flabofli veli¬ ko k’ natolzovanju ino predersuim fodbam perpo- inoivjo. Vender, kako fe da tukaj nafprot[ravnati? Pra¬ vijo, de le tifiiir.u, kdor je koka od sclifln*. ofiusa pil, ki v Kliopi rale, sdi, de povfod kazlie ino flrafline pofliafti vidi. Tak ludi (ifii, ki fo ftrup napuha, ne- vofliljivofii, zbaftisheljnofli, ino fovrashtva posherli, obalo rezili ne vidijo, ki bi fe jim ne vidila hudob¬ na ino nizh vredna. Ki fo on fok pili, morajo po tim vino is palmovjga fadjapiti, de jim smota prejde, tim ppllediiim pa naprot vpijem: Pijte, koljkor sa~ morete od vina fvete ljubesni, pregnal vam bo gor¬ ki luk, ki val' h’ kazhjim fodbam napeljuje, l.jube- n : n fe boji, na hudo sadeti, veliko manj ga ho la¬ ma il kala, in ako v’ njega sadene, tak odverne od nja ohljiziije, kakor, de liga ne vidila. In she per penini perkasanji saklene ozhi, poprej kakor ga f h e savfini vidi, in niifli potim v’ fveti priprofti, de ni hudo, ampak le kar fenza hudiga. Ako je pa ven- der peifiljeua, ga fposnati, tak fe hitro prozh obči ¬ ne, in ii pcisadeva, njegovo podobo is fpomina fpra- viti. Ljubeaen je gotovo sdravilo sa vfak sleg, po- lebno pa sa tiga. Slatenizhiiimu fe vfaka rezil sdi romciia , in kdor fe te bolesui snebiti sheli, pravijo, de li mora pnltiti na podplate selifhe kelidoniutn imeno¬ vano, pervesati in ganekaj zhafa nofiti. V’ refnizi, na¬ vada, predersno foditije duhovna slateniza, ki ozkem bolnih, ki fo s’njo navdani, vfe rezhi hudobne predpo¬ stavi. In kdor od nje osdraviti sheli, mora sdravi- bi, m; na ozhi, ne na um, ampak na ferze, ki fo prave noge dufhc, poloshiti. Je tvojo ferze krotko', lak je tudi tvoja fodba polna krolkofii, je ljubesni 212 polno, tak bo (udi tvoja fodba. Tri prezhcdne sg-Iu- de ti od tiga prejpoftavim. Isak je rekel, deje Re¬ beka njegova feflra. Abimeleb je pa vidil, kak je s' njo prijasno ino preferzhno ravnal, in kmalo je ob- fodil, de je njegova-shena. Hudobno oko bi bilo raji fodilo, de le njegova vlazhuga, alj pa, de zlu; je njegova 1'eftra, njuna prijasnoft po pravizi ni; Abimeleb je pa vfe- bolj s’ljubesnjo fodil. Tudi mi, moja Filoteja! moramo sineraj tako ravnati , in koljkor jo mogozhe , vfe v’ prid blishniga raslagati. In ko bi imela ena rezil fto liram', tak jo moramo smeraj od nerlepfhe ftrani pogledati. Marija Diviza je bila blagoflovleniga telefa, ni fi samogel fveti Jo- shef tiga sakrivati, ker jo je pa od druge ftrani pol¬ no fvetofti ino angeljfke zhifiofti vidil, mu nikak ni bilo mogozhe verjeti , de bi bila ona samogla s' preloinljenjani dolshnofti fvoj ftan fpremeniti, in jc fklenil, ko jo je od fe ispuliiti hotel, fodbo Uofpotl- Bogn pfepuftiti. Defije imel veliko vsrokov slozlic- fto od prefvete Divize miflili, tak vender ni hotel, fodbo zhes njo fkleuiti. Sakaj to? — Ker je bil, kakor fveti Duh od uja prizha, pravizhen. Ako ti pravizheu ne more sakrivati ne djanja ne namena ka- kiga zfhloveka, kteriga drugazhi sa pobosbuiga po- sua, tak ti vender nikdar fodbe zhes njega ne ofvoji, ampak jo prepufti faniimu Bogu. Tak je tudi kri- shau Isvelizhar, ker pregrehe tiftih, ki fo ga na krish perbili, ni samogel sagovarjati, vender njiho¬ vo hudobijo poinanjflial, in jih j; s’nevedno lij o iz¬ govarjal. Ako tedaj greha isgovarjati ne moremo, tak ga vfaj v’ pomilovanje saoberiiimo, in ga perpifhiino vsroku, ki je fhe narloshje prcnefti, nevednofti alj pa zblovefhki flabofti. Alj pa zelo nikdar ne smemo fvojiga blishniga foditi? —Mak, v’refuizi, nikdar. Bog lam fodi kri- vizhue v’ pravizi. ,Sizer fvojo fodbo tudi fkos glaf gofpofke nafhim ufhefam snaui, gofpofke fo njegovi flushavniki ino folmazhi; pa tudi tene fmejo drugazhi 213 isgo voiiti, kakor, kar fo fe ko njegovi raslagavzi od njega uavuzhili. ,Sodijo drugazhi, in ravnajo po fvo- jiin laftnim nagnjenji tak ref lami fodijo, in bojo torej tudi farni obfojeni. Sakaj zhloveku la mi mu na febi je prepovedano, druge foditi. Pogledanje alj fposrianje ene rezhi fhe ni občna 1'odba , sakaj iodhamora, faj po jesiku fvetiga pifma , vfeluj kak vsrok imeti, kije majhiu aij velik, refnizhen alj le dosdevnu, ki fe mora poprej prejifkati, kakor, de fe sainorc ino fme foditi. Torej tudi fveto pifmo pravi: ,,kdor ne vetje, je she fojen,“ selo ker zhes njegovo pogubljenje ni obeniga dvoma. Ali torej ni oben greh, ako zhes fvojiga biishniga dvomimo? — Ne, sakaj ni prepovedano dvomiti, ampak le foditi je prepovedano , vender pa iudi ni perpufheno dvomiti ino natolzovati, ako naf ne filijo prav imenitni vsroki ino fprizbanje na to; drugazhi bi bilo dvomenje ino nalolzovanje predersno. Ko bi bilo kako hudobno oko Jakoba gledalo, ko fe je per fhtepihu perljudno s’ Rahelo menil, aljvidilo, kako je Rebeka ubalnize ino rozhne vesiia od ptujiga Eleazarja v’ lifti desheli fpre- jela , bilo bi gotovo od lih dveh sgledov zhiftofli flaho jniflilo, ino veuder le bres .vtiga vsroka. Sakaj, ako je djanje tako, de farno na febi nezh ne pomeni, tak je predersno natolzovanje , kaj hudiga is njega fkle/ niti, drugazhi, zhe fhe vezh takih okoljfhinj sraven pride, is kteriii fe to djanje bolj gotovo isprizha, kak- fhuo , deje. Tud je predersna fodba , ako fe is eniga farni ga djunja fklepa, kakfhen je drugazhi zhlovek. ,Skoraj fo bom pa zhes to rezh bolj saftopno isgovorii. 8 ' kratkoma , komur je sa laftuo veft refnizhna fkerb, fe v’ predersne fodbe zhes biishniga ne bo lehko ispuftil. Sakaj, kakor fe zhebele , ako v megle¬ nim vremeni oblake sagleaajo, v’ fvnje panje nas a j povernejo, ino fvoj fpravljen med predelavajo, lak le tudi milli brumnih dufli ne fpnftijo v’ kalne ino samo- tane pravde ino v’ meglene djanja fvojiga biishniga , ampak, de ii fvojih ozhi ne nafinetijo, fe potegnejo » 14 - v’ fvoje laftne ferza nasaj, ile dobre fklepe fvojigalaft- niga poboljfhanja ofkerbijo in o ispolnujejo. Le dufha , ki jo ni nezh prida, fe a’ fpdbimi sliiv- lenja drugih pestita. Pa ne fmefh mifliti, de to tudi tifte sadene, ki imajo dolshnoft ua fvojo hiflto, alj pa zelo na žele okoljze aij deshcle gledati, sakaj ena nar vezhih dolshuofti, ktire na vefti imajo , jih ojftro veslie, vedno zhujezho oko nad drugimi imeti. Takfhni naj Tvojo dolshuoft-s’ Ijubesnjo ino krotkoftjo is polnujejo, drugazhi pa naj bodo farni v’ febi saperti. DE VETIN D VAJ,ST A PO,STAV A. Od opravljanja. Is predersnih fodb is-baja uepokoj, sanizhovanjc blisiniiga, napuh, laftna dopadlivoft ino jesero drugih sla slo fhkodiivib naftopkov, med kterimi je oprav¬ ljanje, prava kuga zhlovefhkih drufhinj na prrvim melii. O de bi jes imel sherezh ogel od fvetiga altar- ja, de bi fe dotaknil s’ njim zhlovefhkih uit, jim nji¬ hovo hudobijo odvset, in njih greh o ozhiftit, kakor Serafin ki je ufta preroka Isaia ozbifiii! Kdor bi opravlivoft is semlje fpravil, bi vezho fhtevilo pregreh krivize odvsel. Kdorkolj dobri fluv fvojiga blishniga po krivizi perkrajfha, je, rasen greha, ki ga flori, k’ povern- jenju savesan , in to povernjenje fe fpremenuje kakor fe opravlivoft rasiozhi; sakaj nilizher ne samore s' ptujim blagam v’ nebefa, in med vfim zhafnim blagam je dober fluv narboljfhe. Opravljanje je nekakfhen vboj. Sakaj trojno je nafhe shivlenje: duhovno, ki v’ gnadiboshji obftoji; telefno, ki fe po dufiti obdershi, 215 in drufhinfko , ki fe !e v’ zhafii iuo v' dobrim flutji ohrani. Opravljiviz vezbi del s’ farnim enim vbodlejam fvojiga jesika ob enim trojni vboj [ dopernefe: vrnori po duhovno fvojo laftno duflio, da lej dufho [tiftiga, ki ga poflufha, ino fpravi tiftiga , nad kterini jesik brufi, ob drufhinfko shivlenje. ,,Sakaj kakor fveti .Bernard govori, ,,imata oba hudizlia perfebi, opravljivez ino njegov poflufhavez; enimu tezhi na jesiku , drugima zhepi v’ vfhefu.“ David pravi ud opravlivzov: ,,Ofh- pizhili fo fi jesikc, kakor kaz.be. “ Kuzbe imajo, kakor Ariftoteles pravi, vilzhnat jesik, ki fe v’dva konza neha. Ravno tak jesik ima opravljivez, sakaj, kakor ga poshene, prebode ino oftrupi uho poflit- fhavza ino dobro ime ti Iti ga, od ktcriga govori. Sar o tim te torej, moji preferzimo Ijihljenaf Filo- teja! de nikar kdaj koga ne na ravnoft, ne po ovin¬ kih ne opravljafh; vari fe vcnder zhes vfe fkerbno, de ne bolh nikdar koga ne ismifhlenih pregreh in hu- dobji obdolshila, pa tudi ne njegovih fkrivnih ino lkritih grehov rasnafhala, in de tudi tiftih ne bofb povikfhala, ki fo snani, ne dobrih del v’ hudo raslu- gala, alj dobro, ki ti je od koga snano, tajila, alj s’ hudobnim natnenain sakrivala olj s’ befedo poinanj- fhala. Sakaj, dvojiu greh je, legati, in sraven tudi blishnimu fhkodovati. Tifti, ki poprej de koga opravljati snzbnejo, hvale vredne rezili od njega kvafijo , alj pa kaklhno majliino lizhno befedo alj kvanto vmef vershejo, fo narbolj sviti ino narbolj ftrupni opravljivzi is med vfih, kar jih je. ,,Povem , de ga ne ljubim eno ma¬ lo, pravijo poftavim, in deje drugazhi, moder zhlo- y ek , pa kar j; ref, je ref, gerdo je ravnal, deje tako nesveftobo dopernefe]. On i je ref dekle lepiga "adershanja, ]ia sapejati fe je dala,“ —in druge bike opletene befede. Kdo ne vidi tukej svijazhe? kdor s’lokam ftrelati hozhe, potegne pfhize k' fe bi, kar samore, pa le sa to, de jo po tim s’ vezho 'oozhjo isftreli. Tak fe tudi sdi, de taki opravljivzi 1’fhizo opravljanja k’ febi viezhejo, pa le sa to, de fe bo po tim terdauji pognala, in globokeje v' f, rz- poflufhavzov vtifnila. Opravljanje, ki fe v’1'halah do- pcrnafha, jo fhe bolj lievfinileuo, ko vfako drugo. Zikuta *) farna na febi ni obeden hitri ftrup, ampak le pozhafi fhkoduje, in fe fhe da s’ vrazhili pre¬ gnali, alj zhe fe s’ vinam smefhaua fpije, potim je vfako vrazhtvo saftonj. Tako tudi opravljanje, ki bi bilo drugazhi per enim ufhefu noter, per drugim ven fhlo , kakor pri¬ govor pravi, terdno v’ferzih prizhejozhih oftane, aki fe s’ premeteno iuo finefhno befedo oflajfha. „0.i imajo ,“ pravi David, „gadji ftrup na fvojih jesikili.“ Ako gad pikne , fe od kraja obetta nevarnoft ne per- kashe, in ta ftrup napravi neko prejetno shegetanje, fkos kteriga fe ferze iuo oferzhje rastegue, tako tle vel’ ftrup v’ fe posisa, in potim je vfako vrazheuje prašno delo. Ne rezi: un je pijanz, tudi, ako fi ga pijaniga vidita, tudi ne, de je prefheftnik, ker ii ga v’ tim grehi sapasila; tudi ne, de je kervoframnesh , ko ti g.i bila v’ ti pregrehi salesila, sukaj eno farno djan- je fhe ne flori imena. ,Sonze je esikrat obftalo, de je Josuetovo premaganje povelizhalo , enkrat fe je pa otemnilo, de je 1’mert Odrefhenika ohshalovalo, pa komu bo v’ glavo padlo, rezhi, de fe fonze ne mesi alj de je temno. Noe fe je enkrat vpijanil, Lot en drugi krat, in pofledni je fhe enkrat kervo- framuoft dopornefel; vender ni bil pijanz, ne eden, ne drugi, iti pofledni nobeden kervoframnesh, tak malo kakor fveti Peter kervoshejen, ko je enkrat kri prelil; alj pa boshji preklinjovavez, ko je en¬ krat po krivim perfegel. De kdo od ene zhednofti alj hudobe ime sadobi, fe je moral v’ nje she koj vlerditi ino fe navaditi. In fhe ledej, ako bi bil kdo v’ eni pregrehi dolgo shivel , bi file lehko lash go- *) Trobelika , neko scleno, veliko selifbe, ki po fen- zah rado rafte , ino hud ftrup ima- 217 mil, kdor bi ga hudobniga imenoval: ,Shinion, go¬ bov, je Magdaleno grefbnizo imenoval, ker je l'he pred kratkim grefhuiza bila; vender je ozhitno legal, sukaj, ni bila vezli grefhuiza, ampak fveta fpokorni- za, satorej jo je Odrefhenik nagovarjal. Tifti bedaft furisej je dershal zoljuarja sa ve¬ likima grefhnika, in fhe m >rde sa krivizhnika, pre- fheftnika ino tatu 1 , pa kakfeje molil, sakaj ob tajifti uri je bil opravizheu. Kako samoremo sa gotovo terditi, de je tajifti, ki je vzheraj grefhnik bil, fhe donef, ker je dobrota boshja tako velika, de je en triuik sadofti, gnado bo.shjo fprofiti ino dobiti? — Vzherajfhni dan ne fmc nikdar denafhniga fodili, pa tudi] danaflini zhes vzherajflmiga ne fodbo fkleniti; sadni dan je tajifti dan, ki zhes vfe druge fkletie. Torej ne samoremo nikdar rezili, de je kter zlilovek hudoben, de bi fe ne poftavili v’nevarnoft. krivizo govorili. Kar rezili samoremo, ako govorili moramo, je, deje to ulj uno hudo delo ftoril, de je la alj ta zhaf flabo sbivel, de sdaj flabo ravna, nik¬ dar pa ne moremo od vzheraj na donef , alj od do¬ nef na vzheraj, veliko manj pa na juter fkleniti. Ako je pa ravno treba slo fkerbeti, de blishni- $a ne opravljamo, tak fe nam nizh manj ni treba nafprotniga greha varvati, Sakaj eni grejo tako da- lezh, de , fe opravljanja isogniti, zelo hudobijo hva¬ lijo, ino dobro od nje govorijo. Ako je kdo v’refnizi »pravljivez, tak ga ne isgovarjaj s’tim, de bi ga udkritoferzhniga imenovala; ne rezi od perfhoue, ki je ozhitno nezhimerna ino prevsetna, de je vifo- koferzlina ino fnashna, in ne imenuj nevarne tovar¬ išije nedolshno prijasnoft. Ne lepotizhi nepokorfhi- no s’imenani ferzhnoft, alj napuha s’ inienam odkri- toft, alj nezhiftoft s’imenam perjaftvo. Ne, ljuba Fi- lotcja! ako fe hudobije opravljanja isogniti hozhemo, t! >k ne fmemo drugim hudobijam potuho dajati in jih Ogovarjati, ampak moramo na ravnoft ino bres ovink hudij imenovati, kar je hudo, in grajati kar je gru- 19 2 18 Janja vredno; tako damo Bogu zhafl. To da fe ima vfe to tako le goditi. De fe hudobije drugih po pravizi ino v’ prid •rajajo, mora frezba tiftiga, od kteriga fe govori, alj lrezha tiliih, k’ kterim fe govori, tako potrebo¬ vali. Perpoveduje poflavim kdo pred mladimi dc- kletzi nefpodobno perjasuoft med tim ino to, nju ozliit- no neframne befede ino vedenje; ako sdaj te hudo¬ bije odkritoferzhno ne grajam, ino ifhem sagovar- jati, tak bodo nedolshue dufhe , ki me poflufhajo s' tim napeljane, kadar perloshnoft pernefe, tudi kaj takfhniga pozlieti. Njihova frezha torej potrebuje, de te rezhi kar na enkrat ravno grajam, ako ne previdim kako perloshnoft, ob kteri bi to dobro delo fhe k’ vezhimu pridu ino k’ manjfhi fhkodi tiftih fto- rili samogel, od kterih fe govori. Verh tiga fhe tudi moram pravizo imeti, zhes kaj takiga govoriti. Ako fun eden narimenitnifhih v drufhni, ino molzhim, tak fe vidi, kakor bi jes to hudobijo poterdil, fini pa eden poflednih, tak mi ue gre, druge foditi. Naj bo pa drugazhi, kakor ho- zbe, tak moram vender vfelej vfako befedo dobro dobro pretehtati, de ne bom farne ene prevezh go¬ voril. Grajam, poflavim, prijasno pezhanje tiftiga mladenzha s’ uno deklizo, o Filoteja! kak natenzh- no moram tehtaizo dershati, de fe sa en fam laf ue sarajtarn. Je le kar majzeno dosdevanje, tak »o bom drujiga, ko to rekel; je le ena priprofta ne- premifhlenoft, tak tudi befedze ne perftavim; ako pa ni iienepremifhljenoft, ne refnizhno dosdevanje iiudiga, ampak rezili ftojijo le tako, de bi kakimu hudobnima ozliefu perloshnoft k’ opravljanju dati sa- inogle, tak bom, alj zhifto molzhal, alj pa drujiga ne reke!, ko lo, kar je. Jesik v’ mojih uftah je, med tim, de od blishniga govorim, kakor kopjizc (fulzhiza ojfter nosliizh) v’ rokah sdravnika, ki med zhutuimi nitkami ino shilami resati hozhe. Vres, k toro delam mora tako natenzhno premerjena hiti, dc ne rezhem manj ne vezli, kakor je. Poflednizh fhe S 19 m are fh pa na to dobro gledati, de, ako hudobijo tcpefh , zhloveku, ki jo ju ftoril, koljkor morefh , pcrsanafhafli. Mef fe fine od nemarnih, rasnefhenih ino ozhit- nili grefhnikov ravnoferzhno govoriti , ako ti; to drugazhi v’ duhu ljubesni ino vfmiljenj t, ne pa s' predersnim napuhom alj s' dopadenjain nad ptujimi popaki godi; to pofiedno je snamnje poredniga ino sanizhliviga ferza. Ismed tiga odvsamem pred vfim ozhitne sauizhovavze Boga ino njegove fvete zerk- ve ; sakaj take moramo v’ hud fluv fpravljati koljkor kolj sainoremo, to fo odiozheni sdrushki krivoverzov ino odpadnikov ino njihovih poglavarjov; ljubesen naf lili, de soper volka sa pomozh vpijemo, ako je med ovzami, de fe odpodi, naj bo, kjer li hozhe. Koljko fe jih tudi predersne, kralje ino oblafi- nike prezenjati ino foditi, ino žele Ijudftva obreko¬ vati, po tim, ko fe jim sdi. Moja Fiioteja ! ne flori te napake nikdar, sakaj rasen rasslialjenja boshjiga, ki je vefelej sraveu , bi fe luliko tudi v’ jesero sa- derg in fitnob s’ tim samotolu, ,Slifhifh zbes koga flabo govoriti, tak fe sheni, koljkor fe po pravizi ino fpodobuofii da, de fe ta obdolshba ne bo sa gotovo verjela; ako fe to ne da, tak isgovarjaj namen obdolsheniga; in ko bi fhe to ac bilo mognzhe , tak pa rasodeni pomiljovanje do njega, in opomni drufhue, de kdor ne pade, to le goli gnadi boshji sahvaiiti ima, Vravna- vaj s’ kako pohlevno belcdo alj djanjam , de le bo opravljivez fposnal, in povej kaj dobriga od 'asshaleniga zbloveka, ako ti je le kaj dobriga od njega suano. 220 TRIDESETA POSTAVA. ,She nekaj naukov od pogovarjanja. Nafhe befede morjo biti pohlevne, priprofte, od- kritoferzhne, ravne, neobledne in pa refuizhne. Va¬ ri fe pred dvojeftranfkimi, svijazhaftimi in o hinavfki- mi befedanii; de fi ravno ni dobro, vfelej refnizo ra- sodeti, pa vender ni nikdar perpufheno , soper ref¬ nizo govoriti. Navadi fe, nikdar s’ premiflikara le¬ gati, ne, de bi fe isgovarjala, ne is kakiga drujiga vsroka, in ne posabi, de je Bog — Bog refnize. ,Si kje is nepremiflika kaj lashnjiviga rekla, in sarao- refli pogrefhek s’ nasaj-vsetjam befede popraviti, tak hitro popravi, refnizhni isgovor ima veliko vezli prijetnofti ino mozhi, fe isgovoriti, kakor lasb. De fe ravno s’ umno obrazhbo refniza vzhali modro ino pametno sagerne , tak tiga vender druga- zhiuefmemo, kakor v’ takih okoljfhiuah, v’ kterih je to savoljo boshje zliafti ino flushbe potrebno. Pra¬ šen te okoljfhine fo take premetenofti nevarne; sa- kaj fveto pifmo pravi, de ,,fveti Duh ne prebiva v lashnjivim ino dvojnim ferzu, u Obena premetenoft »i tak lepa in ljuba, ko pripoftoft, Pofvetna modroft ino mefena svijazhnoft fte blago otrok tiga fveta- boshji otrozi pa ne hodijo po ovinkih , in bres vfake gerbe je njihovo ferze. ,,Kdor pripofto hodi, hodi varno ,“ pravi moder. Lash , dvojnoft ino fpakarija fo s m er a; gotovo snamnje flabiga ino porednig* ferza. ,Sveti Avgufhtin pifhe v’ fbtertih bukvah fvoje ozhitne fpovedi, de fte njegova dufha in dufha nje- goviga perjatela le ena dufha bile, in de mu po 231 fmerti tiga perjatela shivlenje ni bilo sa preuefti, ker s’polovizo dufhe ni hotel dalej shiveli, ravno tak !'e pa vmreti bal, de bi njegov perjatel do kraja ne vmerl. Vender Ib fe mu posneje (ko J e ahe niosb- ki kriftjan poftal) prcsnajdene in preprijasne sdele, torej jih je v’ bukvah nasajvsetjt nasaj vsel, iu jih imenuje golo neumnolt. Vidilh, ljuba Kilo tej a! kako ojftro je la velika in o lepa dufha od polil enilt hefedi miflila. Sveftoferzhnoft, priproitoft in o rav- noferzhnofl fo ref sala sala lepota kerfhanfhiga slavljenja, David pravi: ,,Djal fima pasiti borbeni: na Tvoje pote, de fe s’jesikam ne bom fpoteknil. OGofpod! poftavi ftrasho pred moje ufta , in s’duri sapri moje uftnize.“ Prav koriftna opomba fvetiga Ludovika j ■ ta le: nobeuimu sopergovoliti, drugazhi ko bi is pervol- jenja kak greh alj kaka druga fhkoda vftala, to je rekal, vfakofhen kreg ino prepir prevarvati. Ako bo pa potrebno, de komu sopergovorimo, alj fvojo mi- fel njegovi uafprot poftavimo, tak fe moramo s’ve¬ liko krotkoftjo ino snajdenofijo vedeti fvefti) , breg , de bi liotli ferzu blishniga lilo ftariti , in site z Jo, ker fe s’ lil i uizh ne opravi. Malo govoriti, kar ilari modri toljko perporo- zhajo, ne obftoji v’ tim, de fe malo beledi isgovori, ampak, de le malo nepotrebnih hefedi rezhe. Sakaj v’ govorjenji fe ne gleda toljko na fhtevilo kakor na veljavo hefedi, in meni fe dosdeva, de fe je per obema nesmernofti treba varvati. ,>Se premodriga ino prerefniga kasati, ino v’ drufhui nizh k’ liafprot- nimu pogovori prirezhi, kasbe, kakor fe meni Bdi, nesavupuoft v’ drufhno, alj kako sanizbovanje is napuha; nafprod ]ia smeraj zlienzhati ino norze predajati, ino drugim nobene perlosbnofti perpuftiti, de bi fe po shelji nakramljali, je snamnje nepre- niifbljenofti ino olrozhnofti. ,Svetimu Ludoviku fe je tcshko sdelo , ako fo ,e v’ drufhui fkrivaj pogovarjali, kakor de bi fe|kaj pofvetovali, fofebno per miši, de bi kje kdo ne insflil, de 332 fe od drugih flabo govori. „Kdor je per miši v’ dobri drufhuij je rekelin ima kaj vefeliga alj kratkozhafniga povedati, naj glafno pove, de bo \ fak fiifhal; je pa kaj imenituiga, tak naj mol z hi, in ne govori od liga. E NIN T RID E .S E T A POSTAVA. Od kratkozhafa ino fprelajfhanja, in tizer pervizh kar je perpulheniga ino pofhteniga. Vzhafi moramo fvojimu duhu nekaj por,bitka dati, in Ivo j shivot s’kakim kratkczliafam posbivc- ti ,Svetiga Janesa Evangelilia je enkrat, kakor Kafi- jaii dopoveduje, nek lovezh sapasil, ko je ravno je¬ rebi/,o na roki dershal, in fi s’tim kratkozhaf delal, de li je prijasno s’ tim tizham igral; in tak ga je lovcz vprafhal, sekaj on, (oljko imeniten iuo fvet ir,o«h s' (oljko porednimi ino nevrednimi rezhmi zliaf trati. Namefto odgovoriti, ga je uafprot fveti Janes vprafhal: „Sak»j ne notifh smeraj fvojiga lozna na- petiga? Salo, mu je odgovoril iovez, ker bi sme¬ raj napet ino vkriven fvojo urnoft sgubil, kadar bi mi uarbolj potreben bil. Tak fe pa tudi ti ne zbudi, mu je rekel apoftel, ako jes fvojimu duhu nekaj'po- zhitka od dela ino persadevanja dovoljim, in fe ne- koljko fprelajfham, de fe po tim toljko viflii k’ premifiilovanju isagnatij sarnorein. Gotovo je to napzhno, ko Iti j tako ojftii, neobtefani iuo neperljud- ni bili, de bi ne perpuftifij ne fcbi, ne drugim kak- fhniga fprelajfhanja. aa:i Jafniga sraka fe nadihali, [prehajati, v’vefolim, prijasuim pogovori fe rasvefeliti, pifkati ali brenkali, peli, na lovftvo iti, fo takfhni kralkozhafi, de fe s’ njimi fprelajfhati drujiga ni treba, ko fe po modrofli ravnati, ktera vfaki rezili njeno verfto, lijeniu zhaf, kraj ino mero odložili. Igre, v’ kterih fe urnoft shivota ino sbrifnnofl saftopnofli brihta, kakor palm metati, palm isbija ino perftrcgati, v’ zilj letati, fhpane vlezhi, fo farni na fcbi uedolshni ino perpufheni kralkozhafi. Le fe je treba nraven nesinernofii varvali, v’ tim kar nadene zhaf, ki fe na to oberne, ino v’ tim, kar fe na igro (lavi; sakaj, ako fe prevezh zhafa v’ kaj takiga ober¬ ne, tak ni vezli fprelajfhanje, ampak golo delo. tako de fi sraven ne oddehne ne duh ne truplo, ampak oba fe fhe le bolj vtrudita iuo oinotita. Ako fe pet. ali zelo flieft ur fhpaui vlezhejo, tak bo igravz a el' vtruden,' kedar od igre vftane. Predolgo s’ palmam igrati, ne isbrihta shivota, ampak ga le vpeha. -Se prevelik d nar v'igro poftavi, tak teh k o igravza la- komnoft sagne, in rasen tiga ni po pravizi, na take poredne ino malovredne sbrifnofti velik dnar poftaii- ti, kakor je prebrifnoft v’ igri. Pred \fun pa dobro glej, moja Filoteja 1 de li na take lazili duha ne na- veshefh; sakaj, naj ho she igra pofhtcna kakor ho- zhe, tak vender smeraj napzhno oftane, fvojc zelo ftrze ino vfe fvoje pozhutieje tajilii namigniti. Me rezhem, de hi ne fmeli per igr.iiiji fvojih mifli per igri imeti, (sakaj drugazhi bi nam ne bil kratek zhaf fer njih) ampak le pravim, de ji ne fmemo zeliga ferza podati, velikiga posheljenja po nji imeti, fe ne¬ zmerno sraven vefeliti, in po nji koperneti. 224 I) VENOTRIDE,SETA POjSTAVA. Od p r e p o v e d a n i g a igranja. Kozk&ti (kobrati, burflati), kvariati, ino sjdrugi;r;i takimi igli fe pezbati, per kterih le tifli dobi, kateri' mu fe permeri, nifo le, kakor plef, nevarni kratko- zhafi, ampak fo sho farne na febi hudobne alj kaslji- ve, in torej tudi po desheljfkih ino duhovfkih poftavah prepovedane. Me morde vprafhafh: Kuj je pa she toljko hudiga sraven? — tak odgovorim: dobizhek per (ih igrah ne pade po pameti, ampak po frezhi, in vezhkrat tift dobi, ki po fvoji sbrifnofti ino pre- meteuofti nizii ne saflushi. Pamet je torej sraven saframovana. „Pa fino fe tako med febo pogodili/'’ pravifh. — Ref je, alj to je le toljko sadelo, de dohizhkar drugim obeue krivize ftoriti ne fine ; in is tiga 1'ho ne is-haja, de bi ta pogodba s’ igro vred nefpamefna ne bila; sukaj ftava, ki bi menila plazhilo sbrifanofii biti, poftane tukaj plazhilo frezhe, kteri obeno plazhilo ne flifhi, ker ne is-haja od igravza. Verh figa imajo fe igre ime, de fo kratkozhali, ino fo sato tudi isnajdene : vender nifo nizhefar manj. ko kratkozhali, ampak fo le pofilno trudenje. Sukaj, ali ni to trudenje, ako je duh fkos vedno pasljivoft napet, alj fkos vedno nepokojnoft, bojezhuoft ino je- so ftifkaii? Ali fe najde bolj shaloftua in bolj otosh- na pasljivoft, kakor je pasljivoft igravzov? ,Šhe go¬ voriti ne finejo med igro, ne fe fmejati, ne kafhlati, de hi jesa med njimi ne vftala. Pofiednizh ohftoji vefeije per igri v’ edinim do- bizhku; ali pa ni to vefeije zhes vfe hudobno, ki le is fhkode ino nevolje foigravz i is-bajati samore ? 235 ,Sramotno saref je tako vefelje. Is tih treh vsrokov fo torej igre prepovedane. Ko je veliki fveti kralj Ludovik saflifhal, de njegov brat, Aushuvfki kncs s’ Balteram, Nemurfkim Gofpodam igra, le je per vfi tvoji bolesni is poftele vsdignil, le je sapotikaje v’ njihovo jifpo podal, je popadel defko, na kteri fta igra¬ la, s’ kobri ino duarnii vred, in je vergel ute l'ku- pej, v’ veliki jesi nad obema fkos okno v’morje. Ko je fveta ino zbifta diviza Sara s’Bogam od tvoje nedolshnofii govorila, je rekla: „Ti vefh, o (!o- fpod! de le nikdar nitim s’igravzi pezala.“ TRINOTRIDEjSETA PO,STAVA. Od plefov in drugih perpufhenih , vendcr ne¬ varnih kratkozhafov. Plefi, de fi ravno nifo farni lia febi pregrefhni, fo vendcr h’ grehu sio nagnujejo, kakor fe fploh imajo, in fo torej slo slo nevarni. Napravljajo jih po nozhi, v’ temi fe pa prav rado kaj ternniga ino hu- diga med vefelje pertepe, ki je po fvoji naturi filno sio k’ hudimu nagnjeno. Tudi fe sraven ob enim naprej bedi, in tak fe juterue ure prihodniga dneva, hi s’njimi perloshnoft sgubi, Bogu v’ tim zhafi flu- shiti. In s’kratkim je in oftaue neumno, dan v’ nozh, ljuzh v’temo, in dobre dela v’ napzhnofti fpremen- jati. Vfak ii persadeva, de bi vezh nezhiniernofii k’ plefu pernefel, iu nezhimernoft je tako velika pri¬ prava h’ grefhnimu shivlenju ino k’ lievarniinu ino grefhnimu sesuanju, de fe per plefu vezhi del *a- zliue. 226 Rezkem ti, od plefa, Filoteja! kar sdravniki od gob. Narboljfhi, pravijo, fo s.» niz h; (udi jes ti re¬ zkem, de narboljfhi plef veliko ne velja; ako pa mo- rafh gobe jefti, tak glej, de bodo dobro napravljene. Ako ti is kakiga vsroka, soper kteriga fe ne morefh lehko isgovoriti, na plef iti morafh, tak dobro poglej, de bo plef dobro perpravljen. —„S’ zhim bi pa mo¬ ral perpravljen biti?“ S’ fpodobuoftjo , refnobo ino dobrim namenam. Malo jih vshij iuo malo kdij (pravijo sdravniki od gob), sakaj, kakor vlobro fo she napravljene, tak ju she to ftrup, ako jih je mnogo. 1'lefhi malo ino malokdaj; sakaj, ako dru- gazhi ravnafh, fe poftavifh v’nevarnoft, de ti bo plef prevfiiezh poftal, Ker fo gobe polne sesavk ino majhinih odper- tin, tak lehko vef ftrup posesajo, ki fe bliso njih »najde; in fo bliso kazil, tak lehko njihov ftrup na fe potegnejo. Plefi iuo drugo enako ponozhno s-lu- janji vlezhejo fploh vfu grehe iuo napake, ki fo v’ enim kraji doma, na fe, kakor prepire, nevofhljivofl, saframovanje ino grefhlino Jjubesen. In kakor fe fkos telefuo premesenje plefavzov potne odpertine odpre¬ jo, ravno po tej meri fe odpirajo tudi njihove ferzi. ,Se perblisha torej ob taki perloshnofli ftrupua kazili, in vfhepezhe ueframno bufedo alj saljubljen perlisik v’ uho, alj pogleda kak mazharad s’ uezhiftim pogle¬ dam alj saljubleuini kimanjam, kak lehko fe da furze vjeti alj oftrupiti. Ti uefpodobui kratkozhafi, moja Filoteja! fo fploh filno nevarni; odpodijo duha brumnofti, oflabi- jo dufhne mozhi, ohladijo fveto ljubesen , iu isbudi- jo jesero hudobnih nagnjenj v’ ferzi; torej je slo slo velike modrofti timu potreba, ki sile mora sravun biti- Sdravniki pravijo, de kdor je gobe jedel, mora pred vfim drugim mozhno ino dobro vino piti; jes pa pravim, de fe po plefu morajo fvete iuo svelizhavtie rezhi preinifhlovati, ki fo v’ftani, nevarne vtifke ras- gnati, k ter e je vefelje plefa v’ferze lehko vtifnilo. „Kaj fi pa moramo pred duha perpeljati?“ 337 I. Med tim, de fi plefala, je veliko dufli v' pekli gorelo, savoljo grehov, ktire fo per plcfu alj Bavoljo plefa dopernefle. 3. Veliko menihov ino brumnih dufh je bilo ravno v’ tifii uri pred Bogam shranili’, fo prepevali njegovo hvalo , in fo obzhudovali njegovo nefkonzh- no lepoto. O koljko blashnifhi fo obernili leti fvoj zliaf, kakor ti fvojiga! 3. Med tim, de li plefala, fe je veliko dufh veliki fmertni fili lozhilo, in veliko jesero ljudi vbojiga fpola je terpelo hude bolezhine v’poflelah, bolnifhnizah in pod milim neham na kerzhu, pelku ino kamnu, ino na hudi ogiunzi. Oh, obeniga po- zliitka uifo imeli, ali te ne gane to k’ pomilovanju? — In ali fe zelo nizh na to ne opomnifh, de bofh ravno tako enkrat farna jezhala, med tim, de bodo drugi plefali? 4. Nafh Gofpod Jesuf, prefveta Diviza, angeli ino fvelniki fo te vidili na plefu. O kak ti fe jim vfmilila, ko fo tv: je ferzo vidili, de fe je toijko ve¬ liki neumnofti vdalo , in jo toijko na to otrozhnoft pasilo. 3. Ob, med tim, de fi tam bila, je zliaf naprej tekel, in fmert je blishej naftopila. Glej, kak fe ti fmeji, in te na fvoj plet' vabi, ker bodo sgrivani sdihleji zbes tvoje grehe tvoja musika, in kjer bofh le en fkok ftorila, fkok od shivlenja v’fmert, ker pre- ftop od zhafa do vezhnofti vefelja alj terplenja le en fam Irenk terpi. Te rezhi sa pervo prevdari, vezli in boljfhili ti jih bo Bog vdahnil, ako je njegov Arah v’tvojim ferzi. 328 jSHTIRINOTRIDEjSETA PO,STAVA. V ’ k t e r i h o k o 1 j f h i n a h f e igrati alj plefati fme. Plefuti ino igrali fe fine le is fprelajfhanja, ne is nagnjenja, malo kdaj in le na kratko, ne pa do vtrudenja ino omotenja. Sakaj, kdor bi fi is nja navado naredil, bi fprelajfhanje v’ delo fpre- menil, ,,Pa ktere fo okoljfhine, de fe v’ njili igrati ali plefati fme? ,, .Spodobnih perloshnofti k’plefu, kakor tudi k’ igram, ki f ime ua feb i nifo grefiine,je vezh; alj malo jih je k’ prepovedanim igrani, sato ker fo te vezli grajanja vredno ino bolj nevarne. Sat o raj s’kratkimi befedami rezkem : Pleflii sile ino igraj ob takih nakljuzhbah, kakor tim ti po- ! vedal, ako nanirezli, fe pofhteui d ru f lini vflreziii inodroft in perljudnoil tako 1'vetjete ; sakaj is dobri- ga namena volji drugih fe vdati, fpreobernc rezili, ki farne ua febi liez.h ne veljajo v’dobre, nevarne v’ pcrpufliene , in fhe' tiltim hudobijo odvsame, ki fo od ene alj druge ftrani k o 1 j hudobne. Satoraj tudi igre lrezhe, ki farne na febi ilifo bres graje, grajljive biti nehajo, ako naf pravizhno podvershenje v’ voljo drugih v’ nje perpelja. Poto- lashilo meje, ko fnn v’shivlenju fvetiga Karclna Ba- romeja bral, kako je ,Shvajzerjam mnoge rezhi do¬ volil, v’ kterih je drugazlii vef ojfter bil; in kako je fveti Ignazi, k’ igri vabljen, fe v’tajifte fpuftil. Tudi fveta Elisabet, vogerfka prinzesija je vezh- krat plefala ino igrala, ako je bila v’kratkozhafuih drufhnah , bres de bi bila fvojo poboshnoft kaj po- 225 ) fhkodovala, ki [fe je tako globoko v’njeni dufhi'oko- reninila, deje, enaka fkalam , ki jeser Beate ob- davajo, in rafiejo, ako jih valovi plufkajo, v’ fredi pofvetne vifokofti ino liezhimernofli rafla, v’kterili jo je njenin flan dershal. Veliki ogenj fe viflii vsdig- ne, ako ga veter podpihuje, majhin pa ravno fkos pihanje vetra vgafne, ako fe ne saflone fkerbno s’ pokrivavko. PETINTRIDESETA P O ,S T A V A. De moramo v’ velikih kakor v’ m a j - hinih rez h eh svefti biti. Bosbji slieniu v’ vifoki pefmi pravi, de uiu je njegova nevefta s’ enim fvojih o z bi ino s’ enim tvo¬ jih lafov ferze vropala. Med vfimi sunanjimi udi zhlovefhkiga trupla, naj fi bo, kar vmetuo foftavo alj njih opravila saden«, ni obeden toljko shlahten ko oko, obeden nafproti, tako poreden ko laf. S’ tim nam hozhe bosbji sheniu pokasati, de mu nifo kar imenitne opravila brumnih ljudi dopadlive, am¬ pak tudi njihove poredne ino nifke deliza, in de, kdor mu po njegovim dopadenji flushiti hozhe, s' veliko fkerbjo na to gledati mora , de mu bo ne le v’ vifokih ino velikih, ampak tudi v’ priproftih ino porednih delah flushil, ker mu s’ obojimi enazhnu Ikos ljubesen njegovo ferze prijeti sainoremo. 1’erpravi fe torej, moja Filoteja! velike ino mnog« teshave in fhej zelo muke sa Boga terpeti. 230 Bodi perpravljena, ako bi njegovi fveti volji dopad- lo, ker ti je narljubfhi ino nardrajfhi, ozheta, ma¬ ter, fosakonfkiga, otroke , in zelo tvoje ozki ino tvoje shivlenje mu prepuftili. Dokler dolgo pa ven- dcr tebi boshja previdnoft toljko obzhutnih in tako velikih tesliav ne pofhlje , in tvojih ozlu' ne terja, jifaj late daruj; to te rezke: terpi s’krotkoftjo majkiuo ras- skalenje, tiflo majkiuo sgubo, tifte majkine fitnobc, ki te fkori vfak dan sadevajo; sakaj ako fi take maj¬ kine okoljfhiue v’ duhu ino v’ obzhutku ljubesni k' pridu obrazkafh, fi bolh njegovo ferze savfun pre- dobila, in fi ga v’tvojo vlaft fpremenila. Tifte vfak- danje dela kerfkaufkiga vfmilenja, tiflo glavno bo- leseu sobje pobolenje, uahod, zkmerenje fosakoufki- ga, potrup kakiga ftejila (glaska), tiflo saffamovan- je alj gondranje, una sguba rokovize ali robza, una majkina fituoft, sarano te k’ fpanju podati, de bo vsgodaj mogozhe poboskne dela molitve alj fvetiga obhajila opravlati , tifta majkina framota, nektire de¬ le poboshnofti ozhitno opraviti, fploh , vfe tifte majhine fitnobze ino (erplenje, to boskji dobroti slo dopodljive, ako jih v’ duhu ljubesni fprejmemo ino preterpimo, ki tvojim svetlim flushabnikam sa tam kosarez vode morje nefkonzkne radofti ob ta; in ker le taktilne perlosknofti 1'koraj vfaki dan nakljuzhijo, tak imamo, ako jih pametno obernemo, s’njimi ve¬ lik perpoiiiozhek , fi veliko blaga sa tvojo dufho nabrati. Ko iim v’ shivlenji fvete Katarine is Siene bral, koljkokrat je bila v’ duhu samaknjeua, kakfhne vi- foke befede modrofti je govorila, kakfhne prezhud- ne pridge je dershala, mi je bilo bres vfiga dvoja, dts je s’ ozhefain snotranjiga gledanja ferze fvojiga nebefhkiga shenina oropala; pa obeniga inanjfhi lo- lashenja nitim obzhulil, ko fim bral, de je ravno ona v' klikni ozbetove hifhe v’ ponishnofti pezhenko fu- kala, jogen vpihala, sakurila, kuhala, moko kvafda, in narporednifhi hifhne dela opravljala, s’ velikim vefeJjam, ki je bilo s’ perferzhno Ijubesnjo do Boga 231 eshivleuo. In nezli manj ne fhtejein kratke iuo pri- profte premifhlovanja, ktire je v’ fredi fvojih nifkih iuo porednih opravkov dershala, ko fiamaknjeiija ino vifoke ras - fvetleuja, s’ kteriini je toljko mnogokrat bila od sgorej oblagodarvana, in ki Jo ji bile mor¬ ile ravno savoljo tifte njene ponishnofti ino farne febe sanizhovanja podelene. ]N'jene premifhlovanja fo bile pak takfhne le: Miflila fi je, ko je sa ozhela kuhala , de kakor druga Marta Gofpodu Je- sufu obed napravlja ; v’ fvoji materi je gledala preblasheno Divizo, in v’ fvojih bratih apofteljne, in fe je po takim v’ duhu ferzhila, zelimu nebefhkimu dvoru flusliiti, ter je vfe rezili s’ prezhudiio Ijubes- liivofija opravljala, ker ji je bilo gotovo, de je tako volja Narvikfhiga. Ta sgled, fini ti, moja Fi- I o tej a ! sato pred ozhi poftavil, de vidifh, koljko velja, ako vfe nafhe opravila, naj bodo fhe toljko poredne, sa v’ flushbo boshje fvetlofti opravljamo Torej ti perporozham; kar narvezh samorem, da tifto jako sheno pofnemafh, klero veliki ,Salo¬ mon tako mozhuo hvali , in ki je fvoje roke na mozhne, shlahtne ino imenitne rezhi poloshila, per 'tim tim pa ne opuftila, fhpulizo verteti. Na mozh- ne rezhi je poloshila roko, in s’ fvojimi perftmi je fhpulizo vertela; tak tudi ti fvojo roko na mozhne rezhi poloshi; vadi fe v’ molitvi ino premifhlovanji, v pogoftnini savshitji Sakramentov; bodi gorezha, Ijnbesen boshjo v’ dufhah obuditi , njih ferza s’ do- brimi mifli navdati, in velike ino imenitne rezhi, 1"> tim, ko tvoj ftan dopufti, opravljati: pa ne po¬ habi per tim na fvojo fhpulizo, to fe rezhe: oprav¬ ljaj une nifke ino poredne zhednoftize, ki lizhnim roshizam enako ispod krisha raftejo, kakor fo: vbo- Kiiii poflrezhi, bolnike obifkati, domazhe prefker- beti, s’ vfiini opravki, ki sraven flifhijo , in s’ ko- riftno pridnoftjo, ki tene bo nikdar bres dela po¬ kopati puftila; ino med timi opravili ftori premifhlo- Vi| nja, kakor fiin ti jih ravno od fvete Katarine raskasal. 333 Perloshnoft, Bogu v’ velikih rezheh flushiti, je malo, navadne fo pa take, v’ kterih mu v’ maj- hinih rezheh flushimo. ,,Kdor ho pa v’ inajhinih ro- zheh sveft snajden,“ pravi Odrefhenik, „bo zhes velike pofiavljen.“ ,Stori torej vfe v’ imenu bosli- jim, in vfe bo prav ftorjeno, naj jefh , alj pijefh, fpifh alj fi oddehnefh, pezhenko vertifh, alj kaj d ruji ga pozhnefh; de fi le vfe pametno uravnafh, bofh zhedalj«; vezha v’ boshjih ozheh perhajala, to fe pravi, ako le sato vfe florifh, ker Bog hozhe, de florifh. ,SIIE,STNOTRIDE,SETA PO,STAVA. De moramo pravizhnih ino pa¬ metnih m i f 1 i biti. Ljudje fe nam le sato rezke, ker pamet ima¬ mo, vender je zhlovek, refnizhno pameten slo kaj rcdkiga, ker naf laftna /jubesen fploh od pameti odtesuje , in naf v’ ftotere in ftotere krivize in hu¬ dobije sapeljii, ki enako tiftim majhiniin lefizam, od kterih fe v’vifoki pefini govori, vinograde pokonzha- jo; aakaj ravno sato, ker fo majliine, fe ne meni¬ mo sa nje, kerjihjepa grosno fhtevilo , pa le veli¬ ko fhkodo napravijOj Alj ni to hudobija in nefpamet, kar ti bom sdaj le povedal? Savoljo kake male ftvarize obfodiino blishniga, sami febe pa isgovarjamo v’mnogih rezheh Predali bi radi vfe drago, kupili pa sa majhino zen> H o* h smo , de bi fe s’ blishnim po ojftri pravizi ravna¬ lo, nam pa vfe fpregledalo ino persanefl«. ,Skeli- 233 mo, dc bi nam uathih befed nilizhe flabo ne rasla- gal, fino pa filno pikri, zhe kdo kaj zhes naf sine. ,Silimo, de bi nam blishnipredal, kar je farni mu vfhe- zhe; alj bi ne bilo bolj fpodobuo, de obdershi fvoje drago blago, mi pa fvoj dnar? Sa hudo mu vsame- mo, de fe nafhi fitnofti ne vda, ali bi ne imel on bolj prav, de bi nam sa hudo vsel, de ga nadlegjemo? Ako fe v’ kakim opravilu poboshnofli dobro uva- dimo , vfe drugo sanizhujerno , in vfe drugo dershi- rno sa ntzh, ker fe s’ nafhim dosdevkam ne slega. Ako kdo nafhih podloshnih ni tak , kakorfhuiga mi shelimo, alj, ako fmo enkrat nevoljo soper njega dobili, po tim nam vezli ne vflreshe, naj pozhne, kar hozhe; ne nehamo ga shaliti, in vedno miflimo, kak bi ga isplazhali. ,Se nam je pa enkrat kdo is kake naturne prijetnofti perkupil , po tim vfe sogo- varjamo, naj saz.iine, kar hozhe. ,Se najdejo Iju- besnjivi otrozi, kteri pa sato nikdar dobriga ozhe- la od ftarifhev ne dobijo, ker kak telefni popazhik na fbi imajo; nafprot fe pa tudi prav hudobni otro- zi naletijo, ki fo s a volj o telefne lepote ljublenzhki liarifhev. Povfod bogate vezli zhiflamo, kakor vboshne, ako tudi nifo , ne imenitnifhiga ftanu, ne boljlhiga sadershanja; faj flie tifti v’ nafhih ozheh vezli velj i, ki boljo obleko na febi ima. ,Svojo pravizo tiljumo natenzhno , nafprot pa hozhemo, de bi vfak, ki per naf kaj ifkati ima, vef dober bil. Nihzher nam nima nafhe zliafti sa en laf iskrajfliali, ni hozhemo, de bi fe nam vfak ponishen in pohle- ven fkasal. Le prerodi fe zhes blishniga pertoshi- mo, zhes naf bi fe pa ne fmel nikdar nihzher p< r- toshiti. Kar mi drugim florimo, vifoko ženimo, kar pa drugi sa naf florijo, fe nam p i fkorej nezh ne sdi. S’ eno befedo, taki fino, kakor jerebize is Palligo- nije, ki dvoj ; ferze imajo. Krotko, ljubesnijvo, per- jasno ferze imamo sa fe, tardo, ojftro in bodezhe ferze imamo sa blishniga. Dvojo tehnizo imamo: eno, de fvoj o prirozbiuft iu laften dobizhek bolj dobro, ko 20 231 j3 mogozhe, s' njo odtehtamo (odvajamo), drugo pa, de prirozhnoft ino dobizhek blishniga v’ narvc- zho njegovo fhkodo s’ njo odmerimo. Kako pa fveto pifmo govori? Vfta hudobnih fo is eniga in fhe eniga ferza govorileto fe rezhe , hudobni imajo dvojno ferze; in gnufoba je pred Bogam dvojno telit- nizo (vago) imeti, eno ki zhcsobilno vaga, s’ ktero kupnjemo, drugo pa preleliko, s’ ktero dajamo ino predajamo. Moja Filoteja! bodi enoferzhna ino pravizhna v’fvojih djanjih; mifli fe vfeiej na mefti blishniga, in blishniga na fvojiin mefti, in pravizhno bolh vferas- fodila. Bodi kupovavka, kedar predajafh, in pre- dajavka, kedar kupujefh, in pravizhno bofh kupova¬ la ino predajala. Y 7 fe te krivize fe dershijo sa maj- hine, sato ker k’ povrazhilu ne veshejo, in sravea med menjiki natenzhnofti tiga oftanemo, kar naf v’ lituobe ne perpelja; vender naf pa te krivize k’po- holjfhanju veshejo; sakaj veliki pogrefhki pameti ino ljubesni fo to, in ref tudi krivize; in nikdar nam ne ho to fhkode preneflo, de dobro ferzhno, pofhteno ino prijasno ravnamo, in fe s’pravizhnim, dobrim ino pametnim ferzam vedemo. Ne posabi torej, moja Filoteja! fvojiga ferza vezhkrat prejifkati, jeli je proti blishniinu tako kakor shelifh, de bi ferze blishniga proti tebi bilo, ko bi ti bila na njegovim mefti, sa¬ kaj to je poglavituoft, kar naf ho pamet sadeva. Ko fo zefarju Trajanu njegovi perjateli ozhitali, de fvojo vifokoft prevezh na nezh deva, ker preleliko vfaki- ga pred fe pufti, jim je odgovoril: ,,Kaj, ali ne bom proti podloshnim tak zefar, kakor bi ii fant ze- farja shelel, ko bi jes podloshen bil?“ , S E D E S11N O T II l D E, S E T A I'»O. S T A V A. O d p o s h e 1 j e n j a. K oj vfak vč , (’c fe moramo poshelenja po grefhnih rezlieh varvati ; sakaj poshelenje hudiga rraf flori farne huiiobne. Jes ti fhe pa poveril tiga rezkem, moja Filoteja! ne posheli nezh kaj takiga, k;rr bi tvoji dufbi lehko flikodovalo, med to flifhijo pl fi, igre in maifkleri drugi kralkozhafi; kakor tu¬ di nezh manj: vifok ftan ino zhaftitijive fluslibe, in Ure zelo pcrkasni ino satnaknjenja. Sakaj mnogo nevarnofli, mnogo nezhimeriiofti ino smo to fe rado med take rezili permete. Me posheli tudi takih re¬ zili ne, ki i'o fhe predalezh, to je takfhnih , ki fe Ure ie zhes veliko ziiafa sgoditi samorejo. Koljko jih je, ki fi bres vfiga prida s’ takimi sheljami fvoje ferze rastrefejo, in fe v'nevarnoft velikiga nepoko- ja fpravijo. Kaj pernefe mladenzhu, de fe s’ slieljo po kaki flushbi vbija, poprej de zliaf pride. Ako aakonfka sirena po nunftvu slihnje; kaj ji njeno hre¬ penenje pomaga? Ali ne sapravim nepridno zliafa, ako blago blisliniga kupiti shelirn, poprej, ko ga v’prodaj fpufti? Ako fini bolen, in slo sheiim prid- govati, alj fveto rnafho brati, bolnike obifkovati, alj uifo takfhue shelje prasne, ker neftrjt v’ moji ob- lafti? Tak pa takfhue shelje je proftor prevsamejo dru¬ gim sheljarn, ktere bi moral imeti; namrezh, shelje, de hi slo poterpeshliv ino Bogu vdan bil, de bi lam feni odmeri, pokoril ino pohleven v’ fvojim terplenji 1**1, ker to jo prav sa prav, kar volji boshja od mene kozhe. ,Sploh fo pa nafhe strelja, kakor nofezhih, 236 ki v’ jefcn vnovizh nabranih zhefhen, in v’fpomlaili movizh natergauiga grosdja posheljijo. Nikdar ne bom poterdil, de bi, kdor je k dolshnoftam eniga ftanu savesan , kako drugazhuo shivleuje skelel, ki fe s’ njegovim ftanam fklepati ne da: alj de bi kake poboshne dela opravljal, ki fo njegovimi! ftanu vle nafproti, sakaj to moti ferze,iu mu odvsame mozli k’ potrebnim opravilam. Ko bi jes po kartajsarfki famoti poshelaval , i'e saftonj te¬ reni s’ posheljenjam, in to posheljenje je na mefti ti- ftiga, kteriga bi v’ refuizi imeti moral, namrezh , dokslinoiii fvojiga prizhejozhiga ftanu natenzhno is- poluovati. In jes bi fhenotel, de bi kdo boljfhi saftop- noft in raslozhnifhi ras-fodik, imeti skelel; sakaj sa¬ ftonj fo take shelje, in jemljejo proftor tiftim shel- jam, ktire bi vfak imeti moral, fvojo saftopnoft in ras-fodik, kakor jih ima, v’ dobro oberniti; tudi bi notel, de bi kdo, Bogu flushiti, perpomozlikov ske¬ lel, kterih nima, ampak, de tifte, kteri fo v’njegovi oblafti, prav oberue. To sadene pa le hrepenjenje, ki lerze saftonj terga; sakaj priprofte shelje ne pernefo obene fhkode, de jih le prevelikrat nimamo. Ne posheli tudi nobeniga krisha, rasen po velikofti, poterpeshljvofti s’ ktero li dosdajnje teshave preftala; sakaj smota je, li inartro sheljeti, ako nimamo ferza, rasshalenje prenefti. Vezhkrat obudi lovrashnik velike shelje po takih rezheh, ki fo delezh , in naf nikoli sadele no bodo, de nam ferze od prizhejozhih re¬ zili odverne, ki nam, take majhine, ko fo, vender veliki dobizhek pernefti samorejo. V’ nafhiin dasde- vanji pobijamo pofhafti v’Afrifhkih pufhavah, med tim, de naf savoljo nefkerbnofti majhine kazite vmo- rijo, ki fo na nafhih potih. Ne sheli fi fkufhnjav; sakaj to bi bila gola per- dersnoft, perpravi fi pa ferze, de jih bofh ferzhn) perzhakala, in fe jim vbrauiti santogla, kadar le te lotijo. 237 Mnegitere jedi pcr enim obedi vshivati, poleb- 110 ako jih je veliko, fiifkajo vfelej slielodez, in ga poterejo, ako je flab. Ne napolni fvoje .dufhe s’ premnogimi sheljami, ne s’ pofvetnimi, sakaj bi te do kraja vgonobile, pa tudi ne s’ duhovnimi, sakaj le bi te prevezh smotile. Ako je tvoja dufha dobro ozhifheua, in fe vfih fhkodljivih lokov profto obzhuti, tedaj ima prav veliki glad po duhovnih' rezheh, ino v' fvoji veliki lakoti sheli ftotere opravila poboshno- fii, pokorjenja, ljubesni ino molitve. Dobro snam¬ ejo je saref le ta glad, mojaFiloteja! vender pa tudi prevdari, ali bofli samogla vfe dobro preshvezhi, kar vsiliti hozhefh. Isberi li torej po fvetu fvojiga’du- hovuiga ozlietu is med tol j anjih shelj tajilie, ktire sduj ispeljati ino ispolniti samorefh, in tiflih fe fia- liovilno dershi, potim ti bo Bog druge poflal, ktire bolh ob fvojim zhafu ispeljati samogla: in tak fine bolh zhafa s’ prašnimi sheljami napravljala. Jes ti pa s’ tim ne rezhem, de bi imela kako dobro slieljo sanemariti; ampak moramo shelje po redi ispolno- vati, in tifte, ki fe sdaj ispeljati ne dajo, tako dol¬ go v’kotez ferza tirati, dokler lijih verfta pride, do lih inalov pa lifte ispolnovati, ki fo she srele sa ‘spolniti. In to ne gre kar od duhovnih , ampak tu¬ di od takih shelj, ki pofvetno sadevajo, ker bi mi drugazbi nikdar ne samogli bres ncpokoja in bojezh- ‘“fti shiveti. 238 O,S E iVl IN O T R1D E,S E,T A P O,STAV A. P o d u z h e n j e s a p o r o z h e n c, „Sakon je velik Sakrament, (jes rezkem) v’ Kriftufu ino v’ njegovi zerkvi.“ Od vfih, v’ vlili, inu v’ vfnn, to je, v’ vlili fvojih delili je sakon v’zhafti dershati. Od vfih; sakaj tudi divize ga imajo v’po- iiislmofti zhiflati. V’vfih; sakaj enako fvet je sakon med vbogimi, kakor med bogatimi. V? vfim, sakaj fvet je njegov sazhetek, njegov zilj in kouez, nje¬ gov prid, njegovo snamuje in njegov sapopadik. On je fadni vert kerfhanftva, ki semljo s’ vernimi lia- polnuje, de bo fhtevilo isvoljenih v’ nebefih enkrat polno. Ohranjenje sakonfkiga ftanu je torej nari- meiiitnifhi rezb sa deshelo, ker je sazhetek ino is- virk j vfih njenih potokov. O ko bi vender ,Sin bosliji na vfe shenitnine bil povablen, kakor je bil povablen na tifto ki fo jo v’Kani na Galilejfkim obhajali! V’ nobenim sakonu bi po tim vina tolashb in blagoflovov ne grefhali. De fe pa, rasen kje v’ sazhetki, fploh grefha, pri¬ de te is tiga, ker Adona (uezhiraenioft) namefto bn- slijiga Odrefhenika, in Venero (nefraiiinaft) namefto vifokobvalene Divize v’ fvatovfhino vabijo. Pravijo, de kdor lepe ino pifane jagnizhe imeti slieli, jim pifane fhibize naprej dershati mora, kad.r fe drushijo: kdor pa v’ sakonu frezho in blagoflov imeti sheli, fi mora per shenitvi fvetoft in vifokoft tiga Sakramenta naprej poftaviti. Namefto tiga fe pa rado nesmerno rasvnjsdanje med fvatovfke kratko- zhafe, pojedine ino pogovore pertepe. Ni fe torej zbuditi, de tak mnogi hudi nafledki is tiga naftopajo. 239 Boij ko vfe, perporozham sakonfkim nafprotno ljubcsen, ktcro jim fani fveti Duh na premnogih kra¬ jih fvetiga pifma perporozha. O sakonfki! nizh ni to, ako vam klizhejo : Ljubite fe med febo s’natur- 110 ljubesujo, sakaj to flori tudi dvoje gerliz; tudi nizh ni, ako vam pravijo; Ljubite eden drujiga s’ zhlovefhko ljubesujo; sakaj tudi ajdje fo to ftorili. Jes vam pa rezkem s’ velikim apofteljnam Pavlam: „Moshje! ljubite fvoje sheue, kakor Jesuf fvojo zer- kuv ljubi, in vi slične, ljubite fvoje moshe, kakor zer- kuv Kriftufa , fvojiga Isvelizharja.“ Bog fam je Evo Hafhimu pervimu ozhetu Adamu perpeljal, in fam Bog je tudi, ki je s’ fvojo nevidno roko pofvezheno saveso vajniga sakoma fklenil, in vaj eniira drugimu perpeljal. Sakaj torej ne ljubita eden drujiga s’ popolnama fveto, zhifto boslijo lju¬ besujo ? Pervi naftopik te ljubesni je lieraslozhliva 1 'kle- iiituv vajnih ferz. Ako fe dve hojove dili s’ lirnam fkhiiete, tak fe bole na vfakim drugim niefli poprej rasklati dale, ko ondi, kjer fo stimane, deje le lini sa kaj. Jesuf fam je fklenil s’ fvojo laftno kervjo raoslia ino sheuo, torej je tudi ta fklenitnv tako mozhna, de fe poprej ima telo od dufbe, ko mosb od shene lozhili. In ta fklenituv ne veshe toljko te- lefa, kaker ferza, nagneiija ino Ijubesen. Drugi naftopik te ljubesni mora bili ne raslo tu¬ liva sveftoba obeh sakonlkih eniga proti drugimu. Pezhatuiki fo bili fvoje dni v’ perftane vresani, ka¬ kor fbe farno fveto pifmo fprizhuje. To je tedaj fkrivnoft zerkveniga opravila per poroki. ,Skos roko 'oafbnika blagoflovi zerkuv pcrftan, ter ga narprej sheninu poda, in ga s’ tim opomni, de sdaj fkos niozli Sakran enta njegovo ferze na vfelej sapezbati, tako de sdaj in nikdar, ne ime ne Ijubesen kake dru- S e shcnfke dari v’njega najti ne fme, dokler dol - K0 bo ta shivela , ktera fe mu je sdaj sa sheuo da- ' a ' Potim poda shenin perftan‘nevefti, de nafproti Ua j tudi ona ve, de nikdar ne fme fvojiga ferza drugimu moshkimu odpreti, dokler dolga bo ta na semlji shivel, kteriga ji je ravno sdaj Bog dal. Tretji fad sakona je radovolin sarod ino rejen¬ je otrok. Vifoka zliaft sa vaf, o vi sakonfki! de Bog, ko fhtevilo dufh mnoshiti hozhe, ki fo pokli¬ cane , ga vekomaj zhaftiti ino hvaliti, vaf sa ftreshe- te te vifoke fkrivnofti, vsame, de is vafhe fklenilve trupla is-hajajo, k ter im kakor bifar nebefhke rofe 1 ‘kos ftvarjenje dufho vdahne, kakor jo fkos fvojo fapo v’ truplih ftvari. Imajte torej, o moshje! blago ftanovitno ino prcferzhno ljubesen do fvojih silen. Satorej je bila shena od rebza perviga mosha vseta, ki je narblishj 1 ferza, de bi jo blago ino perferzhno ljubil. K’uika- kimu saframovanju, ne sanizhovanju vaf nimajo dra- shiti reve alj flabofli vafhih shen; naj fi bodo na telefi alj na dufhi, ampak vaf fhe le morajo k’krot- kimu, ino ljubesni polnimu vfmileju nagniti, ker jih je Bog tako ftvaril, de vam fkos fvojo podloshnoft vezli zhafti ino fpofhtovanja dorafte , in de bi jih vi tako sa tovarfhize imeli, de fte fi ravno njihova glava in« njihovi prepoftavljeui. In vi, o shene! ljubite 1110- she, ktire vam je Bog dal, s’blago, perferzhno, p‘ vender tudi s’ fpofhtovavuo ljubesnjo; sakaj ravno salo je ftvaril Bog moshe mozhuejiga in vifbjiga fpo- la, in je hotel, de bi shena, koft od njegove kbfn, in me-fo od njegoviga mefa, bila moshu podioslnii, in ker is njegoviga rebra, ispod njegove rame is- haja, od njega poljana bila. To podloshnoft vam perporozha fveto pifmo filuo ino slo, alj ravno t" fveto pifmo vam polajfha vafho butaro , ker no sapove farno, de fe vi s’ljubesnjo podvershete, am¬ pak tudi vafhiin mosham sapove de morajo fvojo ob- laft s’ veliko ljubenjo, dobroto ino perferzhnofljo is- poluovati. ,,Vi moshje,“ govori fveti Peter, „ravnaj* te pametuo s’fvojiini shenami, kakor s’rahlimi pofo.l- vami , in jih dershite v’ zhafti. u Tako slo pa, ko vaf, opominam to uafprotno ljn- besen, ktero fte eden drugiinu dolshni, vedno vik- 241 flioli im mnoshiii, fe vcnder varjite, de fe ne bo v’ firah sa sveflobo (v’ ajfranje) fprevergla; sakaj ni/!i redkiga ni, de kakor fe v’ liarshlahtnifhih iuo zbili.) srelih jabukali zhervi sarede, fe tudi is nargorezhi- flii ino perferzhnifhi Ijubesni dvoje sakonfkih ajfran- je sziini, flsos ktero fe prava ljubesen ftrati ino po¬ pazili; sakaj szhafama israfteta prepir ino lozhenje is njega. Gotovo fe ne bo ondi nikdar ajfranje sazhelo. kjer fe prijasnoft na zhednoft vpira; torej je tudi gotovo s nam nj e sgol niefene ijubesni, ki fe je v' ferze vkradiia, kjer ji je pregreflina, lieftanovitna, in k' uesav upiivofti nagnjena zhednoft naprot prifhia. Torej je bedafta hvala perjasnofti, ako jo kdo s' ajfianjam povikfhati hozhe. Sakaj ajfranje je fizer fprizhovanje velike, ne pa pofhtene ino popolnoma prijasnofti, ker fe popoinaniaft perjasnofti na terdnofi ziiednofti per ljubljenim zliloveku sauafha, ajfranje pa nad njo dvomi. Ako sheiite, o inosbje! de bi vam vafhe sheii • svefte liile, tak jih uzhite to zhednoft s’laftuim sg!e- dam. ,,S’ kakiihnim zhelam“ pravi fveti Gregor is Xa- zijanza, ,,samorete framoshljivoft od fvojih shen tirjati, ako farni neframno shivite? Kako tirjate od ujeli, kar jim ne podelite? Ilozhete, de bodo zhifte? Sadershite fe farni zliifti proti njiin , in vfak naj oh¬ rani po befedah fvetiga Petra fvojo pofoduv k’ po- fvezhenju. Ako jih pa vi farni gnufobo uzhite, tak ni zhuda, de vam njihovo rasvusdanje framoto nare¬ di. Vi pa, o shene! kterih zhaft je s 1 vafho zhiftofi- j<> in lepim saderslianjain na tenko fklenjena, ohrani¬ le, fvojo velizhaft in fe persadevajte sa njo, in ne Perpuhite nikdar, de bi rasvusdanje lifh vafhiga do- briga imena otcmneIo.“ Boj fe vfakiga saiesovanja, naj fe ti fhe tak ■najhino sdi, in ne terpi nikdar krivizhniga perlisa- vai ‘ja bliso tebe. Kdor kolj tvojo lepoto in lepo poftavo hvali, tiga fe varji. Sakaj, kdor blago hva- bj in ga kupili ne more, je v’ veliki uevaniofti. ga ropati. Ako pa kdo rasen tvoje hvale fhe flabo od tvo- O 1 34 % jiga mosha govori, ta te hudo rasstiali; sakaj ozhit- no je, de tak nima kar mifli, te sapeljati, ampak te she tudi sa napol premagano dershi, ker je kupzhi- j ;l s’ drugim barantavzam she napol fklenjena, ako perviga vezh nozheino. She v’ ftarih zha- fiii, kakor fhe sdaj uofijo shene veliko fhtevilo bifar- jov v’ fvojih ufhetih, in lizer, kakor Pliuius meni, savoijo vefelja, jih roshlati flifhati, kadar fe sade- vajo. Jes pa, ki vem , de je veliki flushabnik bo- sliji Isak divifhki Rebeki sa pervo saftavo fvoje lju- besni, bifarjov poflal, mfflim, de ta fkrivni lifhp per¬ vo pravizo pomeni, ktero mosh zhes sheno imeti, shena pa svefto ohraniti ima, namrezh uho; de fe nikdar v’ njega ne bo druga befeda alj drugi glaf fpre- jel, kakor le prijetni ino perjasni glaf zhiftih befedi, ki fo prav sa prav evangeljfki bifarji juterue deslie- le. Sakaj nikdar fe ne fine posabiti, de fe dufha fkos uho oftrupi, kakor telo fkos ufta. Ljubeseu ino sveftoba, med febo fklenjene, fto- rite vefelej nafprotno savupanje, Satoraj fo fveti moskje ino fvete shene nafprotno ljubovanje v’ fvo- jirn sakonu sineraj vifoko zhiflali. Tako je bilo vi¬ ti iti Isaka ino Rebeko is okna v’ takim perferzhnim ljubovanji sapopadene, de, ako ravno nezh nefpodob- niga v’ mef ni bilo, je veuder Abimeleh kmalo fkle¬ li i I , de moreta sakonfka biti. Veliki fveti Ludovik, ravno tako ojfter proti fvojimu telefu , kakor perferzhen v’ Ijubesni do fvoje shene, je bil fkoraj savoijo tiga grajan, de feje filuo slo takfknimu Ijuho- vanju prepuftil, de fi je v’ refnizi fhe le saflushil hvalen biti , ki je fvojiga vojafhkiga ino ferzhniga duha v’ take tnajhine dolshnofti nagniti vedel, ki fo sa ohranjenje sakoufke Ijubesni' toljko potrebne. Sa¬ kaj, de fi ravno takfhiuo fprizhovanje zhifte ino od- kritoferzhne perjasnofti ferz ne sveshe , vender eniga drugimu blishje fpravi, ino je prijetna vaba k’ nafprotuim ljubesnjivim pogovarjanju. Ko je fveta Monika s’ velikim fvetim Avgufhti- uam nofezha hodila, gaje velikokrat kerfhanfki veri 843 ino fluslibi boshje zhafti pofvetila, kakor tudi fain prizha , „de je siie pred rojftvain fol boshjo okufil.“ Lep nauk sa kerfhanfke shene, de fad fvetiga sa- kona naj boshji fvetlofii darujejo, fbe poprej, koga tVetloba fonza oblije; sakaj Bog, ki daritve poni- slmiga ino voljuigu ferza dopadljivo fprejema , ob ta¬ kim zhafi fploh pobosbne mifli matere oblagodari. Prizhe tiga fo Samuel, fveti Tomash Akvin, fveti Aiidre , Fijesolfki fhkof, ino veliko drugih. Mati fvetiga Bernarda, vredna mati takfhuiga fina, je vsela vlako fvojili otrok v’ narozhje, in ga je Je- sufu Kriftufu v’ dar peruefla: in od tih malov je vfa- kiga ljubila s’ poboshuim fpofhtovanjam kakor fveto, od Boga ji isrozheno saftavo, in je tudi tako frezlt- na bila, de fo vfih fedmer njenih otrok fvetniki po- ftali. Kedar pa te preljube ftvarize pozhafi k’ pameti perhajajo, fi morajo ftarifhi persadevati, de njihove ferza s’ flraliam bošbjim navdajo. Pazil je to dolsh- uoft fveta Blanka s’ gorezhim ajfram dopolnila, in vezhkrat je djala k 5 fvojimu finu , fvetimu kralju Lu- doviku: „Rajfhi bi vidila, preljubi fin, debi mi per prizhi vmerl, kakor, de bi kdaj kak fmerten greli ftoriI.“ In tako globoko fo fe te befede v 1 dufho ti¬ ra fvetiga fina vtifnile, de ni, kakor fani pravi, no¬ ben dan zeliga fvojiga shivlenja na uje posabil, in ti je vedno persadeval, ta boshji nauk fi v’prid o bern iti. Rodu nafhih predftaiifhov, is kteriga is-baja¬ mo, tudi pravimo, de je hifha, in tak tudi pravi fveto pifmo, de je Bog porodnim pomozhuizam v’ Egipti hiflre sasidal; is kterih befed fe naj uzhiino, de dobra hifha ne obftoji v’ tim, de fe mnogo zhaf- niga blaga shira, ampak de fe otrozi v’ ftralm bosli- jim ino v’ zhednofti odredijo, In torej naj ne bo no¬ bena fkcrb, nobeno persaduvanje preveliko, ker fo otrozi zhaftitiiva krona ftarifhev. Tak je vgaujala tudi fveta Monika hudobne nag¬ njenja fvojiga fina, fvetiga Avgufhliua s’ tako veli¬ ko gorezhnoftjo in s’ tako niozhuo ftanovitnoftjo, de 844 je zhes deshele ino morju sa njim hodila, in yfc bolj frezhnu Lila, ko mu je s’ fvojimi folsami fpre- obernjenje fprolila, in mu tak duhovna mati poftu- la, kakor tuzhaf, ko ga je, kakor mati pervokrat povila. ,Sveti Pavel prepufti fkerh hifhe shcnam, iu torej marfkter mifli, in to ne brea vsroka, de njiho¬ va pobnshnoft domazhim veliko vezli nefe, ko po- boshnofl mosliov, ki jih, ker fo fploh od doma, ne morejo tako lehko k’ zhednofti napelovati. Torej tudi .Salomon v’ fvojili prigovorih frezho zel.; hifhe per- vlafiuje fkcrbnofti ino pridnofti mozhne shene, ktero tih prigovorih |)opifuje. Beremo v’ bukvah fivarjenja, deje Isak, ker je njega ino njegovo sheno Rebeko Bog brea otrok pu- iiil, k' Bogu sa nje molil, alj prav po hebrejfkih bcledah fvetiga pifma, de je fhtriz nje k’ Gofpodu molil, de fta tako v’ moliluvfki hifhi oba, eden proti drugimu obernjena molila. Tudi je tako opravljena molituv mosha bila vnifhana. To je pa tudi narvifbi in narrod ivitnifhi sdrushenje mosha ino shene, ako te oba k’ fveti poboshnofii fkleueta , v’ kteri eden drujiga ferzhiti moreta. .Je nektero fadje, kakor poftavim kutine, kije savoljo fvojiga gorupiga flaja le dobro, ako je kuhano. ,She drugo je, ki te savoljo tvoje rahlobe ino mehkobe ne da s-hraniti, ako te v’ fladkorji alj medu ne povre. Takfhne fo flive ino zhefhne. Tak morajo tudisheue sheleti, de bi njihovi moshje zhes in zhes s’ fladkorjam poboshnofii prevlezheni bili, sukaj inosh bres poboshnoft je vpikra, gorupa in divja s ver. Ravno tak bi mogli moshje sheleti, de bi nji¬ hove shene brumne bile, sakaj jbres brumliolli je shcnfhka vfa preflaba, in v’ vedni nevarnofti , od pofhtenofti odftopiti, alj tajifto prelomiti. ,Sveti J*avel pravi : ,,Nevera tnnsh ho fkos verno sheno, iu neverna shena fkos verniga on>- slia pofvezhena ker v’ ti terdni fkb nitvi sukona eden drujiga lehko k' zhednofti ferzhiti samore- 245 Pa kak velik ho blagoflov sakona, ako veni mosh in verna shena eden drujiga v’ boshjim ftrahu po- fve/.bujeta! l*o ver h figa morata eden drugima toljko pre¬ gledati, de fe nikdar oba na enkrat nejesita, de ne bo uikder krega in prepira med njima. Zhebi le ne bodo nikdar rade tam, kjer fe manj k raslega, ; Ij drogi vrefh flifhi; tak tudi fveti Duh liilho popu- fti, kjer le fovrafhtvo, kreg, vrtfh in befedovan- je flifhi. ,Sveti Gregor is Kazijanza fprizhuje , de fo v’ njegovim zhafu sakonfki vfako leto obletnizo poroke obhajali. Kak slo shelim , de bi ta fbega tudi den da- nafhen povfod bila! ne de bi fe pofvetni kratkozhali in Je sa pozhutik sraven snafhli, ampak, de bi mosh ino shena po fveti fpovedi ino ohhnjdu Go- fpod - Boga fhe bolj gorezhe ko fploh frezho fvn- jiga sakona v’ pomoz.li klizala , in fvoje fklepe po¬ novila, fvoj flan fkos nafprotno perjasnoft ino sve¬ tlobo zhedalje bolj pofvezhovnfi, in de bi fi kakor v’ Gofpodu odahnila, in ti lak butaro ino teskave IVijiga pokli/a polajfliala. 346 DEVETINTRIDESETA PO,STAVA. Od sako n Tke fpodobnofti. Sakonfka poftel mora po nauku fvetiga Pavla bres madesha, to fe pravi, bres vfake nezhiftofti in o vlakiga drugiga prcgrefhniga omadeshenja bili. Torej? je bil fveti sak o n tudi v’paradishu narnaper- vo vpoftavlen, kamor fhe do tiftokrat obeno ras- vujsdalije posheljenja, in tud nizh drujiga nefpodob- Biga ni perfhlo. Med telef noj hotivnofijo ino poshelenjam do vsilivanja jedi fe najde marfkej enakiga, sakaj obo¬ je sadeva telo, de li fe ravno pervo savoljo fvoje tilu o Iti, fploh rezilo r inefeno. Rasloshil bom torej po enim , kar od drugiga tak lehko ne povem. 1. Jefti je sapovedano , de zliloveka redi ino ohrani. Kakor je tedaj dobro, potrebno ino od Boga sapovedano, le sa to jefti, de fe shivimo ino obdersliimo , tak je tudi, kar je v’ sakonu potrebni* ga otroke roditi, in zhlovefhki rod ohraniti, dobro ino fveto-djanje, ker je to nar pervi namen sakoii- £ke fklenitve 8. Jefti, ne farno sato , de bi fe shivlenje oh¬ ranilo, ampak de bi fe nafprotna perjasuoft ktiro fmo eden drugima dolsbni ohranila, je zhifto fpodob- no ino vfe hvale vredno; in tak tudi fveti Pavel ua- fprotuo pravizhno dopolnenje v’ fvetim sakonu dolsh- uoft imenuje. In tak velika je ta dolshnoft, de apo- ftel ne perpufti, de bi fe ji eden is med njih zlo ne savoljo vadeb poboshnofti, bres proftovaljniga ino neperfileniga pervoljenja drugiga odrezhi fmel; kar me je tudi nagnilo, v’ poftavi od fvetiga obhajila 217 nekaj od tigra rezhi. Koljko manj je flie perpnfhc- iio savoljo domifhlenih zhednofli, alj is jese ino nc- volje fe tajifti odtegniti. 3. Kakor tifti, ki savoljo dolsbne nafprotue perjasnofti jedo, radovoljno in ne kakor perfileno je- fti, in fhe radojednoft rasodevati imajo, tak fe je tudi v’ sakonfko dolshnoft vfelaj s’ vfo sveflobo ino radovoljtioftjo, in fizer ravno tako vdati, kakor de M savupanje bilo, otroke fpodrediti, de bi fe ravno savoljo okoljfhiu kaj takiga vupati ne samoglo. 4. Ne is tih dveh pervih vsrokov ampak le sato jefti, de fe radojednoft vtolashi, je fhe fizer persanefti, pa ne hvaliti. Sakaj sgol vefelje telefne hotivnofti (obzhutuiga pogona) fhe ni sadofli, de bi eno djanje savoljo nje hvalo saflushilo, pa dofii, de fe faj persanefe. 5. Ne kar is radojednofii, ampak s’ nesmer- noftjo ino is famogoltnofti jefti, je vezli alj manj hu¬ dobno po tim, ko je rasvujsdanje vezhi alj manjfbi. 6. Rasvujsdanje (goltnoft) v’ jedi pa ni farno v’tim, de fe prevezh jedi vshiva, ampak leliko tudi v’ tim, kako fe vshivajo. Ni fpregledati, de med, zhebclam tako laften in toljko koriften , taji Dim ven- der fhkodovati samore, [tako, de od lija sbolijo ka¬ kor fe sgodi, ako ga v’ fpomladi prevezh savshije- jo; in ta nesmernoft napravi, de naglizo dobijo ali zelo pomerjo, fofebno ako fi fpredno ftran glave alj pa perutnize prevezh s’ medam napolnijo. Tak tudi sakonfko sdrushenje, tako fveto , pravizhno, perpo- rozhlivo, in tako koriftno ko je sa deshelo , vencler v’ enih ino drugih okoljfhinah sakonfkim slo nevarno pofiane; sakaj vezhkrat njihove dufhe savoljo odpuft- livih grehov slo sbolijo in ta holesen pride is sgol nesmernofti; vzhafi jih pa tudi popolnoma vmori fkos fmertni greli; in to fe sgodi, ako fe poftava, fpo¬ drediti otrok ofkruni alj fpreoberne; in vfi taki gre¬ lu’ nakaplejo vezimo pogubljenje, ker fo farni fmert- ni in vezhi alj manjfbi, potim, ko fe od te poftave v ezh ali manj sogne,Sakaj ker je reja otrok peni 2-18 in narimenituifhi namen fvetiga sakona, tak nikdar ni perpufheno, od poftave k’ timu potrebne odfiopiti, de te ravno ta namen vezbkrat dofezhi ne da, ka¬ kor fe te sgodi kedar gotova nerodovitnoft alj pa nofezlii ftan to nemogozho flori. Sakaj tudi v’ takih okoljfhiuah je fhe mogoz.be, de je sdrushenje fveto iuo pravizhuo, ako fe le naturua poflava ne prefto- pi, ker nobena rezh tiftu poftave ovrezhi ne more, ktero je pervi namen sakona naloshil. Guufoba preti Bogam je bilo tifto nefrair.no ino pogubljivo djanje, kar je Onau v’ fvnjiin sakonu floril, kakor befedc fvetiga pifma v’ 33. poflavi bukev flvarjenja fante prizhajo. In de fi ravno nekteri krivoverzi naflu- ga zhafa, flokrat hudobnifhi, kakor nekdanji Ziuiki, od kterih fveti Hironim (v’ raslaganju lifla do Efe- shauov) govori, terdijo, de je le hudoben namen tiftiga hudobnesha bil Bogu sopern, tak vender fve¬ to pifmo vfe drugazhi govori, in na ravnoft pravi, de je djanje farno na febi ueframno, ino guufoba pred Bogatil bilo. Brod obedam le na jed mifiiti, je snamnje fla- biga, gerdiga ino neframuiga 1'erza; fhe neframnifhi je, po kofilu na vefelje mifiiti, ktero fe je per jedi vshivalo, in fvoje milli iuo befede s’ fpominant na fladnoft ogerditi, s’ kterim fe je vfak grishlej po- sherl, kakor tifti delajo, ki pred jedjo fvoje ferze na vrateno pezbenke po jedi pa na fklede obeftjo* Ref fo taki ljudje pravi kuhinfki vuzhenzi, ki,|ka- kor fveti Pavel pravi, boga is fvojiga trebuha nare- dc. Zhedni ljudje ne miflijo na miso, dokler fe k’ nji ne vfedejo , in li ismijejo po jedi roke ino ufta, de bi ne obdersliali ne flaja ne duha savshite jedi. Trapafta shival je fIon , pa po fvoji saftopnofti nar imeuitnifhi, kar jih je na fveti. Le eno [rezh ti od njegove zhednote povem. On oflaue, bres debi fi fpremeujal, smeraj per eni flonki, in ji je, kedar ii jo je is volil, perferzhno dober; vender fe le vfs* ko tretje leto s’njo sdrushi, in le v’ petih dneh, in fhc tazhaf tako nafkrivfhi, de ga ni nikdar v’ tim 219 zapaziti; vidijo ga pa fhifti dan, ob Merim kar rainoft v’kako vodo biti, kjer fe vel' iskoplje, ker lii, de Li fe poprej vfiga ne ozhedil fe nikak vezli k’ Ive ji zbledi nazaj ne poverili!. Alj nifo to lepe in o zliedue lartnofii na taki shi vali, ki s’tim .zakon¬ ike opomina, de ne fmejo fvojiga ferza na fladnoft obeliti, kteri fe po poklizu fvojiga ftanu vdajo, am¬ pak de po njej kmalu fvoje ferze ino fvoje niifli czhediti ino opiati imajo, de bodo potim druge, zhi- flrjfhe ino vifhje zhednofti s’ proftim duham izpol- novati zamegli. V’ tim opominaiiji obftoji prelepi nauk, kteriga fveti Tavel Korinzhanani podeli: ,.Zliaf je kratek, tifti torej, ki zbene imajo, naj bodo, ka¬ kor de bi jih ne imeli.“ Sakaj po razlaganji fveti- ga Gregorja, ima tifti ,,zheno, kakor de bi jo ne imel,“ ki fe s’njo fladnoftnm sakona tako vda, de le savoljo njih ne mudi po vefelju duha hrepeneti. Kar je tukaj od mosha rczheno, zadeva nafproti tu¬ di gheno, kakor ravno tifti Apoftel pravi: „Tifti, ki fe s’ tim fvetam pezhajo, naj bodo, kakor bi fe s’ ijiiu no pezhali.“ Vfak fe zna torej, po tim, deje njegov pokliz, s’ tim fvetam pezhati vender pa le tako, de fvojiga ferza na-nj ne perveshe, de tako s’ naglim ino proftim duham Bogu flushiti zamore, ka¬ kor bi fe s’ fvetam ne pezhal. Prava liefrezha zhloveka , govori fveti Avgufli- tiii, obftoji, v’tim de rezhi vshivati hozhe, ktire bi fi le v’prid obrazhati moral, in fi tifte v’prid obra¬ zila, klere bi vshivati imel. Duhovne rezhi fo, de jih vzhivamo, telefne le sato, de li jih v’ prid obra- zhamo; ako pa pofledne v’vshivanje fpreobernemo, tak tudi fvojo umno duflio poshivinimo. Iu tak mi— flim, de fini vfe rekel, kar fim rezili hotel, in nizh liga, kar nifiin hotel. 250 ,S H T I R D E ,S E T A PO.STAVA. Opombe sa vdove. --— < ™' 'ilfl w 111J ~—-- ,Sveii Pavel opomina vfe duhovne paftirje v’ ofebi fvojiga Timoteja s’ tim le befedami: ,,Spofhtuj vdove, ki fo v’refnizi vdove,‘‘ Piava vdova biti, fo pa nafledne laftnofti potrebne : !. De vdova ni ker po »teleti, ampak tudi po duhu vdova, to te pravi, de je uepremaklivi fklep ftorila, v’ fianu zhifiiga vdovftva siiiveti. Sakaj vdo¬ ve, ki fo le tak dolgo vdove, dokler perloshnofti ne najdejo, fe fpet omuohiti, fo od moshkih le po tele¬ tu iozhene, po volji iuo duhu pa s’ njimi fklenjene. Ako fhe poverh liga , fe v’ ftani vdovftva v’ dobrim vterditi, vdova Gofpod- Bogu fvoje telo ino fvojo zhiftoft fkos mozh obljube v’ dar pernefli hozhe, bo fvoje vdovftvo s’ lepim lifbpam povsdiguila, in fvoj fklep fhe vfe bolj okovarila; sakaj, ako vidi, de po njeni obljubi ni vezh v’ njeni oblafti, fe zhiftofti odrezhi, ako fe nozhe tudi liebefam odpovedati, tak ho fvoje naprejvsetja tak okovarila, de fhe narmanjfhi mifli na novo moshitvo ne ho v’ fvojim ferzi ne sa en trenlej dolgo proftora , puftila. Ta obljuba bo po tim takim sa mozheu grad med njeno dufho , ino vfimi niiflimi, ki bi fe nafproti vsdignile. Ta obljubo tu¬ di fveti Avgufhtin kerfhanfkini vdovam slo perporo- zha. ,She dalsj gre ftari ino uzbeui Origenes; on Ivetuje kerfhanfkini sheiiam kerfhanfko vdovftvo fhe v’ sakonu obljubiti, ko bi njihovi moshje poprej ko one lame vmerli, de bodo fhe med vefeljain sakona po zbafno ftorjeni obljubi saflushenja zhifiiga vdovft- 251 va delcsline. Obljuba flori fkos fvojo mo/.li , de vfe djanja , ki is nje is - bajajo , Bogu bolj do- pailejo ; povikfha mozh, tajifte ispolniti, in ne daru¬ je Bogu le kar vliga fadja nalile dobre volje, ampak mu daruje tudi dobro voljo lamo , ki je kakor drevo vliga nafhiga djanja. ,8kos priprofto zhiftoft pofveti- mo Bogu fvoje telo, vender fe s’ tim ne odrezhemo, ob perloshuofti v’ sakon ftopiti; fkos obljubo zhiftofli ga pa kakor popolni dar prinefemo, bres, de bi ii kako oblaft sadershali, to obljubo nasaj vseli, in poftanemo tak frezhni fuslini ftorjene obljube. In saref zhafiitlivfhi je ta fushnofi kakor vfako kraljiflvo. Savlitn poterrijin opomiuanja tiga velikiga zerkveniga uzhenika; vender tudi sraven sbelini, de bi fe frezhne dufhe, ki fe jih prijeti hozhejo , sra¬ ven modro, fveto ino refno vedele, fvoje ferzlinoft dobro pofkufile, Boga sa ras - fvetlenje profile, in fe s’ modrim ino brumnim fpovednikam pofvetovale, sa- kaj s’ vezhim pridam fe bo potim vfe to sgodilo, 2 . Potim mora pa tudi odrezhenje druge ino- shitve zhifto ino priprofto bili, de vdova fvoje ferze ino vfe fvoje-shelje s’ vikfiio zhiftofijo k'Bogu cber- niti, ino fvoje ferze s’vfimi njegovimi nagnjenji ino obzhutleji bosbji fvetlofti darovati samore. Sakaj, ako jo slielja, fvoje otroke bolj ofkerbeti, alj kak drugi pofvetui namen, od drugiga omoshenja nasaj dershi tak ji sna fizer to zhaft pernefti, alj per Bo¬ gu refnizhno ne, ker pred Bogam nizhefar prave zbafti safiushiti ne more , kar fe savoljo Boga ne sgodl. 3. K’ timu fbe mora vdova, ki hozbe prava vdova biti, proftovoljno fe od vfiga pofvetniga ino Hezhimerniga vefelja odlozhiti ino prozh dershati. ,,Vdova, ki v’ nezhimernofti sliivi, je shiva mertva,“ pravi fveti Pavel. Ki vdova hozhe biti, per vtim tim Pa vender dopafti sheli, perlisovavne ino saljubljene befede poflufha, fe po pletih ino pojedinah potika, lifhpa ino kinzhi, ino sala biti lioziie, je vdova, bi fizer po telefi sliivi , po dufhi je pa mertva. Kak- 352 fhen raslozhek je , jeli je flikit Ailona alj gnfhnc ljubesni na kopu (pufhelzu) is beliga zhapliniga per¬ ju kakor na kolu isobefhen , alj de is tenkiga paj- zholaiia , liireshi enako obras sagrinja: sekaj vezh- krat fe dene k’ povikfhanju nczhimernoAi zherno na belo, (le fe bolj posna, kar je beliga. Vdova, kije she svuzhena, kak fe uarloshje moshkiin dopafli da, vfe bolj nevarno fvoje pfhize v’ njihove ferza mez.ho. Vdova torej , ki v’ neumni nczhimernofti sliivi, je sbiva meriva, in je prav sa prav le prašna podoba v dov ftva. ,,Naftopil je zhaf, drevje obresovati, sakaj ger- lizlini glaf fe je v’uafhiin kraji saflifhal,“ poje vifo- ka pefem. Obresa pofvetne preobilnofli je vfakimu potrebna, ki poboshno shiveti sheli, pofebno pa pra¬ vi vdovi, ki kakor zhifla gerliza fhe folse preta¬ ka, in po fvojim moshu sdihuje ino shaluje. Ko j; Noema is Moaba fpet v’Betlehem nasaj perfhla, lo fe shene, ki fo ja v’ sazhetku sakona posnale , med feboj poprafliovale : ,,Ali ni to Kocina, (kar fe pra¬ vi, sala ino lepa) ?“ Ona ie pa djala: ,, 1‘iofiin val', nikar mi vezli ne režite Noema, ampak imenujte me Mara (bridko), sakaj (Jofpod me j; s’ bridkofijo na¬ polnil." To je rekla, ker ji je njcnin mosh vinerl. Tako tudi prava vdova nikdar nozhe lepa imenova¬ na ino posvsdigovana biti, sakaj dofti ji je, deje to, kar Bog hozhe, de bi uainrezh pouishna ino inajhi- na bila pred njegovim obljizhjam. Lampe, ki fo s’ dufhezhim oljarn napolnjene, tilno prijetno sadifhijo, kedar plamen vgafue, takras- fhirijo tudi vdove, kterih ljubesen je bila zhifta v’ sakonu, fhe bolj prijetno difbavo zbednofti ino zhifto- Ai, ako njihova ljuzh , namrezh njihov mosh , fkos fmert vgafue. Mosha ljubiti, dokler dolgo je per shivlenji, ni nezli redkiga per shenili, pa ga tako lju¬ biti , de po njegovi fmerti obeniga drugiga nozhe , to je Aopnja ljubesui, ki je le (pravim vdovam laft- na. Naj Boga savupati, dokler je mosh hifhna pod¬ pora, to ni nizh kaj pofebniga, pa na Boga vupati, Redar ji je la podpera odvseta, lo je saref velike hvale vredno. Satorej fe na vdovi popolnoft zhed- iiofti vfe loshej fposna, kliro je v’sakonu imela. Vdova, ki otroke ima, kterim je fhe njihove delavnofti ino voje pofreba fofebno, kar njihovo sve- lizlianje ino zhafno ofkerblenje sadene, ne fine taji- f(ih pod občnim isgovoram sapuftiti; sakaj na ravnoft pravi fveti Pavel; de je k’ tej fkerbi saresana, de tak fvojim otrokam dobrote poverile, ktire je od tvo¬ jih ftarifhov prejela, in ker je „tajift, ki sa fvoje domazhe, fofebno pa sa fvojo familjo ne fkerbi, fhe hujfhi ko ajd. “Kedar pa enkrat otrozi njene vdje vezli ne potrebujejo, potim naj vdova vfe fvoje mifli ino shelji sbere, de jih bo s ! vifhjo zhiftoto k’ dobri rafli v’ Ijubesni boshji obrazhala. Ako ne bo toljke potrebe, fe v’ sunajne opra¬ vila poftavim, pravde podajati, de bi jo, pravo vdo¬ vo veft na n je vesala, tak ji fvetujein, de fe jim popolnania odrezke, iii de fi naj isvolji, koljkor bo mogozhe mirno, fvoje dela peljati, ko bi fe ji ravno silelo, de fi tako liarvezh ne pomaga, Sakaj prid hrumezliiga shivlenja bi moral v’ refnizi filno velik kiti, de bi prid prelegel, kter is velikiga ino fveti- ga miru is-baja; pa faj pravde iu pofvetui prepiri ferze rastrofijo, iu vezhkrat fovrashnikam zbiftofii duri odprejo , ker fe tiflim vftrezhi, kterih perjas- nofti fe potrebuje, marfkaj flori, kar je nefpodobni- ga, poboshuofli liafproti ino Bogu soperniga. Molituv naj bo vedno opravilo vdove. Sakaj, ker druge Ijubesni vezli imeti ne fine, ko le sa Bo¬ gu, tak tudi fkoraj drugih hefed imeti ne fine, rasen Boga. In kakor fe sheleso ne pufti tako slo od magneta na fe potegniti, ako je demant bliso, ka¬ kor hitro fe pa demant v' ftran dene, hitro k’niag- "etu isleti, tak tudi naj ferze vdove, ki fe ob shiv- ' C| ijil inosha ni samoglo savfim k’ Bogu vsdigniti, po "iegovi fmerti hitro difhavi nebefhkih rezhi na prot kiti, in s’nevefto v’vifoki pefmi rezhe: OGofpod! 'j ko fini farna fvoja, li me vsemi savfim v’fvojo 251 laft; ,,vlezi me k : febi, difhavi tvojih masilj naproti tezhemo.“ Zhednofti, fveti vdovi luftne, fo: deje popolno fpodobniga sadershanja, de fe vli zhafti, drufhiuam iuo vfaki uezhimernofti odpove, vbogim ino bolanim ftreslie , shaloftue tolashi, deklizlie v’ brumnofti vu- z hi, iuo mlajfhini shenam kakor popoln sgled vfili zhednofti fveti. Potreba ino priproftoft naj bo lifhp njene obleke, ponishnoft ino ljubesen lepota lijeniga djanja, fpodobnoft in perjasuoft zir njeniga govor¬ jenja, zhiftoft ino framoshljivoft lepota njenih 'ozhl, in krishan Jesul' edina Ijubeseu njeniga ferza. Ob kratkim: prava vdova je v’ zerkvi kakor 1'pomladanfka violiza, ki zhuduo ljubesnjivo dufhezh- noft fkos difbave fvoje poboshnoiti fhiriti, in fe fko- raj vedno pod fhiroko perje fvoje nifkote fkrivati ima. Njena temnikafta farba kashe njeno pokorjen- je, dobro is-huja v’hladnih, fenzhnatih ino neob¬ delanih krajih, de ne fkos pezhanje s’ pofvetuimi ofkrunjena, in de hlad fvojiga ferza bolj okovali pred ognjam, kteriga bi shelja po bogaftvi, zhafti, ali flie zelo ljubesni v’ nji sbudill samogla. „h> frezhua bo pravi fveti apoftelj, ,,ako tako oftane.‘‘ Bi fhe imel marfkei od tiga povedati , vender pa miflitn, de bo dofti, ako vdovo, ki slo fkerbi, zliaft fvojiga ftanu ohraniti na pasno branje lepih ib l’tov opomnim, ktire je veliki fvetiHironiin Furii, »Salvii iuo vfim tiftim shenam pifal, ki fo to frezho imele, duhovne hzhere eniga tako velikiga ozheta biti. Ni- zefar ni njegovim opominjanjam dodjati, rasen to, do prava vdova ne fine tiftili sanizhovati, ki fe v’ dru- gizh, alj zelo v’ tretji zh alj fhtertizh moshijo; sakaj v’uekterih okoljfhinah Bog v’f voj o vezho zliaft tako ravna. Tudi ne fmemo nikdar tiftiga nauka ftarilt uzhenikov zerkve isprcd ozhi sgubiti, de nima nc vdovltvo ne divifhtvo druge zhafti v’nebelih, ko tifto, ktero jim ponishnoft podeli. 255 E NIN ,S IITI RDE.S E T A PO.STAVA. Befeda devizam. Divize! le dve befedi vam imam povedati, din¬ go najdete kje drugde. Ako gre vafka mifel po zhafnim sakonu, tak ohranite s’ vfo fkerbjo fvojo per- vo ijubeseu sa fvojiga mosha. Sakaj, sa veliko go- Ijfijo to dersliim, ako fe na mefto zeliga iuo odritiga ierza takfhno ferze poda, ki je od pregrefhne Iju- besni vfe fprideuo (snuzano), fpazheuo in o vfahnjeno. Vaf pa klizhe vafha frezha k’ zhifti ino divifhki, duhovni poroki, in shelite fvoje divifhtvo na vefelaj ohraniti: o tak ohrauite s’ narvezho fkerhjo fvojo ijubeseu sa tiftiga bosbjiga sheniua, ki fam narvik- fha zhiftoft, nizhefar toljko ne ljubi, kakor zhifiofi, in pervino vfih rezhi, ktera fe mu fpodobi , fofebuo pa pervino ljubesni. Lifti fvetiga Hironima vain vfe potrebne nauke od tiga podelijo. In ker vaf vafh ftan k’ pokorfhno- iii veshe, tak fi isvoljite vodnika, pod kteriga vodbo hote v’ vifhji fvetofti, fvoje ferze ino fvoje telo *a- vfim hostiji fvetlofu darovati samogle. 356 .8 Sa i e r t e h si S* v e. Potrebni nauki s o p e r navadne f k u f h n j a v e. PERVA P O ,S T A V A. De fe nimamo meniti s a befede p o f v e t n j a k o v, Kakor hitro otrozl tiga fvela sagledajo ds fi ikienila poboshno shiveti, bodo jesero pfhiz uarftrup- nilhiga govorjenja iuo opravljanja na te fpuftili* Narhudobnifhi bodo tvoje fpremenjeuo shivlenje sa liinavfhiuo, fvetohliuftvo ino fpakarijo raški iz ali; rek' li bodo, de je fvet fvoje obljizhje od tebe odvernil, torej 15 savoljo njegoviga sanizhovauja , k’ IJogu potegnila; tvoji perjateli ti bodo pak persaderali, zbes vezh veliko, po njih mifli, modrih ino dobrih 1'retov tebi podeliti. Rekli bodo, de bofh vla otosh- 357 na portala, fvujo liezlio per ljudeh sapadla, de bo Hi fdna in ne sa preftati, iu de bofh pred /liafum ftara, iu de bodo tudi tvoji hiflini opravki savoljo tiga saoftajali. Poreko, de na fveti fe mora s’ fve- tain shiveti, in deje tudi mogozhe sveli/dianim biti, de fe ravno takih zhudnih ino rr.ajhinih rezhi ne d.-r- shim. i. t. d. Moja Filot.ja! vrte to j,; nczhiimmo, n fpametno ino neumno govorjenje. Tiai ljudem ni fkerb ne sa tvoje sdravje ne sa tvojo fre/dio. ,,Ko bi vi od tiga Cveta bili,“ pravi Jsvelizhar, tak bi Cvet ljubil, kar je njegoviga; k r pa nirte od liga fveta , s a torej vaf Ivet fovrashi.“ ,Smo vidili imenitne ljudi, ino gofpe, ki ib zelo nozh, fhe zelo vezli no/.hi, eno sa drugo per kvartah alj kaki dru;i jigri prebedeli. Ali je pa kako opravilo, de bi bilo treba tako refno , otoshno im ritno nanj gledati, l akor na take igre? Ali zbes k.ij takiga pofv.tni befedize ne sinejo; obeden per- jatel ni savoljo tiga nepokojin ; in sav ol jo preniifhlo- vanja kako uro, alj, ker nekoljko poprej vftanemo, kakor po navadi, de bi fe k’ fvetimu obhajilu perpra- vili, vfak v’ sdravnika pertifka, naj nart od otoshnnrti ino slatenize osdravi. Tri d fet nozhi fe naj per ple¬ tu prebedi, in nihzher fe zhes to ne poloslii, savoljo prebedenja na fveti vezher drugi dan vfak kafhlj i ino toshi, de ga grise! Kdo ne fposna is figa, de je fvet krivizhen fodnik, mehek ino dober proti tvojim otrokam , ojrter pa proti boshjim otrokam ? Nikdar ne moremo v’ lepi saftopnofti s’ fvetarn fiati, drugazbi, de fe s’ njim vred v’ poguLljenje 'deremo. Nikak in nikolj ni mogozlie, de bi mu prav ftorili; sakaj fvet fe fim s’ febo ne saftopi. „Janes je perfhel / 1 j ravl Isvelizhar, ,,in ni jedel ne pil, in pravite, de imahudizha, po tim je perfhel zblovekov ,Sin , in je jedel ino pi, in vil Pravite, de je ,Samarijan.“ Gotovo, moja Filotejs! le bo fvet, ako s’njim krahozhemo, s’njim igramo, pleftiemo, nad nami pohujfhal, in uaf, ako ne ftori- 33 2 o 8 mo, hiuavfhiue a]j pa otoshnofti dolshil. Ako fe salo oblazhimo , tak bo ven fpravil, de kak flab na¬ men imamo; ako fe pa bolj poredno nolimo , tak bo berbral, de fmo revnih moshgan. Ako fe pofhteno vefelimo, bo djal, de fmo ras- vujsdani, ako fe savoljo pokorjenja vefelja sdershi- mo, bo fklenil, de fmo otoshni; in ker naf smeraj le po Hrani gleda, ni m o go zli e , de bi mu kdaj vftrezhi samogli. Nafhe nepop.olnofti povikfhnje, in jih isklizhe sa grehe, fmertne pregrehe dela is ua- fhih odpulllivih grehov, in pogrefhke, ki fe nam is flabofti pcrgodijo preverslie v’pregrehe, ktire bi bili is hudobije ftorili. Namefto de je ljubesen po be- fedah apofteljna, dobrotljiva, je fvet hudoben; na¬ mefto, de ljubesen nizh hudiga ne mifli, mifli fvet le na hudo, in ako ne more uafhiga djanja obfoditi, tak fodi faj nafhe namene. Naj imajo ovze rogle alj ne, naj bojo bele alizherne, davil jih bo volk, de le do njih more. Pdzbnimo fi, kar fi hozhemo, fvet bo soper naf. ,Smo dolgo v’ fpoveduizi, tak bo vprafhal, kaj fe nek toljko fpovedovati imamo; fmo pa le malo zhafa, tak bo fpletel, de nifmo vfe povedali. Vfako uafho djanjize bo ispasil, in savoljo ene faineferdite befede fe bo perdufhil, de naf ni preftati. ,Skerb sa zhafuo frezho bo imenoval lakoinnoft, nafho krotkoft pa abotnoft; n.ifprot pa porezhe pravi jesi pofvetnjakov, de je ferzhnoft, lakomnofti, deje ikerbuoft, pregrefhnimu pajdafhtvu, de fo fpodobui pogovori; — smeraj satirajo pajki, kar zhebele na¬ pravijo. Pufri ga flepza, naj boli, dokler fe mu ljubi, moja Filoteja! nai fe dere , ko pouozhna fova, ki podnevne ptize ftiafhi. Bodimo ftauovitni v’ fvojia' napi ejvselji , nefpremeulivi v’ fvojih fklepih; liaflia ftanovitnoft bo fprizhala, jeli nam je bilo refniza, de fino fe Bogu darovali, in k’ banderi poboshnofd Z 5 ‘J parfegli. Siepimu ognju na nebi fe vidi^ de bi imel enako fvetlobo, kakor prave?svesde, pa le hitro sgi- ne, med tim, de svesdam enaka fvetloba oftane. Tak iie ii tudi hinavfhinafino refnizhna' poboshnoft na\- sunaj slo podobne, veiider fe dafte v’ kratkim raslo- z.liiti, ker hiuavfhiua obene ftanovituofti nima, in fe kakor dim raskadi, kedar fe kvifhko vsdigne, med tim, deje prava zhednoft vedno terdna ino finno- vitna. K’ velikima pridu flushi , ako fe sozhetek poboshnofli s’ tim okovan , de fe saframovaiije ino opravlivoft zheš naf vsdigneta; sukaj tak odidemo ncvarnofti nezhimernofti ino prevsetnofti , ki fie enake egipzhanfkim babizam (porodnim pomozbni- zam) kterim je prehudoben F a n, o napovedal',- vfe fsraelfke fantiz-he hitro po porodu pomoriti Mi lino fvetu krishani, ino fvet mora nam krisban J>iti ; »a nefpametne naf fvet dershi, dershimo mi njega, m ueumnig-a.. D R D G A P O ,S T A V A\. B' e n a m; j e f e r 7 , ii n i m b i t i p o treh n o. Ljuzh, tak blaga ino ljuba , ko je nafbim ozliem, ji h vcnder blefbi, ako fo dolgo na tem¬ nim bite, in poprej, ko fe s’ prebiva vzi ptujiga kra¬ ja »prijasniino, fe nekaj zbala le nekako bojezhi nofim«naj bodo fhe tak prijasni ino perij mini s' nami. Sgoditi fe sna, moja Filoteja! de fe bo per Hm fpremenjejiji tvoji ga shivlenjt marfkak vihar v' tvoji.«, fnrzi vsdiguil, in de bo to veliko .ino Iplollmo SCO flovo, klerika fi fvefu dali, nek obzhutik shalofti ino olosltnofti v’ tebi sapuftilo. Ako bi fe to sg-odilo, tak te profiin, poterpi le nekoljko, sakaj to nizhe- far ne pomeni; je le majhino savsetje . kteriga nova rezil s’ febo pernefe, kmalo bo po nje, in obilna tolashba ti bo ferze napolnila Shaloftna bofh menile od kraja, (le zbaft ino hvalo pogrefhafh, ktero to neumzi, perlisovavzi ino safmehovavzi tvoji nezhimor- n:ifii dajali; ali bi pa hotla vczhno zhaft pogrefltafi, ktiro ti bo Itog gotovo podelil? Sna biti; de fe bodo tilii minlivi kratkozhafi ino vefelja, v’ kterih fi po- prejfhne leta preshivela, k’tvojima ferzu averniie, de bi ga fpet vneli ino saovernili; ali bi pa mogla fkleniti, de bi fe tifii frezhni vezhnotli odpovedala, in fe toljko golufuimu vefelju vdala? Verjami mi, ako fi fianovitna, bo tvoje ferze fkoraj s’tako neis- iczbeno fladkitn vefeljam napolnjeno, de bofb fanta fposnala, de je vfa fladkcft fvela le pelen proti ti¬ mu medu, in de ca fam d,m v' poboshnofti dopcr- neflien jesero let pofvetniga vefelja prefeshe. Vender, ti vidifh, kako nefkouzhno vifok je brili kerfhanfke popolnofii. OUog! klizhefh, kako mi bo niuzlti, na ta hrib priti? Potolashi fe, moja Filoteja! Ako tifie majhine mufltize, is kterih bodo zhebels, Kazimo neko podobo dobivlj.iti, jih imenujemo zher- vizhe, in tedej fhe ne mogo na zvetlize, f!ie manj na grizite ino hribe fe svdigttili, de bi fi med fante brale, ampak fe od tifiiga medu shivijo, kteriga fo jim fiate zltebt-Ic napravile, in med tim jim s rafta peruta, tako, de po tim zelo okoljzo lehko obletijo- Tak fmo fhe tildi mi mufhize v’ poboshnofti, in fhe ne moremo, fe svdfgniti kakor je naflta sbelja, ki uizh bi is lij e ne fesbe, kakor fe v’ verh kerfhanfke popolnofii pognati; de pa le fzltafama kako podobo dobimo fkos nafhc sbelja ino nafhc fklepe, potim nam bodo tudi peruta israfle; in torej ftncnio upati, de bomo site tudi enkrat duhovne zhebele, in de fe borno samogli vifbje vsdigniti; taziiaf pa shivimo od medu toljkanjih naukov, krire fo nam poboshni flari sapuftili, in profimo Boga, de bi nam penita golo¬ bov podelil, de nam ne bo farno mngozhe v’ fedajnim shivlenji letati, ampak tudi v’ frezhni vezhnofli* pri- hodniga shivlenja pozhivafi. T R E T J A P O ,S T A V A. Od lartnoft fkufhnjav, ino od ras¬ lo 7, h k a in e d o b z h u t e n j a in ino p e r vo¬ le n j a in v’ t a j ide. Mifli fi, moja Filotcji! mlado, shlahtno k n epi oj.) (go- fpo), ktero njenin mosli perferzhno ljubi, in ktero sapelja- ti, ino bifar sakonfke sveftobe ji vseti, kakfhen hudob- ncsh neframniga zhloveka pofhle, ki bi ji nj ‘govo ne¬ marno inifel odkril. Narprej gerdesh gofpej namen fvo- jiga gofpodarja rasodene. Po tim dopacie ali mersi ta inifel gofpej. Poflednizh v’ n ja dovoli, alj fe mu odrezhe. Tak pofhiljajo fatan , fvet ino mefo dufhi , ktero boslijimu ,Sinu sarozheuo vidijo, fvoje fkufh- n.jave ino hude mifli, s’ klerimi fe ji 1. greh ponu¬ ja; 2. ji dopade, ali ji je sopem; 3. v' njega per- volji, alj fe mu odrezhe. Sakaj to fo kakor tri ftop- nje, po kterih fe v’hudobijo doli Ropi: fkufhnja- va, dopadjenje nad njo, ino p er v o I j e nje. In, de fi fe ravno v’ vfakim grehu raslozhno ne fpo«- najo, fak fo pa vender zhifto raslo/.hne v’ velikih ‘»o gnufnih grehih. 363 Ko bi fkufhnjava do kakija gvelia zelo naflio sliivlenje kar naprej terpela, ki l'e vender, de lii nam le sopem« bila . in bi v’njo ne pervolili, bosliji- ivetlofii ne samerili. In to sato ne, ker v’ fkufhnja- vi nifmo toljko delavni kakor tcrpczhi, in nikakiga pervolenja v’ tajifto nimamo, torej (udi nikakiga dol¬ ga ne mormo savoljo nje imeti. ,Sveti Pavel je bil. groši)o dolgo od mefa fkufhan, savoljo tiga pa ni le kar Bogu zhifto nezh sopern bil, ampak Bog je file bil fkos to povelizhan. Blashena Angela Foliujfka je obzhutila tako flrafhne fkufhnjave shivota, de naf, ko nam jih perpoveduje, k’ pomiljovanju nagne Nezh manjfhe nifo bile fkufhnjave fvetiga Franzi (li¬ ka (Seraffhkigaj ino fvetiga Benedikta, in tako slo fo nad uja pertifkale, de leje eden poternji, drugi po. fnegi valjal, de bi fi jih odgnal, in fkos to niflu le kur nizhefar od gnade boslije sgubila, ampak taji- lla fe je le nafprot veliko veliko v’ njima pmn- noshila. Nikar torej v’ fkufhnjavah ferza sgubi, moja Filoteja ! in ne mifti, de fi premagana , dokler fo ti »operne. Imafh tukaj nauk raslozhka, ki med ob- zhutnofijo fkufhnjave ino med pervoljenjam v’ fkufh- njavo obftoji. Obzhutiti jo namrezh samoreino, zlit* nam je fbe toljko soperna; pervoliti v’ njo pa ne mo¬ reni o, drugazhi, de nam je poprej dopadla, ker je dopadjeuje nad njo fploh ftopnja v’ pervoljenje. Naj nam torej fovrashuiki nafhiga svelizlianja fhe toljko ponudb fno obljub delajo, ko hoz.hejo, naj fhe tako dolgo na podvojah nafhiga ferza zhakajo, de bi f« jim odperlo ; vfe te nezh ne de: dokler dolgo je na- flie naprej -vsefje terduo , in obeniga dopadenja n ati tim nimamo, je nemogozhe, de bi Boga rasshalili, tak malo, kakor sanioro mosh tajifti gofpej, od ktire Jim poprej govoril, sameriti, de je bila v’ neframno djanje vablena, ako ni obeniga dopadenja nad njim obzhutila. Vender je fhe pa med dufho ino tajifto gofpo ta raslozhek, de gofpa samore potim, ko je ne- fratnen namen flifhala, zhioveka, ki ji je poflan- 263 sagnati in ni z h vezli pofl.ufhaii; ni pa \felaj v’ obia- lii duflie, de bi fkufhnjave ne obzhutila , to mozh pazh ima, de ne pervolji, oko nozlie. Torej nam fkufhnjava nikdar fhkodovati ne more, naj [f k e ta¬ ko dolgo in tako fitno pertifka, ako nam je le soperna. Ker poshelenje sadene, ki samore sa fkufhnja- \oj naftopiti, je vediti, de nafha dufha tako rekozh is dveh delov obftoji, namrezh is sgorniga in n is fpodniga, in de fpodni ni vfelaj pokoril sgornimu , ampak vezlikrat fara sa fe ravna. In tak pride, de fpodni del bres pervoljenja sgorniga poshelenje do greha ima, in to je tifto prepiranje iuo vojfkovanje, kleriga apoftetj popifuje, ker pravi , de mefo-soper duha posheljuje; de je dvojna poftava, ena, pofia- vu udov, iuo ena duha i. t. d. Ali fi kdaj vidila kup sharjavke s’ pepelam po¬ krito, piojaFiloteja? Ako defet alj dvanajft ur posnej pridemo, ogenj ifkat, ga bomo le neko malo bet vi¬ ze v’ fredi najdli, in fhe tiga po velikim ifkanji. Ven- der je pa noter bil, sato, ker fe je najfhel, ino s’tim fe da vfe drugo ogelje, ki je she vgafnilo, fpet oslii- veti. Ravno taka je s’Jjubesnjo, ki je med velikimi ino grosnimi fkufhnjavami nafhe duliovno shivlenje. Sakaj fkufhnjava rasfhiri poshelenje po fpodnim deli dnfhe, pokrije, kakor fe nam sdi, zelo dufho s’ pe¬ pelam, in ljubesen boshjo slo pomanjfha ; sakaj ni¬ kjer je she ni najti, ko v’ fredi ferza, ino v’sadnim kotezu volje, in zelo fe fhedosdeva, kakor, debije Ibe ondi ne bilo, in treba je veliko ifkanja , prej, 'in fe ofledi. V T ender je v’ refnizi ondi; ker, de fi je ravno vfe krisliam po nafhi dufhi ino po nafhim te- 1'fi; vender terden fklep imamo, ne v’ greh, ne v’ Ikuflmjavo pervoliti, in ker je posheljenje, ki nafhi- mu sunanjimu zhloveku dopade, nafhiinu snotranjimu s °perno. In kakor she nafho voljo obdaja, vender ni v’nje; in tako fe vidi, de tako posheljenje ni pro- ‘loroljno, in torej tudi nikolj greh biti ne more. 364 ,S H T E R T A PO,S T A V A. Dve prav imenitne p e r godbe od tiga. Ker je toljko na tim Ieshezhe, de vfe to prav sapopadcfh, ne morem drugazhi, de ti fhe bolj^ras- loshim. Ali ni moral tifti mladcnzh, od kteriga fvcti Hironim piflie, pregrosno mikanje mefa obzhutiti, ki je bil na fdno mehko poftel djan, s’ fviljnimi trakami (sbldanimi pantelzi) na njo pervesan, in potim s’ premnogimi neframnimi vabili, otipanjam ina poveri) tiga a’lepoto neframuiga shenftva, kije nalafh sato per njem leshalo, de bi njegovo ftanovitnoft poder- lo, h’ grehu drashen? Ali je moglo drugazhi biti,', kakor de fo vfi njegovi pozhutki bili od posheljenja prefunjeni, in de je bilo njegovo dosdevanje od pri- zhejozhnofti farnih fladnih rezili vfe vneto? Gotovo de. Vender je pa fkasal med tako velikimi uapad- kimi, v’grosni burji fkufhnjav, in v’toljko perli- sovavni fladi, ki ga je od vfih tirani obdala, de njegovo ferze ni bilo premagano, in de njegova volja kar nizh ni pervolila; sakaj ko je vidil, de le je vfe soper njega fpuntalo, in de mu obedeii ud telefa ni bil vezh v’ oblafti, rasen jesika, fi je fvoj jesik odgrisnil, in ga je isprunil gerdi sapelivki v’ obras ; ki le njegovo dufho s’ fladnofljo huje natego¬ vala, kakor bi kedaj bili samogli rabeljni njegovo telo s’ uarhujfhimi mukami natesovati. In ravno sa¬ lo ga je trinog, ki je obupal, de bi ga e’ telefni- mi mukami premagati samogel, fkos inefeno flad pre¬ magati hotel. 263 Prezhudno jo tudi popifovanjc vojfkc, kliro je fveta Katarina is Siene v’ okoljfliini, poprcjfhni ena¬ ki, preftala. Hudi duh je dobil prepufh-enje od Bo¬ ga, zhiftofl te fvete divizc s’ vib grosovitnofljo, ktiro siiajti sainore, perjeti, rasen tiga, de bi fe je dotak¬ niti fmel. Sbudil je torej v’ njenim ferzi nezhifiib ubzhutlejov bres fhtevila, in de bi jo huje fkufhal, je vsel druge duhove teme v’ pomozh , ki fo fe v’ moshkih ino shcnfkib podobali perkasali, in pred nje¬ nimi ozhmi vfako neframuoft, ino djanjamefene fiad- nofti pozhenjali, ki fe le mifliti da, in ki fo tim ne- framnim delam tudi narncframnifhi bcfede, pogovore ino vabe perdrushili. In fo bile tudi te neframnofii od sunaj, fo vender fkos pozluitke fegte globoko v’ fcrzo divize, ki je bilo, kakor farna fposna, savfim od njih vneto, de ji drujiga ni oftalo, ko edina sgor- na volja, ki od burje pregnufaiga posheljenja ni bila vneta. In slo dolgo je ta vojfka terpela, dokler fe ji je poflednizh Kriftuf perkasal, kterimu je djala: O kje ti bil, moj preljubesnivi Gofpod! ko je moje ferze bilo vfe polno teme ino nefnage? na kar ji je bosbji Isvelizhar odgovoril: ,,V’ tvojim ferzi fim bil, moja hzhi!“ In kako fi sr.mogel; je odgovorila, v' ferzi prebivati, ki je bilo tako polno nar gerflie guu- fobe; ali je tvoje prebivanje v’ takih nefnashnth kra¬ jih? ,,Pove mi, je djal na to Gofpod, jeli fo te ne- lnashne mifli tvojiga ferza, vefelje alj shaloft, brid- koft alj dopadljivoft v’ tebi napravile?“ Oh, pre¬ grešno bridkoft ino shaloft, je odgovorila. „Iu kdo, je na to Gofpod djal, je rasfhiril to preveliko bridkoft iuo shaloft v’ tvojim ferzi, ko jes, ki lini v’ fredi tvoje dufhe prebival? Verjami mi, moja hzhi! ko hi ne bil jes sraven bil, bi bile te mifli, ki fo okrog tvoje volje bile, in jo nifo pre¬ magati samogle, jo gotovo premagale ; vfilile bi te bi¬ le, in s’posheljenjam bi jih bila tvoja proftovolja fpre- jela, in bi ti bile dufho vmorile. Ker fim pa jes v’ ivojim snotrajnim prebival, fim obudil to sopernoft mo premaganje v' tebi , po klerih fe je tvoje 23 366 ferze vftavljalo fkuflinjavi , kar fe je samog- lo, in ker ni toljko samoglo, koljkor je kot¬ lu, je obzhutilo vezho fovrafhtvo do nje, in do farnima febe. Torej fo ti te vojfke dofble k’ vc- likiinu saflushenju, obilnima dobizhka , ino trmogi rafti tvoje zheiluofli ino mozhi." V r idifh, Filoteja! kako je ta ogenj bil s’ pepelam pokrit, kako fta fkufbnjav-a ino posheljenje she zelo t' Verze pertilhila, ino voljo obdala, ki je s’ farno po- mozlijo Odrefheiiika fkos bridkoft, slialoft ino eani- Khevanje hudiga, fvojo pervolenjo vedno grehu o d ro¬ kovala, ki jo je od vfih ftrani obflopil. OBog, koljka je bridkoft dufhe, ki Boga ljabi, pa fin; tiga ne ve, ali je on v’nje alj ne, ino ali je boslija ljubesen, sa ktero fe vojfkuje, savlim v’nji vgafuila, ali ne! Alj to je ravno narlepfhi z vet popolnofti, nebefhke Iju- besui, de ljitbezhiga nagiba, sa ljubesen terpeti ino fe vojfkovati, bres d,; on ve, ali ljubesen ima, sa ki ero in fkos katero fe vojfkuje. PETA P O ,& T A V A. P o t o 1 a s h e n j e dufhe, ki v’ h udih fkufhnjavah tezhi. Moja Filoteja! tifto filne napadke ino tako mo*b' ne fkufhujave Bog le nad tajifte dufhe perpufli, kti- re hozhe k’fvoji zhifti ino viloki ljubesni povsdigniu; vender pa is tiga ni fkleniti, de bi fe po tim fmel® •auefti, do tajifte ljubesni priti; sakaj ni fe pergodib' po redkim, de dufhe, ki fo v’ tako hudih fkufl)»j a " rali bile ftanovitue, potim nifo tako svefte bile, ka¬ kor bi bile dolsline sa take velike gnade biti, in i9 267 bife potim od majhinlli fkufhnjav premagane. To ti povem sato, de bofh vedila, de ako velika fkufh- njava nad te pertifka, Bog kako pofebno gnado po¬ deliti hozhe, s’ktero ti rasodeva, de te hozhe pred fvojirn obljizhjam veliko ftoriti; in de ne fmefh ob fakini zhafu biti manj ponishua ino bojezha, in fe tu- di ne sanefefh, de bi, ako fi tudi uarhujfhi fkufhnja- re premagala, bres vedne sveftobe proti boshji fvet- lofti narmanjfhe premagati samogla. Kakor velike fo tudi fkufhnjave, ki te nadleg- jejo, in kakor veliko je tudi poshelenje, ki sa njimi pertifue, ne bodi fkerbna sa to: dokler tvoja volja ne le fkufhnjavi, ampak tudi posheleuja fvoje p:;r- rolenje odreka, Bog ni fkos to rasshalen. Ako zhlo- vek v’ omedlovzi lesiii, in obeuiga suamnja shiv- lenja vezb ne rasodeva, fe mu na ferze roka polo- shi; in ako fe le kako majhino gibanje v’tajiftim ob- zhuti, tak fe fklene, de je fhe sbiv, in de bi fe fhe »'kako slo dufhezho vodo, al j s’ kakim pokrepzlianjam ferza fpet k’febi ino k’niozhi fpraviti satnogel. Tak fe tudi vzhafi pergodf, de fe nafha dufba savoljo prevelikih fkufhnjav kakor v’ omedlevzi snajde, in de je ob vfo mozli perfhla, in de nima obeuiga du- hovniga shivlenja ino obeuiga gibanja vezli. Hozhemo pa vedeti, kako s’ njo floji, poldshimo le roko na ferze; prejifhimo , ali fhe ferze ino volja fvoje dolshnofti is.poluujeta, ino fe vftavljata, v’fkufh- njavo ino v’ postaeljenje pervoljiti, in fesa njima podati. Sakaj dokler je fhe gibanje vftavljanja v’nafhim ferzi, tak dolgo fino fi gotovi, de je Jjubesen, shivlenje na- fhedufhe, v’naf, in dejeJesuf, nafh Odrefhenik, de firavuo fkrit ino sagernjeu, v’nafhim ferzi; torej sa- moramo fkos ftauovitno molituv, fkos fvete Sakramente ino fkos gavupunje na Boga novo mozh sadobiti, in® fpet k’ popoluimu ino vefelimu shivlenju priti. 368 ,S H E .S T A P O ,S T A V A. Kako s a moreta fkufhnjava ino poshelenje greh biti. Mlada gofpa, od ktere je bilo fpredi govorjeno, ni ilikak kriva nefpodobne ponudbe ktera fe ji je de¬ lala, ker je bila, kakorpoflaviino, soper njeno voljo. Bi bila pa ona farna s’ kakim drashenjam zhloveka k' liani naklepu nagnila, ino bi nemarneslia , ki jo liozire k’ ljubesni vneti, hotla , potim bi bila bres dvojenji fantiga hotenja tudi kriva; in ko bi tudi bila rasslta- lena s„voljo tiga, bi saflnshila vender graje ino kas¬ na (fhtrafnige), In tak fr vzhafi mi tudi pregrefhimo savoljo farno - edine fkufhnjave, sato, ker fmo je farni krivi. Ako poftavim, vem, de med igroj rad ferdit poftanem, in potim rasfajam ino kolnem, in de me farna igra k'timu napelja, potim greflritn, koljko- krati igram, in fim fi fant kriv vfrlt fkufhnjav, ki fc liri per igri pergodijo. Ravno tako , ako vem , de mi je kak s-hod (tovarfhija') k’ fkufhnjavi ino padzu, i 11 fe vender proftovoljno kje podam, fim fi gotovo vfdr fkufhnjav fant kriv, ki nte ta m prirttejo. ,Se je mogoz.be posheljenju, ki is fkafhnjave naftojri, vbraniti , tak je vfelej greh, fe ji vdati, in t a greh je vezhi ali mairjfhi, po tim, ko je bilo vcfeb je, ki fe je s.ivoljo njega obzhutilo, ino pervoljenj- 1 . ki fe je dalo, vezhi alj manjfhi, daljfhi alj krajfhi- Gotovo bi poprej imenovana gofpa ne bila sa isgo- voriti, ako bi bila neframni naklep, ki ji je bil od- kritne le poflufhala, ampak file tudi, po tim, ko g a je fiifhala, dopadenje nad njim inrela, ino fvoje fe r ' 26 ‘J zes’i)jim pafla; sakaj de fi ravno v’ djanje pervoliti ne niifli, tak vender pervo/i s’ posheljenjam, kteriga nad ponudbo obzhuti, v’ f n o trajno dodelenje fvojiga ferza; to je pa vfelej grefhuo, fvoje ferze alj fvoje telo v’ kaj nefpodobuiga oberniti, in nefpodobnoft ob- floji tako slo v’podelenji ferza, de bres tajiftiga ober- neuje telefa oben greh bili ne more. Ako fi torej v’ kak greh fkufbaua, tak premifli, ali fi niti te fkulhnjave farna proftovoljno dopeljala. lil zhe je tako, tak bo savoljo nevarnofti, v’ ktero li fe proftovoljno farna poftavila, she farna fkufhnjava greh. To fe pa vender tako saftopi, ako bi fe naiu- rezli leliko bila perloshnofli isognila, ino ako li she poprej fkufhujavo previdila, ali bi jo faj bila previ- diti rnorla. Ako pa obene perloshnofli uifi k’fkufhnjavi dala; ti tudi ne more nikdar v’ greh sarajtaua biii. Ako leje bilo mogozhe poshelenju, ki po fkufh- lijavi naftopi, vftaviti , in fe fkufhnjava vender ni vftavila, tako je to smerej kak greh, in vezhi alj manjfhi, po tim ko frno fe kratko alj dolgo v’ njem sadershali, in po vefelju, kteriga fino nad njim ime¬ li. Zhe tudi kaka shenfka ni obene perloshnofli k’ vefovanju dala, pa vender dopadenje nad njim naj¬ de, tak ni bres greha, ako to dopadenje nima kaki- ga drugiga vsroka, kakor faino vefovanje. Ako bi pa pofiavim, vefovavez, ki jo hozhe k’ jjubesni nagniti, prav lepo pifkal, in bi ona (izer nobeniga dopadenja nad njegovim fnutjam ne imela, ampak le nad prijetnim pifk.mjam , tak bi ona iizer ne imela obeniga greha, vender hipa tu tli dopadenja nad pi- fkaujam ue finela dolgo obdershali , de fe ji kje v’ dopadenje nad fnubftvam ne prevershe. Kavno tako malo grefhim ako mi kdo kak s vito ismifiilen naklep odkrije , kako bi fe nad fvojim fov- 1'ashnikam mafhovati sauiogel , in bi jes lizer nad ponujenim mafhovanjam obeuigaj dopadenja ue obzhutil, in bi tudi v’ nja ne pervolil, ampak bi wi kar svijazha ismifhlenja dobro djala; vender bi bilo pa tudi nevarno, de bi fe dolgo v’iniflah gader- 2?0 shal, sakaj lehko bi me k’ dopadjenju do mafhovan- ja pripeljalo. Vzhafi fmo od kakiga riapadka k’ posheljcnju prenagleni, ki natvegama po fkufbnjavi naftopi, prej kakor fe prav savemo. To jo lehko vezhi , kak dopuftljivi greh, ki pa vezhi poftane, ako, kedar hu¬ do sagledamo , od kteriga fmo obdani, is lenobe en zhaf v’ njem saoftanemo , in fe s’ poshelenjam tako rekozh pogajamo, jeli bi fe mu vdali, alj odrekli; l'hc vezhi srufte greh, ako fe ga fpomnimo, in. lis¬ ka) zhafa is refnizhne lenobe v’ tajiftim saoftanemo, bres vfiga naprej - vsetja; ga odpoditi, ako pa zelo proftovoljno ino s’ naprej - vsetjam dopadenje nad takim poshelenjam najdemo , tak je to naprej - vsefjc she farno na febi slo veliki greli, ako je rezil, h’ kteri poshtlenje imamo, slo huda. Velika prcgrelin je sa shenfko, ako neperpufheno vefovanje dershati hozhe, ako ravno nima mifli , de bi fe vlazhugarja vdala. ,S E B M A P O ,S T A V A. Perpomozhki s o p e r v c 1 i“ k e fku.fknj.ave. Kakor hitro- kako fkufhnjavo v’ fvojim ferzi obzhutifh, ftori, kakor mali otrozi, ki volka alj med¬ veda na P°lji sagledajo. Kar na enkrat sbeshijo v’ narozhje fvojiga ozheta, alj v’ krilu fvoje matere, alj- faj na vcf glaf vpijejo sa njihovo p omoži 271 Beshi ti ravno tako k’ Bogu, in edihuj po njego¬ vim vfmiljenji ino njegovi pomozhi. To je perpo- mozhik, kteriga uai' je (Jofpod uzhii: ,,Molite, de v’ fkufhnjavo ne padete/* Ako pa sagledafh, de fkufhnjava fbe le naprej terpi, alj zelo moZhnej perhaja, potim tezi v’duhu krish objet, kakor bi vidila Jesufa krishaiiiga pred febo. Poten!uj , de nikdar nozhefh v’ fkufhnajvo pervoliti, in proti sa pomozh soper njo; in dokler fkufhnjava terpi, tudi tvoje terdenje naj terpi, de ne bolh v’ tuji it o dovolila. Vender pa med tim terdenjam ino vftavlenjam nikdar v’ obras ne poglej fkufhnjavi. Sakaj, ko bi ti fkufhnjavo pogledala , fofebno ako je mozhna, bi ona lehko tvojo mozh vklonila, llastrefi fi fvojiga duha s’kakim dobrim in pofh- tenim opravilam; sakaj, ako takfhue opravila pri¬ dejo v’ tvoje ferze , in fe tamkej vfedejo, tak bodo fkuflsnjave ino flabe n.iiii kmalo rasgnale. Poglavitna vrazhba (arznijaj soper vfako fhufh- njavo, naj fi she bo velika alj inajhina, je, fvoje ferze odkriti, in njegove mifli, obzhutke ino nag¬ njenje fvojimu duhovnimu voditelu rasodeti. Sakaj ; vtifni fi to v’fpomin: perva pogodba, ktero hudi lovrashnik s’ dufiio fklene , ktero saplujati hozhe , je, de naj molzhi, tak tudi tifti, ki sheno alj deklizo sapeljati lioto, tajiftim pred vfim prepovejo, de ta naklep nimajo ozhetu alj moshu rasodeti, Bog pa sheli pet fvojih rasfvetlenjih pred vfim, de naj ta- jifie fvojim predpoftavlenim ino vodnikam odkrijemo. Ako nam fhe po vfim tim fkufhnjava naganja, de naf plafhi ino preganja, tak nam drugiga ne ofta- ne, ko terdnim fiati v’fvojim vftavlenji, nikdar per- voiiti; sakaj kakor nihzher ne samore deklizha sa fclieno dobiti, dokler farna nozhe , tak tudi dufha ne more pofhkodovana biti, naj fhe toljko plafhena, dok¬ ler ne pcrvoli. Ne podaj fe v’ ni kak prepir s’ fvojim fov- raslmikani; ne odgovori mu nikdar befede , rasen tifte , s’ ktero mu je Kriftuf odgovoril, in ga s’ njo oiramotil. ,,Poberi fe prozh ,Satan! le Boga fvnjiga Golpoda famiga moli, in njemu farnimu l‘iusl)i.“ la kakor zhift.a shena ne line nefranmimu perlisovavza, ki jo salesuje, ne s’ lamo befedo odgovoriti, alj v’ ozhi pogledati, tiftimu, ki ji kaj nefpodobniga do- inif.hljuje, ampak ga le naglo sapuftiti, fvoje ferzo k’ fvojimu niosiiu naša j oberniti ino mu sveftobo po¬ noviti mora, bres de bi fe s’ unim v’ narmanjfhi po¬ govor fpufliia, tak fe tildi poboshna dufiia , nad kte¬ ro fkufhnjava pcrtifka, ne line v’ obeden prepir alj pogovor podati, ampak fe k’ Jesufu, fvojimu siieui- nu oberniti, njemu v’ novizh sveftobo poterditi, iuo fe mu saperfezhi, de liozhe vedno in vezhno nje¬ gova biti. O .S M A 1» O ,S T A V A. D c f e m a j h i n i ra 1 k ti f Ii n j a v a m v ft a v 1 j a t i moramo. Be ti ravno velike fkufbnjave s’ ncpremaglivo fcrzhnoftjo premagati moramo , in nam je njih pre¬ voj f ko vanje'slo slo koriltiio, tok iinamo veuder v z ha¬ li fho vezhi dobizliek, ako niajbiiie dobro premaga- it:o. Sukaj , kakor fj veiike fkufhnjave huje ko majhine, kar mozh sadcue, tok pa tudi majhine huje ko velike, kar fhtevilo sadene, tako, de fe jiin vbra- nili, ni uizb kaj loslije, ko uuim, ki fo nor vezhi. £73 Veliki ino medvedi fo s a ref bolj nevarni ko komarji, vender nam ftorijo vfe manj fitnobe in neVoIje, in tu¬ di nafhe poterpesblivoAi ne drashijo toljko. Lehko fe je sdershati vboja , teshko fe ji; pa isoguiti marf- klii e majhine jese , h’ kleri fmo vfe fkos napeljavani. Lehko fe sdershi mosh alj ali ena prefheftvanja, ne pa tako lehko kakija nepraviga pogleda, befedize od Ijubesni, alj kake male prijasnofti. Lehko je moshu alj slični, obene flabe tovarfhije po teleti terpeti, pa ne tako lehko, obenimu drugimu proftora v feizi ne puftili; leiiko, sakonfke sveftobe ne prelomiti, ne ta¬ ko lehko, sakonfke Ijubesni kar ni zli raniti. Lehko je, ptujiga blaga ne krniti, teshko, ne po Ara ni-po njem gledati, in ga ne posheljeti. Lehko je, ne kri¬ vo prizliati pred gofpofko, pa ne tak lehko, v’ dru- flini nizh govoriti, kar bi ref ne bilo; lehko je, fe ne vpijaniti, pa ne tako lehko, smernim biti. Lehko je, fmert diugiga ne sheljeti, pa ne tako lehko, mu ka¬ ke nepriieshncfti ne sheleti; lehko, ga ne opravljati, leshji, ga ue šanizhovati. S’ kratkoma: vfe te male fkufhnjave-, kgjesi, uatolzovanju , ajfranja, nevofhli- vofti, vefovanju, prašnim fhalain, nczhimeruofti, Hfhpanjn, svijazhi ino k’ nefpodobnim iniflam fo vgd- ne vojfke tudi sa uarpoboshnifhi ino Aauovitnifhi du- lhe; torej fe moramo, moja Filoteja! s’ narvezho fkerbnoftjo ino pridnoftjo k’ timu vojfkovanju perpra- viti. In terdno mi ver jami, koljkor premag mi so- per le te male fovrashnike dobrino, s’ tofjkanj šalimi shlahlnimi kameni bo krona zhatli okinzhana, klero nam Bog v’ nebelih perpravlja. Moramo fe torej, dokler fe pevloshnoll ne nakljuzhi, fe junafhko s’ velikimi fkufhnjavi bojevati, fkerbuo ino pridno tim malim ino flabim vftavljati. 274 DEVETA P O 5 S T A V A. Kako male fkufhnjave prema¬ gati moramo. Soper tifte male fkufhnjave k 1 ' nczhiir.crnofli, natolzovanju, nevolji, saljubljenofii, in drugim ta¬ kim rezhem, ki naf vedno uadleshijo , enako komar- jam ino muham, in naf tako rekozh, sdaj v’ liže sdaj v’ nof piknejo , ker je nemogozhe, fe savfim pred njimi okovariti, ni niz h boljfhiga, kakor de fe pre- vezh sa nje ne smenimo, sakaj ako nam ravno vfe to veliko nadfeshnofti lehko napravi, tak nam ven- der nikdar fhkodovati ne more, zhe fmo le drugazhl terduiga fklepa, Bogu svefto ffusliiti’. Sanizhuj torej take fkufhnjave, in fhe ne mifli na nje; pufti jih, naj berzhijo okolj tvojih ufhef ka¬ kor komarji, kakor dolgo hozhejo, ino naj letajo okoli tebe , kakor puftimo muham okolj febe letati, ako te pa piknejo, in obzhutifh, de fe na nekaj zhafa ho¬ zhejo v’ tvoje ferze vfefti, tak jih vfe priprofto po- shcni, in fe ne prepiraj s’ njimi, tudi njim ni— zhefar ne odgovori , ampak flori kaj, njim nafprot- niga, fofebno kako delo Ijubestii. Sakaj ako hozhefli mojim befedam verjeti, fe ne bofh nikdar s’ veliko mozh- jo gnala, de bi vfaki fkuflmjavi, kakor jo obzliutifb 7 nafprolno zhednoft vpreti hotla, sakaj to bi fe reklo, fe s’ takim porednim sijakam prepirati, ampak, ke- tlar fi djanje nafprotne zhednofli ftorila, zhe n a mr e zb dobifh toljko zhafa, de samorefh fkufhnjavo fposuati, kakfhna de je, oberni fvoje ferze vfe priprofto k’ Jesufu k risb a ni mu, in kufhni e’ poboshno ljubesnjo 275 njegove fvete noge. To je narboljfha perpomozh, fovrashnika v’malih, kakor velikih fkufhnjavah pre¬ magati. Sakaj, ker ljubesen boshja popolnofli rfih zheduoft v’febi sapopade, in fizer fhe bolj, kaker zhednofti farne, tak je tudi gotova vrazhba alj arz- nija soper vfako hudobijo; in ako fe tvoja dufha na¬ vadi, v’ vfaki fkufhnjavi, v’ to fplofhuo savetje bej- shati, tak ji ne bo vezh potreba, vfako pofamesno fkufhnjavo prejifkati, kakfhna deje, ampak bo, ke- dar fe obdana obzbuti, fe le k’ timu poglavitnimu per- pomozhku obernila, liter je fhe poverh hudimu fov- rashniku tako ftrafhen, do naf bo rad nehal 1'kufha- ti, ko vidi, de naf fkufhnjave vfelej k’ti hosliji Iju- Jiejsni peljajo. D E ,S E T A P O ,8 T A V A. ICako moramo fvoje ferze soper fkufli- n j a v e o k r e p z h a t i. Pomifli vezhkrat, k ter o- nagnjenje v' tvoji duflti pred vfnn drugim gofpodari, in kedar fr ga spasila , sazhni taka shiveti, de bo tifiimu nagnjenju v’ mi- flah, befedah ino djanjih nafprotovalo. Ako poflavini zhutifh, de nezhimernoft tvoje ferze na fe vlezhe, tak premifli vezhkrat zhlovefhko revfhino, kak nnd- leshne bodo na fmeitni pofteli te nezhimernofli tvoji veftij kak nevredne fo shlahfniga ferza; de fe, ka¬ kor neumnofti ino igrav.be k’ vezhirnu le otrokam Perleshejo i. t. d. Govori vezhkrat soper nezhimer- n °k, in ko bi fe ti tudi sdelo, de ti ne gre od fer- 376 ferza, tak jo .veuJer le sauizliuj, in o govori zhes njo; in tak te bo iuj tvoje pofhtenje savesalo, potim vfelaj soper nezhimernoft ravnati. Ako mi vezhkrat soper kako rezil govorimo, fa¬ rni febe fpodbadamo, jo fovrashiti, d e fmo ravno od kraja k’ nji nagnjeni bili. ,Stori takih opravil, ki te prav ponishajo, koljkor jih tnorefh, ko bi fe ti tudi sdelo, de jih le s’ nevoljo opravljafh , sak a j tak fe navadifh ponishnofti, iu oflabifli prevsetnoft. In zhe potim fkufhnjava v’ refnizi pertifue, tak fe ji tvoje nagnjenje ne bo ravno sio perklanjalo , iu ti li fi vezho mozh perdobila, jo premagati. ,Si k’ lakomnofti nagnjena, premifli velikokrat nefpamet tiga greha, ki nat' flori fushne tiftih rezili, ki fo ftvarjene, de bi nam flushile. Premifli, de fe bo moralo ob fmerti vfe sapuftiti, in fizer v’ roke takiga, ki bo potim krnalo vfe sapravil, alj pa, kte- rimu bo vezimo pogubljenje perueflo, i. t. d. Govori vezhkrat soper lakomnoft; hvali sanizhovanje tiga | fveta; polili fe, de bofh obilno milofhno dajala, in tam pa tam kako perloshnoft samudila , kaj perilo- biti, in fvoje blago pomu ošiliti. ,Si farna k’ Jjubesni nagnjena, alj pa nagnjena, druge k’ ljube,sni nagibati; tak premifli doftikrat, ka¬ ko nevarno je to vefelje sa tebe iuo sa druge, pre¬ mini kako nevredno je to, narshlahtnifhi obzhutik nafhiga ferza ofkruniti, in ga v’ kratkozhaf sapra- viti, in kako po pravizi to, ker je gotovo snamiije duha, ki malo kaj premifli, sanizhovanje saflushi. Hvali vezhkrat zhiftoft iuo priproftoft ferza, iu rav¬ naj tudi po tim, karkolj premorefh; rasen tiga 1'e P a t udi sdershi vlake iifhparije iuo suanovaiija. *) lier bi bila nelianovitnofti obdolshena, ko bi p 9 tim fpet po nezhimcrnofti sazheta ravnati, ktero li s’ ravnimi bcfedi sanizhovala. 377 S' c:ir> befedo: radi fo ob zliafu miru, to fe pra¬ vi, kedar ti obeua fkufhnjava k’ tajiftimu grehu, Ji' kterimu fi narbolj nagnjena, ne kljubje, v’ mnogili djaiijili nafprotue zheduofti; in ako fe obena perlosh- noft k’ timu ne permeri, tak jo farna jifbi, ino ji idi naproti. Tako fi bofh ferze super vfako p rib o dno fkufhnjiivo vterdila. E D N A J ,S T A P O } S T A V A. Od n e p o k o j a, Nepokoj ni le kar fkufhnjava, je tudi isvtrk, is kteriga in fkos kteriga veliko fkufhujav isvira. Torej hozhem od tiga nekaj rasloshnifbi govoriti. Shaluft ni drujiga, ko bclezhina nafhe dufhe , ki je soper nafho voljo v’ naf, naj ta sleg, kakar vbosht- vo, kolesen, sanizhovanje od sunaj pride, alj naj Jjo , kakor nevednoft, fuhota, sopernoft ino fkufb- njava , v’ naf h im snotrajnim. ,Se obzbuti torej du- lha de fe je kak sleg loti, tak ji teshkopride, ga pre* nefti, od tod je bolezhiua; in torej ima sbeljo, fe ga refhiti; in v’ vfim tim ftori vfe prav; sakaj , po na- turnim nagibu le vfaki dobro sbeli, in fe ogiblje ti¬ ga , kar fe mu hudo vidi. Ifhe dufha pomozhi, fe slega ref hiti, le savoljo Boga, tak jo bo s’ poterplenjam, krotkoftjo, pouisb- noftjo ino s’pokojam, ifkala, in fvoje refbenje vezli od dobrote in previdnofti boshje, kakor od iaftniga per- sadevanja, gnauja alj pridnofti perzhakala; ako pa tu lefhenje ifhe is laftne ljubesni, tak bo s’ velikim hropnnjam ino veliko naglOftjo tajifte ifkala, kakor do 378 bi tajifte bolj od njeniga persadevanja kakor od boshji* dobrote is-hajali. Ncrezhem, de v’refnizi to niifli, re- zbem pa, de tako ravna, kakor bi tako niiflila. la zhe potim ne najde, kaj hitro , kar eheli, poftane slo slo nepokojna ino nepoterpeshliva, in a’ tim prizhejozliiga slega ne le kar nezh ne pomanjfhn, ampak fi ga fhe le pomnoshi. Torej pade dufha v’tak nesmerni ftruh ino shaloft; iu tako ji ferzhnoft sarfim epade, de mifli, sdaj bi bilo vfe saftonj. Glej torej, kako shaloft, ki je bila v’ sazhetki pravizhnu, nepo- koj, nepokoj pa ncsmeruo shaloft rodi, kar je filno nevarno. Nepokoj je rasen greha, narvczhi sleg, ki *a- more dufho sadeti. Sakaj , kakor »notranjo rasdertja in punt deshelo zhifto vgonobita, ino jo nesmoshno florita, fe fovrashnikam braniti: ravno tak tudi nafhe 1‘erze fkos snotrajni nemir ino prepir ob vfo mozh pride, fi perdobljene zhednofti perhranili, ino fzha- fama pride tudi ob potrebne perpomozhke, fe fkufh- njavain fovrashnika vftaviti, ki fi po tim is vfe ntozhi persadeva, po befedah prigovora, v’ kalni rodi ribiti. Nepokoj poftaue is uapzhniga poshelenja, fe kakiga slega snebiti , alj fi kaj dobriga perdo- biti, kar fe grefha. Torej nizhefarja ni, kar bi sleg toljko s-hujfhaio, ino to kar je dobro, toljko od¬ ganjalo, kakor nepokoj ino prenaglenje. Tize fe rav¬ no sato v’mreshi samotaue oftanejo, ker fe, de vjete, sagledavfhe, prevezh poganjajo, ino s’ fil« isrosljati ifhejo, s’zhim fepafbe le huje sainreshijo Najdefh torej veliko sheljo v’ febi, fe kakiga slega re- fhiti, alj kaj dobriga fi perdobiti, tak fi vkroti ino vto- lashi pred vfirn drugim fvoje ferze, vravnaj fvoje mi¬ fli ino fvojo voljo h’ krotkofti, in a prepufti po tim froji sheli s’ krotkoftjo ino pokojam njenin tek, ia obrazhaj k’ timu potrebne perpomozhke eniga sa dra¬ gim lepo po verfti. Jes pravim, s’ krotkoftjo ino p<>' kojera; vender pa ne s’ sanemarnjenjara, ampak bre» 279 prcnaglenja, »molenja ino nepokoja, drugazlii bi, nameflo dofezhi, kar ifhefh, vfe popazhila, in bolj »motena poftala, kakor kdaj poprej. ,,Moja dufha,“ govori David, ,,je vedno v 1 mo¬ jih rokah, in nitim tvojih sapoved posabil,“ Prejifhi fe vczhbrat zhes dan, faj vlako jutro ino vlak ve- zher jeli je tvoja dufha v’ tvojih rokah, ali fia ti j# napzhnoft ino nepokoj prevsela. Gledaj, jeli je fke troje ferze v’ tvoji oblafti, ali fe je tvojim rokam ismusnilo, de bi fe kakimu napzlmimu gnanju po Ijubesni, fovrafhtvu, nevofhljivofti, posheljivofti, lirahu, nevolji ali vefelju vdalo. Ako fi je v’ refnizi »ajfhlo , tak ga narpoprej pojifhi, peljaj ga v’ prizhc- jozhnoft boshjo nasaj , ino podvershi vfe fvoje ob- zhutleje ino shelja pokorfhiui ino vodbi boshje volje. Sakaj kakor ta, ki fe boji kaj dragiga sgubiti, tajifio fkerbno v’ rokih satifnjeno dershi, ravno tak moramo tudi mi s’ tiftim velikim kraljam vedno govoriti: O moj Bog! moja dufha je v’ nevarnofti, torej jo nofim ved¬ no v’ fvojim narozhji, in po tim takim liifim tvoje poftave posabila. Ne perpufti fvojim sheljam zelo nikdar, ko bi ihe bile tak majhine ino malo pomeulive, te nepo- kojiti, sakaj sa majhinim bi veahe in vezli pomen¬ ljive tvoje ferze k’ nepokoju ino smotnjavi bolj pri¬ pravno najfhle. Zhutifh torej, de fe ti nepokoj ho- zhe v’ ferze v Teliti, perporozhi fe Gofpod-Bog«, in terdno f kleni, kar nizhefarza pozheti, kar bo tvoje shelja od tebe hotla, dokler nepokoj savfim ne mine, zhe le ne saden« kaj takiga, kar fe odloshiti ne fme. Ko bi pa kaj takiga bila, tak dershi s’ krotko ino..mirno lilo fvoje ferze na fe, in sadershavaj tek irojiga posheljenja, koljkor fe da, in fhe tedaj ne ispohii fvojiga opravila po fvoji shelji, ampak po sdravi pameti. Ako ti bo mogozhe , fvoj nepokoj timu, ki tve- j« dufbo vlada (visha) alj faj kakimu saneflivim« Peijatelu odkriti, verjami mi, de te bo to kmale ' 280 potolashilo. Sakaj teshave ferza odkriti, dojde du- flii ravno tako k’ polajfhanju, kakor teletu tiga, ki ga ftauovitna vrozhuiza trudi, ako fe shili pufha. Je sdraviio zhes vfe sdravila. Torej je tudi fveti Ludo- vik fvojimu finu ta le opominih: dal: ,,Obzhutifh kak liepokoj v’ tvojim ferzu, tak povej to hitro fvojimu fpoveduiku alj kakima drugimu poboshuimu zhloveku, in tako bofh potolashen tvoje terplenje I o s h e j prenefel. u D V A N A J ,S T A P0.STAV A. Od s h a I o ft i. ,,Shaloft, ki je od Boga/‘ pravi fveti Pavel, rodi pokoro v’ svelizhauje, pofvetna shaloft pa ro¬ di fmert.“ Shaloft sanrore torej dobra alj hudobna biti, po fadu, kteriga v’ nafrodi; de fi ravno, de po pravizi rezhern, vezh liudiga ko dobriga fadu pernefe. Sakaj, dober fad, kteriga shaloft rodi, je famuzb drojiu; namrezh vfmilenje ino pokorjenje, hudoben jc pa fheftir, namrezh: bojezhno-ft, lenoba, nevolja, ajfranje, nevofhlivoft ino nepoterpeshllvoft; satorej tudi modri pravi: ,,shaloft jih veliko vmori, in niz!) prida v’ nji ni,'* ker sa dve dobre vodize, ki is is- virka shalofii-tezhete, fheft drugih filno fhkodlivili rek is nje dere. Sa orodje ima fovrashnik shaloft isvelizhanja,'dc dob¬ re s’ njim v’ fkufhnjavo napeljava. Sakaj , kakor , slo persadeva, de hudobne v’pregrehah vfe vfele ob- dershi, ravno tak fe sheue, poboshne sraotiti, de bi 28 i v’ fvojih dobrih delih shaloftni bili , in kakor samore tima, kar jo hudo , le s’ tim raft podeliti, ako tajifto kashe, kaker bi bilo vfe piijasuo ino prijetno, tak tudi ne samore od dobriga drugazhi odtegniti, ka¬ kor, de tajifto kashe, kakor bi bilo teshko ino otosh- 110. Prav do shivigi vefeli njega ftariga fleparja, shaioft ino otoshuoft, sakaj, ker je fain vef shalo- ften ino otosheii, in bo vekomaj smerej takfhen , pa skeli, de bi mu 'vfak bil enak. Hudobna sbaloft dufho vfo ometi, jo nepokoji, studi nesmereu ftrah v’ nji, ji o f kut i moiituv, ftifka ino trudi niosligane, ji odvsarne fvetovanje, f kleni— fuv, fodik, in ferzhnoft, oflabi uiuzhi, in je s’ krat¬ kimi befedi simi enaka, ki semlji vlako lepoto isa- nie, ino v’ kteri vfe shivali od sime oterpnejo; sakaj ona odvsanie dufhi vfo prijetnoft, fkerzhi ino vftavi fkorej vfe njene mozhi. Ko bi fa ti kdaj liakljuzhilo, moja Fiioteja, de bi te ta huda shaloft popadla , tak pa ta le perpomo- •zliek soper njo oberni : ,,.Ie kdo shaloften , naj mo¬ li ; 11 pravi fveti Jakob. Zhifto fofeben perpomozhek je moiituv; sakaj vsdigue ferze k’ Bogu, ki je uafha edina tolashbn, in nafho edino vefelje. Ako pa nio- lifh, ]ia oberni take obzhutieje ino take snotraujaino sunanje befede na to , ki savupanje ino ijubesen bo- shjo sbudijo. Poftavim: o iiog milofti! o predobrot- livi Bog! o vfinileni Odrefheuik, Bog m o ji ga ferza, moje vefelje, moje savupanje, moj shenin , preljub- leni moje dufhe! in druge takofhne befede. Vftavljaj fe s’ vfo filo nagnjenju k’ shalofti, in ako fe ti tudi sdi, de je vfe, kar ta zhaf sazli- nefh, merslo, shaloftno ino dreveno, tak veuder ne opufti, de bi ne ftorila. Sakaj, zhe vrag, ki naf s shaloftjo od dobrih del odverniti ifhe, sapasi, de jih le koij opravljamo, in, de s’ pofiljenim duham fhe vezli saflusheuja imamo , naf bo rad nehal k’ shalo¬ fti fkufhati. Poji duhovne pefme; sakaj velikokrat je she is med njih hudi fovrashnik isbeguil. V’ fprizho je tifti 2-i hudi dufr, ki jč Savla naganjal, kleriga grosovit- noft je pa (Davidov) pfalter odgnal. Koriftno je tudi , fe sunajnih opravil prijeti, ina s»’tajiftimi koljkor je rriogozhe , preinenjati, defe tak« dufha od rezili, ki jo teshi, odtegne, kri iszhifti ino vgreje, ker j.; shalofl boicsen ferza , ki vczbkrat od incrsle ino fnhe nature is-hoja. Opravljaj tudi sunajne tlela poboslinofti, ako ti tudi nad njimi merscti hozhe ; objaini podobo krisha- niga Jesufa; kuflinj njegove fvete roke ino noge, povsdignj ozlii ino roke proli nebefain, in vsdignj ic s’ tvoji ur glufam fkos befcde ljubesni ino savupanja k’ Bogu. Takofhue to poftavim : ,,Moj ljubik je inoj, in jes fini njegov-a; moji ljubik mi je fnopek mire, pozhival mi bo na ferzi. “ — ,,Moje ozlii fe po tebi osirajo, o Gofpod! kdaj me bofb potolasbil?“ —0 Jesuf! bodi mi Isvelizhar, — Naj sliivi Jesuf, iu moja dutlia bo shivela. — ,,Kdo me bo Jozhil od ljubesni mojiga Boga?“ in druge takofhue. Bizhati fe s’mero, je prav koriftno soper sha- Mfl, ker sunajna teshava, ktero ii farni nalosliimo', »notrajno tashbo perdobi, iu ker fe dufha, od sunaj bolezhine obzliulivfhi, od unili odverne, ki jo snotraj nadlegvajo. ,Se pogofti per fvetim obhajili snajti, pa zhes vfe pomaga; sakaj leta licbefliki kruh podshiri ferze, in rasvefeli duha. Rasodevaj vfe nagnjenja, omote, ino vdihnenja, ki od tvoje shalofti si bajajo, fvojimu duhovnimu vod¬ niku ino fpovedniku v’ ponishnofti ino sveftobi, jifhi tovarfhijo ino- pogovarjanje s’ takimi", kterim fo pote duha snane, in fe pogovarjaj tazhaf fhe vczh s’ nji¬ mi, kakor fizer. Sadnizil in aadnizh fe pa vdaj v’ h osoje roke, i« fe per pravi, nadlego tvoje shalofti, kakor pravizhno fhtrafnigo sa fvojo neumno vefelje s’ poterpeshlivofijo prencfti, in ne dvomi, de te bo po svelizliavni fkufhuji B.og od tiga slega rcfhil. 2SS T R I N A I ,S T A PO ,,S T A V A. Od dahov n« ino obzbutne t o - ] a s h b e j i n k a k f e je v’ n ji n o f i t i. Bog’ obdershi obftajo tiga velikiga fvcta v’ vedni fpremembi, po kteri f« dan vfelej v’ nozh, vigred v’ poletje, poletja v’jelen, jefen v’ simo, in sima v’ vi¬ gred fprevei.sbe; tudi ni nikdar en dan tak ko ta drugi. ,So fonzhni, megleni, deshevni, fubi ino vetrovni dne¬ vi, in veliko lepoto podeli ta fpremenljivoft sem)ji. Ravno taka je s’ zhlovekam, ki po ftarim prigovori fam sa fe majhiu fvet flori. Sakaj nikdar ni v’ enakim ftanu, in njegovo shivlenje pretežke na ti seinlji valo- vam reke enako, ki fe v’ vedni raslozlinofli mesijo im* siblcjo, ter ga sdaj k’ vupanju vsdiguejo, sdaj fko* krak v’ globnzhino fpuftijo, ga sdaj s’ tolasbbami na defno, sdaj s’ teshavami na levo obernejo , in nikdar ni dan dnevu popolnama enak, faj fhe ura ne uri. Veliko ima v’ febi ta nauk; gledajmo torej, de 'ned foljkajnimi fpremembami shivlenja vfelej enake ino nefpremenijivo ferze obdershimo. Ju naj fe tudi vfe rezki fhe toljko fpremenjajo , in sdaj takfbne sdaj 'Irugazkne okolj naf fnkajo iiio vertijo: ftanovitni ino "epremaklivi moramo per vfini tim vedno na Boga gle¬ dati, in le po njem farnim hrepeneti ino fe osirati. -Naj plava barka na k ter o tiran hozhe, proti jutru alj vezheru, proti poldnevu alj poluozhi, in naj hlidi veter, kteri hozhe, nikdar ne bo magnetova igla*) drugam 'j Magnet fe sheleso imenuje, ki ima pofebno iaftnoli, de njegova igla s’ onim krajam redno na polnozh- 284 Kasala , kakor proti fvetli s vesi 1 , i na polnozhnij okrajni (poluozhnim nebi.) Naj toraj tudi, jes ne rezilom Jamo, okoli naf, ampak zelo v’ nalhim suotrajnim vfe krisham in femtertje gre, to fe pravi, naj fi bo nafha dufha shaloiina alj vefelr., naj fe suajde v’fladkofti alj shalofli ino bridkofti , v’miru alj prepiru, v’ boshtvi, sopernofti, fuhoti, alj v’ blagi tojasbbi, naj jo fon z c prcpeka alj rola oslarija, vedno mora s daj in vfilj snolrajnoft nafhiga ferza, ki je nafha mugnetniza, fia- ncviino ino neprenebavuo proti ljubesni Boga, fvojiga livaruika , fvojiga. odrcflu nika, fvoje edine ino vikfhi dobrote hrepeujozhe gledati. ,,Naj fi shivimo, naj li i rnerjemo“, veli apofteij, „vedno fino Bosliji. Kdo naf bo lozbil od boshje ljubesni ?“ Ne, nesdaj in nikdar naf ne bo ni kaka ftvar lozhila od boshje ljubesni; ne revfhiuoft ne plafhnoft, ne fmeit ne shivlenje, ne pri- zhejozhe teshave, neftrah pred prihodnim lerplenjam, ne svijazha hudobniga fovrasbnika ne blagri tolashbc, ne tudi bresen farnih revfhin, ne duhovna fladkoft ne dufhna fuhota, nizh nizh naf nima lozhiti od fvete Ijub- esui, kije v’ Jesufa Kiiftufu vterjena. Ta terdui fklep, sdaj in nikdar , ne od Boga od- ftopiti, ne njegovo fvete ljubesni sapuflitije nafhi duflu kakor nafprotna tehta pod ftifkoj premnogih nagibov, ki naftopijo eden drugima nafprot, kakor jih zhlovefhke skoljfhine perpeljajo. Sukaj , kakor zhbtiize, ako na tratah naglo veter na nje pertifno, liitro kak kamzbizb objamejo, de fe hlipa nekoljko vfiavijo, in de jih piflt neoduefe, tak tudi dufha, ki preblago ljubesen boshjo s' terdnim fklepam objame, ftauovitna pod ueftanovit- noftjo iuo fpremembo tolashb iu tes-hav oftane. naj fi bodo duhovne alj pofvetne, sunajne ali snotrajne. I’a poverh liga fplofhniga nauka nam je uekterib pofebnih. o p omemb potreba,. Rezitem tedaj,: no ftran liasbe , alio na Raki niti veli, alj pa o* ojftrimi leslii. Oberni jo kamor hozhefh , hitro t< bo sopel tvoj pplnoahni kraj pokasala. 285 i. Poboshuoft'ne obftoji v’ prijetnih obzhutlejib, v’ fladkofii, v’ tolashbi ino v’ taji tli, obzhutni rahlobi ferza, ki naf k’ folsain ino sdihovanju gane, ino naf s 1 nekim vefeljam per kakim duhovnim opravku navda. Xe, moja ljuba Filoteja! to prijetno navdanje fe slo slo lozhi od poboshnofti. Saknj , slo veliko dufh je, v’ kterih fc to rahlo obz!:utenje vezbkrat sbudi, in ki to lolashbo obzhulijo, de (i fo ravno per viim tim slo hu¬ dobne, in torej zelo nobena Ijubesui bosbje nimajo, veliko manj imajo potim takim prave poboshnofti. Ko je ,Savel vbigiga Davida na finert preganjal, in je 1 ta pred njim v’ pufbavj, Eugadi imenovano, isbe- shai, je perfhelSavel zbili o fam v’ fkalovino, v’ kteri fe je David s’ Tvojimi ljudmi fkrit dershal. David, ki bi ga bil per (i perloshnofti zhifto lehko vmoril, ga fhe vftrafhiti ni hotel, ampak ga je puftil mirno is berloga iti, in je fhe le po tim Sanjini klizal, de bi ga od Tvoje nedolshuofti preprizba!, ino mupokasal, de je njegovo shivlenje v’ Tvoji oblafti imel. Kaj ni ,Savci po tim vle pozhel fkasati, kako krotko de je njegovo ferze proti Davidu? Ga je imenoval fvojiga fina, fe je na glafjokal, ino sdihoval, ga je hvalil ino fposnal nje¬ govo vifokoferzhuoft; The molil je sa-nj, mu je napo¬ vedoval zliaft, h’ kteri bo enkrat povsdignjen, in mu je k’ sadnimu fhe perporozhil naftopnike fvoje hifhe. Ali je bilo mogozbe , fe bolj prijasniga ino vkroteuiga iskasati? Vender per vfi.n tim njegovo ferze ni fpre- obernjeno bilo; in ravno tako grosovitno je Davida preganjal, kakor poprej. Ravno taka je s’ ljudmi, ki boshjo dobroto ino terplenje Gofpoda premifhlovaje, globoko gonjenje v’ fvojiin ferzi obzhutijo, ki jih k’ sdihiejam, folsain, k’ molitvi ino gorezhim sahvalam Ipodbada, tako, de bi bilo v’ refnizi mifliti, njihovo ferze bi bilo od prevelike poboshnofti prefunjeno; naj pa fkuiimo, kaj je v’ njih, fe bo pa najdlo, de kakor v’ prav vrozhim poletji nagli zurki fizerv’ debelih kapiali na semljo padajo, pa nje vender ne premozhijo ampak le gobe na kvifhko is-shenejo, ravno tak tudi ti mehki; obzhutleji ino te folge, kina hudobno ferze padejo, 386 pa ga ne prefunejo, iajiftimu zelo v' nobenlfprid nife; sakaj po vfim tim bi ne dali takfhui smoieni ljudje famiga peuesa krivizhniga blaga nasaj, in bi fe ne odpovedali euimu famimufpazhenimu nagnjenju* *),tudi bi ne prenefli narmanjfhe neprileshnofti is Ijnbesni do Odrefhenika, kteriga fo ravno le objokovali. Po pravizi fmemo torej brumno ga uje nje njjhoviga fcrza duhovne gobe imeno¬ vati, ker ni le obena prava poboshnofi, ampak vezh- kratile golufna smotnjava fovrashnika, ki dufhe s' tak¬ tilnimi tolashbizami pafe ino v’ to napelja, de fo figa vcfele ino sadovoljne, ter prave poboshuofti ne ifheje rezh, ki v’ ftanovitni, ferzhui, hitri ino delavni volji obftojj, ispeljati, kar fmo sa. prijetno ino dopadlivo v' bosbjih ozheh fposnali. Tak fe bo otrok milo ino bridko jokalo, ako vidi, kako fe materi s’ kopjizam **) silila predere ino kri is- pufli, pa ravno ti materi, sa ktero tako bridko jozhe bi ne podalo jubuke alj pofodvizo fladkarij, ki jo ravno v' roki ima, ko bi je poshelela. Takfhui fo vezhi del nafhi perferzhni ohzhutleji pohoshnofli. Ako vidimo, kako fe krishanimu Jesufu fulzaviifne, ki njegovo fvdo ferze prebode, tak fe bridko jozhemo. O moja Filotc- ju J pazh prav ftorimo, de folse zb.es fmcrt ino groso- ritno t rplcnjc nafhiga vfmileniga Odrefhenika tozhi- mo; pa sakaj mu ne podamo s’ dobrim ferzam jabuke, ktero tako terdno v' rokah dershimo, in ktero on tako slo posheli, nanirezh fvojiga ferza, edine jabuke Iju- besni,. ktero preljubesuivi Odrefhenik od uaf liozbe. Hakaj mu ne darujemo euiga ino drugiga nagnjen ja, krutkozhafa, dopadenja, ktere bi nam rad is rok ismek- nil, pa nam jih ne more, ker fo nafha fladkarija, ktere fmo bolj lakotni, ko njegove nebefhke gnade? Ob, to fo le prijatelftva majhinih otrok, ferzhne, pa le flabc, dosdevane, pa prasne fadu. Ne v' tih mehkih obzbui- *) Ali ne delajo vtiarani pijanzi vezbluat ravno tako ? * Kopjizc, kopizlia, mala fullza alj jigla , s' katiro likarji ali paderji pufhajo. 2S7 lejih, ne v’tih telefnih ohzhutkih obftoji prava pobosh- iioft: vezh krat is-bajajo taki obzhutle ji od farne natu¬ re, ki je vfa mehka ino pripravna sa vfak obzhutik , kteriga ji vtifuiti liozhemo; doftikrat pridejo tudi od svijazhe fovrashnika, ki naflrimu dosdevanju take po¬ dobe vtifuc, de bi naf le per njih sadersliaval. Vender fo tr prijetni obzhutki in ti rahli obzliutleji doftikrat prav dobri ino slo korifini; sakaj sbudijo shcljo ino lakoto v’ dufhi, oshivijo ferze, in rafproft- rijo zhes nafhe pobosline dela neko radoft ino vefelje, ktero uafho ravnanje fhe odsunaj lepo ino prijetno flori. To je flaja., ktero nad boshjimi rezhmi obzhu- tiniO', in savoljo ktere je David savpil: ,,0 Gofpod! kak fladke fo tvoje befede ntojimu gerlu, flaje ko med fo v’ mojih ufiah.“ Jn ref je narinanjfhi tolasbba, ki nam jo poboshnoft podeli, boljfhi j ko narprijetnifhi kratkozhafi fveta. Perfiino mleko gnad boshjiga she- U'ina florijo dufhi vfe bolje, kakor uarshlahtnifhi vino pofvelniga vefefja; kdor je une kdaj okuiil, dershi vfako drugo vefelje sa sholzh ino pelcn. Jn kakor tifli, ki fkifhko ®) selflie v' uftah imajo, takfhiio flad- koft nad njim obzhutijo, de nifo lazhni neshejni, tak je tudi nemogozhe, de bi dufbe, kterim je Bog to ne- befbko mano snntrajne folashbu ino nebefhke fiadkofti podelil, kdaj pofvelniga vefelja poshelele, alj tajifte s’ pravim nafitenjam vshivati samogle. ,So nekoljki prejokufik tiftiti neumirjozhih flarikoft, ktere Bog tiftim dufham podeli, ki ga ifliejo, fo poflajene serniza, ktere majhnim otrokam daja, de bi jih k’ febi navadil, fo vode, ki ferze krepzhajo, in ktere jim da, de bi jih podshivel; in pa tudi are vezhnih plazhil. Pripove¬ dujejo, deje Alekfander, ko fe je fhe po frcdi morja vosil, blago Arabijo narpoprej po prelepim duhu pri- *) ,Skitjc fo bili svoje dni diviji , pa imenitje ljud- jo od katerih fe je govorilo: de fo lehko i j dni bros skivesba. Po ajeh fe ono seljfhc imenuje- 288 jetnih difliav isnafhel, ktcrc mu je veter nafproti pihal, iu de je s'tim febe iuo fvoje fpremljavzc vferzhil. Tako dobimo tudi mi velikokrat fiadkoft in difhave nebefhke prijetuofti na tim morji vmirjozhiga shivlenja, ki nam gotovo prejokufik tiftih radoft prefrezhue nebefhke do¬ movine podelijo, po kteri sdihujemo ino kopernim'. 3. Morde pa vprafhafh : ker fo nebefhke tolash- be, ki fo svelizhavne ino od Boga pridejo, pa tudi take, ki uizh ne vershejo, ki fo nevarne iuo zelo slo fhkodlive, ki od nature alj famiga fovrashnika is- hajajo, kako samorem ene od drugih, dobre od hu¬ dobnih alj prašnih raslazhiti iuo rasposnati? — Kar obzhutke puo nagibe uafhe dufhe sadeue , tak je fplofhui nauk, de jih is njihoviga fadja moramo fpos- nati. Nafhe- ferza fo enake dreju; njih nagnenja fo veje, ino njih djanja fo fad. Tifto ferze je dobro, ki dobre nagibe ima, in tifli nagibi fo dobri, ki do¬ bre naftopke ino fvete dela v’ naf ftorijo. Naf tilti rahli obzhutleji, tifti prijetni, in tolashlivi obzhutki ltorijo ponishuifhe, poterpeshlivifhe, krotkejfhe, Iju- besnivifhe ino miloftlivifhe proti blishniin; fkerbnej- fhe , fvojo poshelivoft ino fvoje flabe nagnjenja mori¬ ti, ftauovitnifhe v’ poboshnili opravilih, pokornifhe iuo hitrejfhe proti naprepoftavljeniin, in priproftifhe v’ nafhjm shivlenji, po tim fo moja Filoteja! brus dvoja Czvibla) od Boga; fo pa te prijetuofti ie farni sa naf prijetne, naf ftorijo radovedne, pikre, ras-sha- live, nepoterpeshlive, fvojoglavue, uapitnjeue, Jiulia- zhafte ino terde proti blishniin; minimo savolj njih, de fmo she fveti, in fe nozhemo vezli nobeni vodbi ino nobenimu opomiuanju podvrezhi, tak fo tifti to¬ lashlivi obzhutleji bres vfiga dvoja golufui ino po¬ gubili. Dobro drevo uoli le dober fad. 4 . Ako je nafho ferze od te fladke tolashbe rasvefelcno, fe moramo globoko pred Bogarn poiii- shati. Varujmo fe, de savoljo tih fladkih obzhutkov kje ne rezhemo: Oj, kak fini vender poboshen! Ne moja Filoteja! ti darovi naf ne ftorijo bolj poboshne; sakaj, kakor fim ti she rekel, poboshuoft ne obftofi 289 v’ Hm; režimo raj: O kak dobrotliv je Bog proti ti- fiim, ki ua-ifj savupajo, proti dufhi, ki njega ifhe! Kdor ima kerhelj fladkorja (zukra) v’ uftah, ne more sa to rezki, de fo njegove ufta fladke, am¬ pak, de je fiadkor fladek; ravno tak, de fije tudi duhovna fladkoft prefladka, ino Bog, ki jo podeli, pre- dokrotliv, veuder is liga neMs -kaja, de bi tifti po- bosheu bil, ki jo prejme. 5. ,Se moramo fhe sa majhine otroke dershali, kterirn je mleka potreba, in pomifliti, de fe nam ta fladkarija sa to da, ker nafho ferze, fhe rahlo ino flabo , vabila potrebuje , de fe pufti k’ Bogu vsdigniti. 6. ,Sploh pa in navadno govoriti, imamo te gnade ino blagre s’ ponishnoftjo fprejeti, in jih slo vifoko zhiflati, ne toljko, ker fo farni na febi veliko vredni, kakor sato, ker nam jih boshja roka, materi enako, v’ ferze polaga, ki fvoje otrozhke vtolashiti , tajiftim s’ laftno roko eno sernize fladkorja sa dru¬ gim v’ ufla poleshi; sakaj , ko bi otrok per pravi pa¬ meti bilo, vezli bi potim prrferzbno ljubesen ino ljub¬ kovanje matere, kakor fladkoft fladkarij zhiflalo. Ima ref to nekaj v’febi, mojaFiloteja! s’takimi fladkoftmi ob- lagodarjenimu biti; pa fladkoft vtih fladkoft je, lju¬ be s ni polno in materno roko boshjo premifhlovati, ki nam jih v’ ufta, ferze, duflio ino pamet polaga. 7. .Smo po tim takim tajifte s’ vfo ponishnoft¬ jo prejeli, po tim jih obcrnimo po volji fajilliga, ki nam jih je podelil. V’ kaj pa miflimo, de nam Bog takfhue fladkofti podeli? — V’ to, de nam vezli krotkofti do hlishniga ino vezli ljubesni do njega famiga v’ naf obudi. Mati da otrozhku fladkarij, de jo kufhka; kufhkajmo tudi mi tiga dobrotliviga Odrefhenika, ki nam toljko fladkoft pode¬ li. Odrefhenika kufhovati je pa to, mu pokorfhinoft fkasati, njegove sapovedi dershati, njegovo voljo is- polnjevati, fe po njegovih shcljah ravnati, s’eno be- fedo, ga v’ pokorfhini ino ino svcftobi perferzhno °kjemavati. ,Smo po tim takim kak duhovni tolashik prejeli, lak moramo tifii dan fkerbneji biti, dobro ispolnovati ino fe ponishovati. 8. Verh vfiga tiga fe moramo vzhafi ino vzha- ii takfhnim fladkoftam, rahlim ino tolashlivim obzhut- Jejam odrezhi, fvcye ferze od njih odtegniti, ino ter- dili, de, ako jih ravno v’ponishnofti fprejmemo ino ljubimo, ker nam Bog jih pofhle, in ker naf k’nje¬ govi ljubesni fpodbadajo, mi vender prav sa prav n« ifherno njih, ampak le Boga ino njegovo fveto lju- beseu; de ne ifhemo tolashka, ampak tolashnika, ne fladkofti ampak fiadkiga Odrefheuika, ne prijetnoft, ampak tiftiga, ki je prijetnoft nebef in semlje: inv’ takile miflah fe moramo perpravlene dershati, de ho- zhemo terdni v’ljubezni boshji oftati, zelo tedaj, ko bi v’ želim sliivlenji obene tolashbe vezli ne dobili, in de hozhemo na grizhu Golgata ravno tako, kakor na gori Tabor k’Bogu rezhi; O Gofpod! per tebi je dobro biti, jeli fi na krisliu alj v’ fvojiin velizhaftvi. 9. Poflednizh te opominam, de, ko bi ti veli¬ ka obiluoft takfhuih tolashb, rahlih obzhutil, fols in fladkoft, alj kaj fofebniga v’njih podeleno bilo, fe s’ fvojim fpovednikain svefto od tiga pomeuifh, de fe bofh navuzhila v’ taki okoljftavi modro ravnati ino prav vefli; sakaj sapifano ftoji: „Si med najfhel, tak jej od njega koljkor ti je potreba. 291 jSHTIRN AJ,STA POSTAVA. Od duhovne sapufhenofti ino f u h o t e. ,Stori tedaj, kakor tim ti ravno govoril, moja Filoteja! ako fi s’suotrajuim tolashenjam rasvefelenu. Pa ne bo s in e raj terpel ta lep in prijetni zhaf, am¬ pak tako fe bofh vzhafi vfiga obzhutka poboshuofii prašno obzhutila, de ti bo perferzi, kakor de bi bila tvoja dufha pufta, nerodovitna ino fulia semlja, bres pota ino ftese, Boga najti, in bres vode gnade, jo pofhkropiti, v’ njeni fuhoti; ki jo flori kakor pre- shgano semljo. O kak reven je vender tak ftau dufhe, fofebuo , zhe je bridkoft filno velika sakaj kakor tvo¬ je dni poboshuimu Davida, tako fo tudi nožh in dau folse njena hrana, med tim, de jo fovrashuik, s’ premnogimi fleparijami v’ obupanje fpraviti, safrnehu- je, ter ji pravi: kje je tvoj Bog? na kterim poti ga samorefh najti? kdo ti bo pofikmal vefelje njegove fvete gnade delil? Kaj bofh ftorila, tifti zhaf, moja Filoteja? Do¬ bro fpreglej, od kod je sleg perfhel. Sakaj dofli- krat fmo fi farni krivi fvoje sapufhenofti. 1. Kakor mati fvojiinu detetu ne poda flad- korja, ako ima glifte, tak napi odvsame tudi Bog tihi tolashljivi obzhutek, ako fe glifte napuha v’ naf redijo. Dobro mi je o moj Bog! rezi sa Davidam, de fi me ponishal, sakaj ras-shalila fim te, popre ko fi me ponishal. 2. Ako saueinarimo, prijetuofti ino radofli 6osh- je ljubesni o pravim zhafu shirati, jih Bog is pra- 29 * vizhue kasni (fhtrafe) nafhe lenobe od naf odtegue. Israelz, ki je samudji, fi mane na vfe sgudaj nabra¬ ti, fi jo po fonzhniin is-hodu ni vezh samogel, sa- kaj vfa rastajena je she bila ti zhaf. 3. Preinnogikrat leshimo tudi, kakor neveftar’ vifoki pefmi v’ pofteli telefniga vefelja ino miuliviga tolashenja; shenin uafhili dufh terka med tim na vra¬ ta nafhiga ferza, naf od snotraj nagovarja, de bi fe poboshuih vadb prav refuo prijeli, ini mu pa ne od¬ premo, ker nam je shal, to neumno vefelje sapuftiti, in fe od tira golufniga vefelja lozhiti. Torej gre rae- mo, in nai pufti leshati. Ga hozhemo po tim poifka- ti, imamo zhuda dela, prej ko ga najdemo; in prat po pravizi naf je ta nefrezha sadela, ker fino njego¬ vi ljubesni tako nesvefti bili, de fmo od nje odftopili, de bi sa uezhimernim rezhmi tiga fveta lajvali (derjahalij. Saj imafh egipfhko moko, torej bofh nebefhko rofo bosbje mane lehko grefhala. Zhebe- le fovrashijo vfak duh, ki je od ljudi nalafh ftorjen; tak fe tudi prijetnoft fvetiga duha ne fklepa s’golnf- nim vefeljain fveta. 4. Dvojnouftuoft ino svijazbnoft ferza v’ fpo- vedi ino v’ duhovnim ravnanji s’ fpovednikam , tudi fuhoto ino sapufhenoft perpelja. Ker fi fvetiga Duha oblegala, tak ni zhuda, de ti fvoje tolashbe odtegne Ti nozhefh , kakor mali otrozi priprofto ino bres svi- jazhe ravnati, torej pa tudi ne bofh nikdar fladkarij dobila, ki fo malim otrokam namenjene. o. Napolnifh fe do fitiga s’ pofvetniin vefel- jam, kako fe gamorefh zhuditi, de fe ti duhovno ve¬ felje potim perfkuti? ,Star prigovor pravi: golobain fo zhefhnje grenko, ako fo she fiti. ,,Lazhne na¬ polni s’ blagam,“ poje preblashena Diviza, „in pras¬ ne je puftil bogatine/ 1 Kdor ima pofvetniga vefelja v’ obilno, ni prilizhen sa duhovno. 6. ,Si fi fadje poprejfhnih tolashb dobro ovar- vala, po tim ti bode fhe novo nateklo, sakaj tiftimu, ki ima, fe bo fhe dodalo, kdor pa nima, kar fe mU je podelilo, ampak je fkos fvojo nemarnoft sgubil, fc 293 mu 1)0 fhe te odvselo , kar nima, to fe rezlie, vsele l'e mu bodo gnade, ktere fo mu bile namenjene. Desh oshivlja le tifto selifhe, ki je fvojo sefenje ob- dershalo, timu pa, kteriga selenje vezli ne lepfha , odvsame shivlenje, kteriga nima; sakaj zelo vfaline v’ deshevji. Is marfkterih takfhnih vsrokov sgubimo tolasbbo poboshnofti, in pademo v’ pufhobo ino fu- lioto duha. Prejifliimo fi torej veft, jeli nifmo kje v’ enakih pogrcfhkih snajdeni. Saftopi me pa, moja Filoteja! de per tim prejifkanji ne fmeino preojffro ino prebojezhe ravnati, ampak ako fmo per tim opra¬ vili fvoje shivlenje po vfi sveftobi prezimili, in ko¬ renino slega sapasili, fe imamo bosbji dobroti nahva¬ liti; sakaj napol je she sleg prozh, ako nam je nje¬ gov isvirk snan. Ako pa nafproti nizhefar ne naj- defh; kar bi ti bilo pofebno to fuhoto nakljuzliiti sa- moglo , pa ive prejifkuj dalej , ampak flori, bres de b-i fe po pofebnih okoljfhinah osirala, kar ti bom sdaj- le povedal: 1. Ponishaj fe globoko pred Bogam v’ fposna- vi fvoje revfhiue ino fvojiga nizh. Oh! kaj fim, ako iim farna febi prepufhena! Bef drujiga me ni, kakor ofufhena seinlja, od vfih ftrani raspokana, ki po lvojih raspoklinah fvojo shejo po nebefhkim desliu snani, in je med tim od vetra rasiiefhena in. v’prah rasdjana. 2. Klizbi k’ Bogu, in profi ga sa njegovo to- lasheuje. „Daj mi r o Gofpod! vefelje tvojiga sveli- zhanja li as a j ; moj Ozhe! ako je niogozhe, odvsemi mite kelih.“ Odftopi; o nerodovitni fever, in per- hlidi mi , o prijetni jug tolashenja! prehlidi moj ver- tez, tak bode to poboshno vefelje ferza difliave fhiralo. 3. Podaj fe k’ fvojimu fpovedniku, in vef ftan fvojiga ferza mu odkrij, odgerni mu narfkrivnifhi sa- grinke (fkriviie kote) fvoje dufhe, in poflufhaj fve- tovanje , ki ga bofh dobila, s’ otrozbjn priproftoftju ino ponishnofijo. Sakaj, Bog, ki pokorfhino zhes vfe 291 Jjubi, veliko krat fvetovanju, kteriga per drugih, fofebno per voditelih fvoje dufhe ifLemo, preobilne blagre podeli, de fi fe ravno vidi, de bi v’ tim obe- den lbfebni prid fkrit ne leshal. Tak je bila voda Jordana Naamanu neisrezheno sdrava, ktero v’sdrav- je oberniti, mu je prerok Elisej bres pofvetovanja zhlovefhke modrofti vkasal. 4 . Nizhefar pa ni, kar bi po vfnn tim, v’takih ino enakih fuhotih ferzu tako koriflno bilo iuo k’do- brimu flushilo, kakor de fe shelja smanjfha, od ta¬ kih teshav refhenim biti. Ne, kakor bi bilo prepo¬ vedano , priprofto slieljo po refhenju imeti, le pre- vezh ne fmemo po njem hrepeneti, ampak moramo fe, boshji previdnofti savfim podvrezhi, de fe bo zelo med tim ternjam, iuo med tim sheljam boshja volja nad nami sgodila. Klizhimo torej o’ takih dobah: „Oh Ozhe! ako je. mpgazhe, vsemi ta kelih od me¬ ne/' pa tudi s’ veliko ferzhuofljo perftavimo: ,,pa ne kakor jes hozhem, ampak kakor ti hozhefh." In po tih befedah oftanimo v’ narvezhim pokoji, ko je mo- gozhe. Sakaj, ako naf Bog v’takim fvetim podver- sheiiji saglcda, tak naf bo s’ inarfkako guado, in s’ marfkakiin daram ovefelil. Taka je bila nekdaj s’ Abrahamam. Ko ga je Bog vidil perpravljeniga, fvojiga laftniga otroka Isaka fe obropati, je bil sa- dovoljen s’tim podvershenjam, kteriga je nad njim videl, ga je ovefelil s’pretolashlivim perkasnam in s’ premnogimi blagri. Torej režimo v’vfakofhui tesha- vi, bodi fi telefna, bodi fi dufhna, ino v’vfakim od- vsetji obzhutne poboshnofti, is zeliga ferza ino ske¬ lim podvershenjam: ,,Gofpod mi je te tolashik dal, (Jofpod mi ga je odvsel, njegovo fveto ime naj bo zhefheno/' Sakaj zhe v’ ti ponishnofti oftanemo, nam bo fvojo fladko miloft fpet podelil, kakor je s’Jobam ftoril, ki je v’ v lih teshavah ravno te befede v’ vftah imel. 5. Poflednizh, moja Filoteja! ne fmemo v’obč¬ ni nufhi snotrajni fuhoti ferza sgubiti, in moramo, 395 med tim, de na povernjenje sDotrajne tolashbe p»- terpeshljivo zhakamo, lepo mirno po fvojini navadnim potu naprej iti. Obeniga djanja poboshnofli ne fme- mo savoljo tiga opuftiti, ampak moramo veliko vezh fvoje dobre dela pomnoshiti, in ker fvojimu boslijimu slieninu nimamo pomokrenih fladkarij (poboshniga vefelja) podati, tak mu podajmo take, ko jih ima¬ mo, namrezh fuhe ino terde; njemu je vfe eno, zhe je le drugazhi ferze, ki mu jih ponudi, terdniga fkle- pa, ga ljubiti. V’lepi ino prijetni fpomladi lpravijo zhebele vezh medu vkup, per tim pa tudi manj mla¬ dih zliebeliz saplodijo; ker fe savoljo prijetniga vre¬ mena tako slo per sbirauju medene rofe na roshizah mudijo, de isrejenje mladih zhervizhov samudijo. Je pa vigred ojftra ino meglena, tedaj fi pa vezh zhe- belj podredijo , pa manj medu napravijo. Sakaj ker v’ oblczhnim vremeni ne mogo okolj letati, de bi ti med naberale, fe pa. s’ tim pezhajo , de fvoj pleh obdershijo ino mnoshijo. Ravno tak fe vezhkrat naklju- zhi, moja Filoteja! de per naftopu fouzhuate fpomla¬ di duhovnih tolasliilji dufha toljko opraviti ima, fi nebefhke rofe naberati ino jo seslati, de savoljo pre- obilnofti tih fladkih radoft veliko manj dobrih del opravi; med tim, de nafproti v’ fredi duhovne fuhote ino sapufhenofti, po tim ko je fladkiga obzhutka po- boshnofti obropana, prave dela pobosbnofti opravlja, ino v’ fvojim ferzi pleh pravih zhednofti, kakor po- terpeshljivofti, ponishnofii, radovoljniga ponishanja, vdajanja, ino satajevanja laftue ljubesui v’ veliki preobilnofti saredi. Torej fe marfkdo slo slo moti, fofebno is shen- fkiga fpola, ker inifli, de flushba, ktero Bogu bres vfiga flaja, bres rahliga obzhutenja in fkoraj neob- zhutno fkashemo, boshji fvetlofti manj dopade; ker fo nafproti nafhe djanja rosham enake, ktire fo fi- zer lepfhe ino prijetnifhe, dokler fo shive, pa bol j difhezhe ino mozhneje, kadar fo fuhe. Sakaj, de fi tudi nafhe dela, v’ tifti rahlo - obzhutnofti oprav¬ ilne, uain farnim prijetuifhi, ker le na nafhe velele 296 obzhutleje gledamo, tak Imajo vender, v’ fohnlr fno sapufhenofti fiorjene , vezho difhobo in o mozh prej Bogam. I« nafha volja, moja Filoteja! naf ob zha- fu fuhote zelo kakor s’ filo k’ bosbji fiUshbi per- gatija, in tak fe ve , 'de mora mozhneji ino lianovitnifhi biti, kakor ob zhafu fladkofti. Ni rav¬ no vezh pofebniga, oblaftniku ob zhafih miru ino med vfihii prijelnofimi vefelja flasbiti, pa v’ fti- fki vojfke , m etl prepiram ino p regat)Janjam mu flusbiti, to je snamnje prave sveftobe ino flano- vituofli. Blbsbena Angela is Folina je rekla, deje tafta molltuv Bogu narprijetnifhi, kr fe s’ pofilenjain opravi, in li’ kateri fe ne podamo is vefelja ino nag- imnja, ampak le sato, de bi Bogu dopadli, in h’ kateri naf nafba volja kakor soper nafho voljo pel ja, ino vfe nagnenje-ino fuhoto, naj fe nam fhe tako vlfavlja, po¬ tili ino premaga. Ravno to vetja od vfiakiga dobriga delafpioh; sakaj vezh snotrajne al suuajne sopernoftf ko p er njegovim opravljanji obzhutiino , veah vrednofli tako delo v’ boshjih ozbeb ima. Manj ko v’ persade- vanju po zhednofiFh na fvoj fafhii prid gledamo, bolj fe fveti v’ njem zhiftota boshje Ijubesni. Rado ino leliko kufline otrok materi roko, ako mu fladkarij poda, pa veliko ljubesen ji fprizha, ako ji roko kufhne, pe tim, ko mu je pelina ali kakfhniga drugiga greukig* foka podala 297 PETNA J ; S TA P O,ST A V A. Poterdenje ino raslozhnifhi raš¬ ka s a n j e doslej r e z h e n i g a s’ imenitno s g. o d b o. Tebi ia nauk bolj rasloshiti, ti ho/.liem nekaj' pofebno lepila is sgodb fvetig-a Bernarda tufem pofta- viti, kakor fini v’ bukvah nekiga vuzheniga ino sbri- fnniga mosha najfhel. On tako govori: Ni uizh kaj nenavadniga, de takfhni, kisazhno Bogu fiushitiin ne posuajo ne odtegnenja obzhutne gnade, ne drugih fprernemb is lafine fkufhnje , in tvega m a vfak okufik obzhutne poboshnofti, tifto prijetno Ijuzh grefhajo, ki jih vabi, po boshjini poti hitro naprej tezhi, na enkrat, vfc ferze sgubijo, in v’ otoshnoft ino shaloSt ferza po- gresnejo. V’ snanju duha svuzheni pravijo, de je vsrok tiga leta, de pametna natura ne more dolgo v’ lakoti, tudi ne bres kakiga rasvefeljenja, jeli nebefii- kiga ali posemlif-kiga obfiati; in de kakor fe tedaj dufhe, ki po vefelim vshivanju dahovniga vefelja farne zhes fe povsdignjene vfim sunajniin rezhent leliko odpo¬ vejo, takfe jim uafprot tudi sgodi, akojimje paboshji naravnavi to duhovno vefelje odtegnjeno, in fe fhe poverh tiga- vfakiga telefniga tolashenja obropane ob- zhutijo, in fhe nifo navajene, povernenja praviga fonza v’poterpeshlivofti perzhakovati, de fe jim sdi, kakor ki ne bile ne v’ nebefah ne na semlji, in kakor bi bile v’ vezhni temnoti pokopane. Torej sdibujejo ino jezhijo, kakor mali otrozi, ki fe od perf odflavijo, in 1» drugim, fofebno pa farnim febi v-’ veliko fitnobo. To 298 leje pergodilo na potovanji, od kteriga govorim, enima shlahtniku is drufhine fvetiga Bernarda, Gotfridu Pero- netu po imenu, ki fe je bil malo poprej v’ boslijo fiushbo podal. Ta tedaj, kar na enkrat vef fuh v’ Tvo¬ jim snotrajniin, vlake tolashbe obropan, ino s’ sno- trajnimi temnotami v’ vojfki, je sazhel na fvoje pof- vetne prijatele, shlahto ino salo premoshenje mifliti, in je bil od takih grosnih fkufhnjav obfut, de jih tudi odsunaj ni samogel vezh sakrivati; in ko fe je eden njegovih narboljfhih tovarfhov, to sapasivfhi, mu perblishal, in ga na uho vprafhal: Kaj ti je pa Gotfrid? sakaj fi, soper svojo navado, tako samifhljeu ino sha- lofien? mu je Gotfrid s’ globokim sdihkain odgovoril ino djal: Oh moj brat! v’ fvojim želim shivlenji ne bom vezh vefel. Leta, nad takimi befedi k’ vfmiljenju nagnjen, ino od gorezhuoili bratovfke ljubesui gnan, feje hitro podal k’ ozhetu žele tovarfhije, fvetimu Ber¬ nardu, ino mu je vfe do kraja rasodel; na kar fe je fveti Bernard, veliko nevarnoft posnavfhi, v’ kterije Gotfrid bil, v’ blishno zerkuv podal, de bi sa-nj molil; Gotfrid je pa, od shalofti pofiljen, glavo na en kainen naflonil, ino safpal. Ne dolgo po tim fta fe oba vsdig- nila , eden od molitve s’ isprofheno gnado, drugi od fvojiga fpanja s’ takim vefelim ino prijetnim obrasam, de ko fe je njegov ljubljeni perjatel nad toljkim in tak naglim fpremenjenjain zhudil, in fe sdershati ni mogel, mu prijasuo odgovor ozhitati, ki mu ga je malo poprej dal, mu je Gotfrid odgovoril: Zhe tim ti poprej djal, de ne bom nikdar vezh vefel, ti pa sdaj poterdim, de ne bom nikdar vezh shaloften. Tak je prefhta fkufhnjava tiga brumniga mosha. Obdershimo fi pa, ljuba Filoteja 1 is tepergodbe: 1. De Bog tajiftlm, ki fe njegovi fveti flushbi vdajo, prijetni prejokufik nebefhkih radoft podeli, de jih od pofvetniga vefelja odtegne, ino k’ hrepenjenja po fvoji ljubesni oferzhi, kakor mati fvojiga deteta s’ medam k’ perfain pervadi. 2. De je ravno tajifti predobrotljivi Bog, ki p» lVoji modri previduofti, vzhafi mleko ino med tolashb 29 odvsamc, de fe odvajeni, fuh pa tezhen kruh krepke, poboshnofti, kije fkos soperuoft iao fkufluijave vter- jeua, jefti navuzhimo. 3. De fe vzhafi med to duhovno fuhoto filno ve¬ like fknfhnjave vsdigoejo, in de fe jim moramo s’ ferzhtioftjo vftaviti, ker ne ishajajo od Boga; veuder pa fuhoto poterpeshlivo prenefti moramo, ker nam jo Bog k’ nafhi vadbi in o fkufhnji pofhle. 4. De pod snotrajnimi tesliavami ne fmemo ferza sgubili, tudi ne, kakor Gotfrid rezhi: ,,Nikdar ne bom vezli vefel;“ sakaj v’ fredi nozht fe moramo ljuzhi vefeliti; nafprot pa tudi per narlepfhim duhovnim vre¬ meni ne fmenio nikdar rezhi: ,,Nikdar ne bom vczh shalofien. ,,Ne; ampak, kakor modri pravi: moramo v’dobrim zhafi na liudiga mifliti! Vupati moramo v' teshavi, bati fe v’ frczhi, in ponishati fe v’ vfaki oko- Ijfhini. 5. Deje ena narboljfhih pomozhi, fvoje terplen- je kakimu duhovnimu perjatelu od kriti, ki naf potola- ehiti samore. Sadnizb fhe perdenem k’ fkonzhanju te toljko po¬ trebne opomimbe, de , kakor v’ vfih rezhch , tako tudi tukaj Bog ino fovrashnik nafhiga isvelizhanja vfak fvoj, in vfak drugazhen namen imata. Sakaj Bog naf hozhe s’ fuhoto k’ veliki zhiftoti ferza, k’ popolnimu odpove- danju laftne vfhezhnofti v ! njegovi flushbi, ino k’ zeii- mu satajenju famiga febe, perpeljati; hudi fovrashnik gleda pa s’ fvojiin delam na to, de bi mi ferze sgu- bili, febi ino drugim nadleshni poftali, de bi tako fveto poboshnoft v’ sanizhovanje ino ob dobro ime fpravil. £he fe pa naukov dershifh, ktere fim ti poprej dal, bodefli s’ fvelimi vadbami med timi snotrajnimi tesha- vami fvojo popolnoft slo pomnoshila. Poprej, kakor ta nauk fklenem, fhe opomnim, deta nevolja, ta fuhota ino pufhoba vzhafi tudi od telefne bolehnofti is-haja, ako fmo poftavim, od bedenja, od del pokorjenja, od Poftov, ali tudi od vfrudenja , safpanofti, teshavin dru¬ gih takih flabofti oflabljeni, ktere, de fi ravno od te- iefa is-hajajo, veuder tudi duha ftifkajo, ker fta dufha 300 ino telo tako slo med febo fklenjena. V’ takfhuih okolj- fhinah je treba na to gledati, vezli dobrih del s’ ferzli- nira duham ino s’ sgorno voljo dopernefti; sakaj fe tudi vidi, kakor de bi nafha žela dufha fpala, in de bi bila od dremote iuo vtrudenja prefilena, tak fo vender dela nafhiga duha Bogu filuo dopadljive. V’ takfhuih okolj,- fhinali samoremo s’ nevefto v’vifoki pefmirezhi: „Jes fpim, moje ferze pa bedi.“ In zhe tudi najdemo,, ka¬ kor tim poprej rekel, manj vefelja v’ febi, v' takih okoljfhinah kaj dobriga dopernefti, fe vdeleshimo pa vezli zheduofti ino saflushenja. V’ takfhnim slogi fi pomagati r je dobro, de truplo s’ kakim perpuflieniin kratkozliafam ino vefeljam okrepzliamo. Tako j,e sapo- vedal fvetiFranzifhk Serafinfki vuzbenzain fvojiga reda, ft v’ fvojih delih toljko persanafhati, de ti fvete gorczli- uofti molitve per njih ne vgonobijo.. Ju, ker imam ravno tiga zliaftitliviga ozlieta v’ mifli, tak fbe opomnim, de je bil on enkrat od take velike otoshnofti. duha vnet ino ftifkan, de mu jo je bilo v’ njegovim sunajnim vedenji viditi. Sakaj s’ tvo¬ jimi tovarfhi govoriti, mu ni bilo mogozlie; fe je o.l njih odtegnil, je fhe vezlio sopernoft. obzhutil; pofti ino telefne fpokoruofti fo ga vtrudile, iuo zlo nobeniga polajfhanja mu ni podelila molituv. V’ tim ftanu je preshivel dve žele leti, in sdelo fe mn je, deje zliifto od Boga sapuflien. Pa sadnizh, ko je ta ftrafhni vihar v’ ponishnofti preftal, mu je Bog v’ enim trenki sve- lizhavni mir fpet nasaj dal. Ako fo torej narvezhiflu- shabniki v’ takfline fkufhne bili djani, tak fe naj mali ne zbudijo, zhe jib tudi kaj takiga sadene. 301 Pete .bukve« Vadbe ino nauki, dufho ponoviti, ino poboshnoft vterditi. P E R V A P O ,S T A V A. I)e moramo poboshne fklepe vfako leto enkrat s’ timi le vadbi ponoviti. Pervo, kar je per tih 'vadbah nar bolj. po¬ trebno, obftoji v’ tim, de fposuamo, kako potrebne tle fo. Prav lehko odpade zhlovefhka natura od Tvo¬ jih svelizhavnih fklepov, ker je flaboft shivota -tak® velika, de dufho vedno tesht In pod fe vlezhe, ake Te fkos mozh terduih fklepov na kvifhko ne vsdigne tako, kakor ptize vezhkrat na enkrat na tla pade¬ jo , ako fe vedno kvifhko ne vsdigujejo, in perut ne mesijo, de bi fe v’ letanju obdershale. Torej, moja f iloteja! ti je treba, de poboshue fklepe, Begu flu« SOS ehili, vezhkrat ponovifh, de kje , ako bi to opuflila, v’ fvoj pervi, alj fhe hujfhi fiau liasaj ne padefh; sakaj taka je s’ duhovnim uasajpadenjam, de naf vfelej globokeje vershe, kakor fmo bili poprej, ko fmo fe k’ poboshnofli povsdignili. Ni nobene ure, naj bo fhe tako dobra, de bi jo ne bilo treba vfaki dan naviti, in vfako leto narmanj enkrat zhifto ras- djati, iuo vfaki kofez pofebej od rjoviue ofuashiti, ktera fe ga je snala prijeti, vkrajfhane dele isdalj- fhati; polamane popraviti. Kdor torej pravo fkerb sa fvoje ljubo ferze iina, ga naj vfako jutro iuo vfaki vezher s’ poprej pokasanimi poboshniim opravili v’ Bogu navije, po verhi tiga fhe pa tudi vezhkrat njegov ftau rasgleda, fvoje snotranje porav¬ na ino popravi, in poflednizh vfako leto narmanj en¬ krat, zhifto rasloshi, ino vfaki kofez pofebej dobro pogleda, to fe pravi, vfako nagnjenje tajiftiga pofe¬ bej fpregleda ino prejifhe , de bo vfe pogrefhke po¬ pravil, kteri bi fe v’ njem snajdli. In kakor vurar kolefa, perefa iuo vfe omesljive dele fvoje vure &’ shlahtuim oljarn pornashe , de fe žela rezh loshcj kreva, ino ne sarijovi, tak naj tudi poboshua dufha, potim ko je zelo ferze dobro rasloshila, tajifto lepo ponovi, in ga s’ masilam fvetih Sakramentov pokore in Obhajila poshivi. To poboslino opravilo bo tvoje od zhafa oflablene mozhi ponovilo, ti ferze ogrelo, selenje tvojim dobrim fklepam, ino novo zvetje zhed- noflim tvojiga ferza podelilo. Kriftijani pervih zhafov fo fe v’ tim s’ veliko fkerbjo vadili, fofebno tifii dan, na kterim zerkuv kerft Odrefhenika obhaja, na kterim fo, kakor fveti Gregor, Nazjanfhki flikof perpoveduje , fpo.«nanje fvo¬ je vere, iuo obljube fvojiga kerlta zhaftitljivo ponovi¬ li. ,Storimo tudi mi tako , ljuba Filoteja! radi fe k’ timu perpravljajmo, ino opravljajmo to delo s’ vfo fkerbjo. ,Si febi toraj, po fvetovanji fvojiga duhov- niga ozlieta prilizheu zhaf isvolila, in fe nekoljko bolje, kakor fploh, ne le v’ duhovno, ampak tudi v' rofnizhno famoto nasaj potcguila, po tim opravi, SOS po nauku, kteriga fim ti v drugih bukvah tiga fpi- fa dal, zhes nafledne rezhi dvoje ali troje pre- mifhlovauje. DRUGA P O ,S T A V A. Premifhlovanje od dobrote, katero nam je Bog s’ tim fkasal } de uaf je v' fvojo 1 lushbo poklizal. ,Sklenjeno s’ fpredi poftavleno terdno obljubo. 1. Pomifli delefvoje obljube. Pervidelje, de fi fe finertnimu grehu na vlelej odpovedala, ga sapuflila, savergla iuo safovrashila; drugi, de fi fvojo dufho, fvoje telo, s’ vfim, kar sraven flifhi, fvoje ferze, v’ ljubesen iuo flushbo boshjo pofvetila iuo darovala, tretji, de, ko bi fe ti nefrezha pergodila, fkos kak- 1'huo grefhno djanje pafli, fe s’ boshjo gnado fpet vsdig- niti hozhefh. Ali nifo to lepi, pravizhni, fpodobui iuo pofhteni fklepi? Pomifli globoko v’fvoji dufhi, kako fvete , kako pametne iuo kako vefele de fo take obljube. 3. Pomifli, komu fi to obljubila. Bogu famimu fi to obljubo ftorila. Ako uaf she pa pametna obljuba, ki jo zhloveku ftorimo kMspolnenju saveshe , koljko bolj fho le obljuba, ktero fmo Bogu Borili! „K’ tebi, •o Gofpod!“ je rekel David, „je moje ferze govorilo; isgovorilo je moje ferze to befedo igvelizhauja; ne, nebom je ne nikdar posabil.“ 304 3. Poraifli, v’ prizlio koga fi to obljubila. Sakaj pred oblizhjam zeliga nebefhkiga dvora fi to obljubila. 1’reblashena Diviza, fveti Joshef, tvoj angelj zhuvaj, JVeti Ludovik, vfe svolene trume uebefhzhauov fo te gledali, fo sdihovali v’ fveiim vefeljiin fo poterdili tvoje befede; in s’ ozlimi' neisrezhene Ijubesui fo gledali, kako fe je pred nogami tvojiga Odrefhenika tvoje ferze njegovi fveti flushbi darovalo. Zhifto pofebuo vefelje je nad tim bilo v’ nebefhkim Jerusaleinu, ino tajifti fpornin fe bo fpet gori obhajal, ko bofh fvoje fklepe s’ rtfuizhnim ferzam fpet ponavljala. 4. Premifli perpomozhke, s’ kteriini fi fvojo obljubo ispeljala; o kako Ijubesui ino milofti polu je Bog tizhaf proti tebi bil! Povej, zhe ni ref, de fi bila s’ prefladkimi fpodbadki fvetiga Duha k’ ti obljubi vab- leua! — Ali nifo bile is prerahle, prefladke Ijubesui vervi fpledene, s’ kteriini je Bog tvoj zholnizh v’ sa- vetje svelizhanja vlekel? kako te je vender s’boshjim fladkorjam, to je, fkos fvete sakramente, inolituv ino poboshno branje k’febi ljubesnjivo filil! O glej, glej! moja Filoteja! fpalafi, Bog je pa zhul nad tebo, in je miflil mifli miru ino Ijubesui sa tvoje ferze. *) *) O grefbnik! ko bi v’tvoje roke te bukvize perfble, ko bi vender ti vodil, kaj dufho , fhe tako v’gre¬ be sakopano zbaka, ako nefrezhne vervi pregrehe ino hudih navad rastergati hozhe, kako saref ni fhe vidilo na tim fveti, in ni fbe flifhalo uho na scmli radofti in vefelja, ki zbaka dufho na pragi fpreobernenja, na pervi ftopinji k’boljfbimu shiv- lenju , kakor hitro je terdni fklep refnizhniga fpreobernjenja ftorila , pazh kar na ravnoft bi fe na pot preobernenja obernil, in odpovedal bi fe Uudohiji., ko bi fe ti ravno drasbja sdela, ko vfe blago, ino ljubfha ko shivo oko ; sakaj kar vti grefhniki fkupej zelo shivlenje ne vshijejo, ima dufha, kakor hitro v’ flushbo vezhniga kralja do- 306 5. Pomifli, kdaj te je Bog k’ tim fvetimu fklepu perpcljal. V' zvetju tvojih let fejeto sgodilo. O kako velika je vender ta frezha, tako sgodaj fposnati, kar sineraj le preposno fposnamo! Ko je fveti Avgufhtin v’ tvojim tridefetim letu ta pokliz v’ fvojim ferzi obzhutil, >e vef gorezh savpil: ,,0 vedno ftara ino vedno mlada Lepota, kako pnsno lini tefposual! Oh, vidil fira te, in te liifiin gledati hotel!“' Pazh bi tudi ti samogla re- zhi: o ti vezhna fladkoft, de te nifnn poprej okulila! Pa oh! nifi fhe bila vredna tazhaf; ker tedaj sdaj gna- do fposnafh, ktero ti je Bog fkasal, de te je v’ tvoji mladofti poklizal, tak rezi s’Davidam: ,,Moj Bog! od mladofti fi me rasfvellil ino moje ferze ganil, hozhem torej dela tvojiga vfmilenja na vekomaj osuanovati." ,Si bila fhe pa le v’ fvoji ftarofti poklizana, tak fpos- naj, o moja Filotejal to preveliko gnado, de te je Bog po sanizhovanji toliko pretezhenih let, fhe pred tvoj* fmertjo poklizal, ino tezhaj tvoje revfhiue v’ zhafu vftavil, v’ kterim biti, ako bi tajifti bil dalej terpel, vekomaj nefrezhna bila. 6. Preinifli naftopke tiga. pokliza ; sakaj akofe mi prav sdi, bofh veliko fpremenenje v’ febi najdla, ako fpregledafh, kaj fi sdaj, in kaj fi enkrat bila. Alj h ne 1'htejefh to sa veliko frezho, de sdaj po molitvi lebko s’ Bogam govorifh, de veliko sheljo imafh, ga ljubiti, de fi tako mnoge hudobne nagnjenja vkrotita ino premagala, ki fo te tvoje dni motili, in de fi fe tako mnogim greham ino ofkrunjeujam fvoje vefti isognila, iusadnizh veliko vezlikrat fvelo obhajilo prejela, kakor bi ga drugazhi bila, in fi fe s’ isvirkam vezhuih gnati. pi. In to te flie le ara, pravi nafh Cvetnik, kakfhno fhe le bo plazhilo! Naj bo slic tudi fluskba potim vzhafi koj terda, liuja je fke flush- ba sa pekel , zhes vfe kud pa fatu pekel,, ki vf« hudo , terdo , bridko prefesiie ! — (,PreBavIjave»K 86 306 fblenila? 0 kako preneisrezheno velike fo te gnade! s’ tehtnizo is fvetinjfha fo le sa pretehtati; sakaj roka N arvik ( biga je to ftorila. ,,Dobrotliva roka boshja,“ pravi David, „je s’meno ravnala, njegova defniza me je vsdiguila. Blagor mi, ne bom vin eri, sbivel bom , in boin perpovedoval z h ud e njegove dobrote s uflmi, s’ ferzain in o s’ djanjami. Po*vlim tim preiniflilovauji, kije, kakor vidifh , obiln fludenz svelizhavuih inifJi, fkonzliaj prav priprc- fto s’ perferzhuo sahvalo ino s’ gorczho molitvijo, ka¬ kor tudi s’ terdnim fklepam, fi te gnade v’ fvoj prid oberniti; in potim odftopi v’ globoki ponishnofti ino s’ velikim savnpanjam v’ Boga, in fi naprej vsemi, fvoje dobre fklepe po drugim deli tih vadb ferzlmo ino terdno obuditi. TRETJA P O ,S T A V A. Od fprejifkanja nafhe dufhe zhes njeno raft v’ poboshnofti. Drugi delte vadbe je kolj dolg, pa ni ravno treba, de bi ga na enkrat dodelala; fi ga lehko v’ vezh kof- zov rasdeliti, in enkrat fvoje sadershanje proti Bogu, en drugi krat fvoje sadershanje proti farni febi, in fhc en drugi krat-fvoje sadershanje proti blishnimu fpre- jifkujefh in pasno premifhlovanje fvojih snotrajnih na¬ gibov sa eno fhterto krat odloshifh. Ni potreba, debi fe to isprafhovanje klezhe opra¬ viti moralo, rasen, zhe kje sazhetek ino konez, kjer snotrajui obzliutek v’ pomozh vsamefh. S’ pridam sa- morefh druge dele tiga isprafhovanja po hifhi gorj in dolj grede, iu fhe s’ vezhiin pridam v’ pofteli pred- fe vseti, zhe drugazhi bede ino sbrihtana v’njej le- shifh; vender fe mora v’ taktilnih okoljfbinah popre prebrati. Potreba je pa, de fe leta del uardalej v’ 307 treh dneh ino dveh nozheh iskouzha, in de fe vlaki dan ino vlako nozh kje ena ura v’ to oberne. Sa- kaj, ko bi le ta vadba prešlo pretergovaia, in ko bi zhaf med njo predelezh vfak-febi bil, tak bi zelo fvojo mozh sgubila, in bi preflabe vtilke v’ferzi sa- puftila. Po vfakim deli tiga isprafhovanja fi v’ 1'pomiu vtifui, v’ zhim, de ti tvoj obzhutik pove, de li gre- fliila, k’ kterim pogrefhku fi bolj nagnjena, in ktire pofebne pomanjkanja fi obzhutila, de fe tajifiih fpo- VL-fli , savoljo njih pofvetujefh, fktepe delafh, in fvo- je ferze okrepzhafh. De fi pa ravno ni zhes vfe potrebno, de bi tilite dni, ko to fprejifkanje naredifh, ino dni potim fe od vfakiga dela odtegnila, ino od ljudi odlozhila, tak vender fofebno proti vezheru to flori, de fi bofh po¬ prej zh.tf perdobila, fe v’ poflel podati, ino de bofh pokoj, ki je ne le telefu ampak tudi dufhi k’ premi- fhlovanju potreben, vshivala. Zhes dan pa povstlig- ni vezhkrat fvoje ferze k’Bogu, k’ preblasheui Devizi, in fizer s’ takim obzhutkam k’Bogu. ki bo od. Ijubes- ni gorel, ino s’veliko sheljo po popolnofti fvoje du- fhe. To fprejifkanje dobro sazheli, fe mifli. 1. V’ prizhejozhnoft boshjo. 3. Klizhi fvetiga Duha sa njegovo nebefhko ljuzh ino njegovo ras - fvetlenje v’ pomozh , de fe bofh, kakor fveti Avgufhtin prav fposnala, kije ve¬ liko krat v’ duhu ponislmofti pred Begam savpil: „Gofpod! de bi vender jes tebe fposnal; de bi ven- der fam febe fposnal! 14 Tako je vprafhal tudi fveti Prauzifhk (Seraffhki) fvojiga Boga: ,,Kdo fi ti, in kdo fimjes?“ Poterdi, de nozhefh sato fvojo raft v’ dobrim fposuali, de bi fe farna v’ febi, ampak de bi le v’ Begu vefeltla, tudi ne, de bi fe farna febe hva¬ lila, ampak, de bi famimu Begu flavo dajala ino fe mu is ferza Sahvalila. Ivo bi bila kje uajfhla, de liifi ravno slo naprej perfhla, ampak fhe zelo koj nasaj sderzliala , tak terduo fkleni, de fi, savoljo tiga ne puftifh zelo kar nizh ferza vseti, alj fkos kako nevnljo ino obupuoft 308 gorezhnoft ohladiti, ampak fie veliko vezli v’ novizh in fhe bolj oferzhiti, fe ponishati, ino b’ boshjo po- mozBjo fvoje pogrefhke poboljfhati. Po tim premifliluj mirno ino tiho, kako fi fe noter do slajne ure proti Bogu, proti blishnimu ino proti farni febi Hoda. ,S H TER TA POjSTAVA. ,S p r e j i f k a n j e sadershanja nafhe d u C h e proti Bogu. Kako fioji s’tvojim ferzani, kar sadene fmcriue- grehe? Ali fi terdno fklenila, naj fe sgodi, kar fe hozhe, sdaj in nikdar vezh grefhiti ? In alj je ta fklep od tvoje obljube noter do sdaj ob enim naprej terpel? Na tim fklepu fioji terdna podfiava duhov¬ nica shivlenja. 2 . Kako fioji s 1 tvojim ferzam, kar sadene sa- povedi boshje? Ali fe ti sdijo dobre, ljubesnjive ino prijetne ? O moja hzhi! kdor ima nefpazhen flaj, in sdrav shelodez, tajifii ljubi sdrave ino eametnje fhkodltve jedr.. 3. Kako flojf s’ tVojiiu ferzam, kar sadene acfpufilivc gr he? ^Sizer ni nikak mogozhe, fe jih žeto iiro savliin varvati, ali pa nifi kje h’ kterimu po- iamesnfin pofebno nagnjena, in kar bi fhe huje bi¬ lo , ali nimaf-h do kteriga kakfhno pofebno ljubesen ? 4. Kakfhna je s' tvojim ferzam kar sadene poBostiue opravila ? — ali jih IjubifH ino zhiflafb f obrajtafh )', ali fi: ti ne dosdevajo teshavni, ali ni¬ ma fh obeniga nierscnja soper nje, h’ hterimu fe ob¬ adi at ifh bolj alj manj vlezlieno? Ktera rezil f; vfiav- Ija (wjhtiu ferzu' od (ih le? srk o boslijo bcfedo po- fltrfhafh, jo berefh , fe od nje pogovarjafh , tajifto Cremifhlnjefh, k’ Bogu- Bdihujefb fe fpovedujefb, du- 309 hovni fvčt fprejemafh, fe k’ fvetirnn obhajilu perprnv- J-jafh, ali tajifiiga prejinefh? Najdefh eno ali dru¬ go, k’zhimu fe tvoje ferze manj nagiba, tak fprc- jifhi, od kod ti to perfkutenje pride , in kaj bi tiga krivo bilo. 5. Kako je tvoje ferze proti Bogu vneto ? Ali fe ga fpomni s’vefeljam, in obudi ta fpomin prijetne obzhutke v’ ujem? Vef vefel savpije David: „ .Spom¬ nil lim fe fvojiga Boga , in fim fe nad tim rasvefe- lil. 4< Ali obzhutifli v’ fvojiin snotrajnim neko urnoft, ga ljubiti, in fofebno posheljenje, to ljubesen okufi- ti? Ali ne obzliuti tvoje ferze pofebno vefelje v’ tim, J)a nefkonzhnoft boshjo, na njegovo dobrote ino nje¬ govo ljubesnivoft mifliti ? Ako fe med pofvetnimi opravili ino nezhiinernoftmi na Boga fpomnifh, ali ne vname tvoje ferze, ali fe ti ne sdi., kakor de bi fe k’ njemu obernilo, in mu kakor nafprot fhlo? Veliko takfhnih dufii je najti. 6. Ako sakonfki mosb is daljnih deshelj domu pride, in ga shena naftopivfhiga sagleda, ino njegov glaf savsame , naj bo fhe s’ toljkimi opravki preob- loshcna ino fhe v’ tako potrebnih miflih sadershana, nizh ji ne ho ferza sadershalo, vfe druge mifli fi puili opafti, in mifli le na naftopivfhiga mosha. Ravno tak fe vedejo dufhe, ki perferzhno Boga lju¬ bijo. Naj imajo fhe toljko opraviti, kakor hitro f* fponjin na Boga v’ njih ebudi; fkoraj na vfe drugo posabijo, savoljo vefelja, de fe jim je ta prefladki fpomin povernil; in to je filuo dobro snamnje. 7. Kako fi vneta proti Jesufu Kriftufu, Bogu- v.bloveku ? Ali obzhutifh posheljenje ino vefelje, blisa njega biti? Zlicbelam je vfhezhe, bliso fvojiga medu biti, ofam pa bliso kakiga fmrudu; tak imajo poboshne dufhe fvoje vefelje v’ tim, bliso Jesufa biti, ino ob- zhulijo prerahlo ljubesen do njega, hudobue dufhe f» pa le nad uezhimeruoftmi vefelfjo. 8. Kakflmo je tvoje ferze proti vifokohvaleni Revizi, proti fvetnikarn ino proti tvojimu angelju zhu- ’»ju ? A'i jih perferzhno Ijubifh ? Ali iroafh pofebn* 310 savupanje v’ njihovo varftvo? Ali imafh dopadjenje nad sgodbami njihoviga shivleuja, nad njihovo hvalo , nad njihovo podobo ? 9. Kar sadeue tvoj jesik : kako govorifh od Bo¬ ga? ali te vefeli, po fvojim ftanu in po tvojim suauji dobro od njega govoriti? ali rada njegovo hvalo prepevafh ? 10. Kar tvoje djanja sadeue': premifli, ali ti je sunajna zhaft hostija kaj per ferzi, Ino ako te fkcrbi, kaj v’ zhaft boshjo ftorili. Sakaj kdor Boga ljubi, ljubi s’ Bogam tudi zir njegove hifhe. 11. Ali fe savefh, de bi fe bila kdaj savoljo Boga kakimu nagnenju odrekla, ali drugazhi kaj sa¬ voljo njega sapufiila? Sakaj gotovo snamnje ljubesui je, ako fe is ljubesui do tiga, kogar ljubimo, kake rezhi obropamo. Kaj fi pa sapuftila kdaj savoljo Boga? PETA P O ,S T A V A. ,$p r e j i f k a n j e nafhiga ftanu proti farnim f e b i. Kako ljubifh farno febe? Ali fe ne ljubifh prevezli savoljo tiga fveta. Zhe je tako, tak bofh gotovo she- lela, na vfelaj tukaj oftati, in slo fkerbela, fe na ti semlji prav okovariti, ako pa nebefa ljubifh, bofh pa shelela, alj faj mirno preuefla, to shivlenje, kakor hitro bo Bogu dopadlo , sapuftiti. I. Ali Ijubesen do farne febe v’ lepi redi der- »liifh? sakaj le napzhuo Ijubesen do farniga febe nam pernefe pogubo. Sapovedana Ijubesen pa hozhe od naf, de ljubimo dufho vezli ko telo; de fmo bolj fkerb- ni, fi zhednoft ko drugih rezhl perpravili, in de ne- bcfhko zhatt vezh zhiflamo, kakor pofvetni in minljivi fluv. Lepo naravnano ferze vezhkrat rezhe farno k’ fe;bi: kaj bodo angelji rekli, kakor pa: kaj bodo ljudje rekli ? S. Kakfhno Ijubesen nofifh do fvojiga ferza? Ali ti je liadleshuo, ga v’ njegovih flaboflah prenefti? Oh, dolshna li, mu pomagati ino pomozli prefkerbeti, ako ga njegove nagnenja fiifkajo, in morafh savoljo tiga vfe drugo vTtran djati. 3. Sa koga fe dershifh, ako fe Bogu nafprot dershifh? Ni ref, sa nizli? To fe tak ve, de to ni no¬ bena fofebna ponishnoft, ako fe mufhiza sa uizh der- shi, ako fe s’goro me'ria!jpa, ako fe kapMza vode s' morjam, alj ifkriza s’ fonzam meri, in sa nizli fposna. Prava ponishnoft obftoji pa v’ tim, de fe nezh vezh ne lhtejemo, kakor blishniga, in de tudi ne skelimo od drugih sa kaj vezh dershani biti. Kakfhna je s’ tebe, kar to sadene? 4. Kar tvoj jesik sadene, ali fe ne bahafh tako alj tako? Ali fe farna febi ne pevlisujefh , kadar farna od febe govorifh? 5. Kar sadene tvoje djanja: Alj ti ne dopuftifh kakfhniga kratkozhafa kije tvojiinu sdravju v’ fhko- do? To fe pravi: obeniga nezhimerniga, prasniga ve- felja? aii ne bedifh predolgo bres pravizhne potrebi*? >• t. d. 31S ,S H E ,S T A POjSTAVA. ,Sprejifkanj e ftanu nafhe dufhe proti blisbnimu. Kar sakonfke sadene, fe morajo s’ pohlcTiio, mirno, terdno ino fianovituo ljubesnjo , ino fizer pred \fimi drugimi med febo ljubiti. To sadene tudi ftari- fhe ino blishno shlalito, in tudi fhe perjatele, vfakiga po njegovim redu. De pa fploh govorim: Kakfhno jo tvoje ferze proti hrisltniinu ? ali ga ljubifh perferzhno ino is Ijubesni do Boga? De to prav umifh, mifli neke fitne ino resho- r.he ljudi. Sakaj ravno per takib je perloshnoft, Iju- beson do Boga proti blishnimu fkasati, pofebuo proti tiftim , ki nam v’ befodi alj djanji kaj shaliga denejo. ,Sprejifhi fe dobro, ali jim je tvoje ferze s' ljubesnjo vdano, in ako ti veliko vojfko dela, jih ljubiti. Aij nifi nagla, ako je na tim, od blisliuiga hudo govoriti, fofebuo od ljudi, kterih ne ljubifh? Ali nikak ne" shalifh blishniga jeli farna, alj po kom drugim? Ako fi le koljkanj umna, bodefh to leliko nad feb.i fpostiala. ,SEDMA P O ,S T A V A. .Sp regi e Janje nagibov nafhe dufhe. Ta del fi n sato bolj rasdjal, ker fposnava nafhe rafti v' duhovnim shivlenju v' njem obftoji; sakaj fpre- jifkanje grehov fiifhi prav sa prav k’ fpovedi sa tilie*- ki-fi no persadevijo , v’ dobrim kaj naprej priti 313 Vender pa v’ fprafhovanji vfakiga pofamesuiga zhlena ne fmemo prebojezhi biti, ampak to delo zhifto priprofto opravljati, in premifliti, kakfhno je od tili mal, kar fino obljubo ftorili, nafho ferze proti vfakimu pofebej, in kakflme bolj imenitne pogrefhke fino timu nafprot ftorili. De pa vfe to bolj fkrajfhamo, snamo fvoje fpre- jifkanje le kar na fprafhovanje nafhih nagibov oberniti, in zhe fmo preteshavili, vfako pofebej prejifkati, tak lebko, kakor je sbe bilo rezheno fe fprafhujeino, kakfbni fmo bili in kako fmo fe sadershali: V’ ljubesui proti Bogu, proti blishnim ino proti farnim febi. V’ fovrafbtvu greba, kije v’ naf, ino tiftiga, ki je v’ drugih; sakaj ini moramo pokonzhanje obojiga slieleti; V’ fvojih sheljab po blagu, vefelju ino zhafti; V’ ftrahu pred nevarnoftjo grefhiti ino zbafno blago sgubiti; sakaj eniga fe bojimo vezhkrat premalo, dru- jiga pa prevezh; V’ vupanju, kteriga fmo morde prevezh na fvet ino fivari, in premalo na Boga ino vezbne rezili ftavili; V’ shalofti, zhe je savoljo nezhimernih rezhi prevelika bila; V’ vefelju, zhe je zhesmeruo iuo savoljo neumnih rezhi bilo ; Kteri nagibi poflednizh uafhe ferze sadershujejo, kteri ga v’ oblafli imajo , in kteri mu uarvezh fhkode narede; Sakaj flan fvoje dufhe narbolj fposnamo is nagibov ferza, ako vfakiga pofebej potiplemo, in kakor zitrar vfe ftrune fproshi, ino flaboglafne tako uravna, de jih sbe nategne alj raspufti, tak moramo tudi mi, ako fmo ftrune fvoje dufhe: ljubesen, fovrafhtvo, poslie- lenje, ftrah, vupanje, sbaloft in vefelje pofkufhali, pa jih k’ pefmi, ki jo peti hozltemo, namrezb k’ zbafti boshji nevbrane najdemo, tajifte s’ pomozhjo gnade bosbje ino s’ fvetam fvojiga duhorniga ozbeta fpet lepo vbrati, 27 314 O ,S M A P O ,S T A V A. Obzhutleji, ktire gre po ispra- fhovanji obuditi. Ako po mirnim premifhlovanji vfakiga dela tisa fpregledanja pofebej vidifh, kakfhna de je s’tebu, potim obudi obzhutke v’ fvoji dufhi tako le: Sahvali Boga sa majhino poboljfhanje , ktero fi lem (Td fvoje obljube kje v’ fvojitn shivlenji sagleda- la, iu fposnaj, de je le boshje vfmileuje bilo, ktero ga je v’ tebi, in o sa tebe ispeljalo. Ponishaj fe globoko pred Bogam, in fposnaj, de, ako nifi kar nezh v’dobrim dorafla, fi fi farna kriva, ker uiti ras - fvetleuju, oferziienju iuo sns- trajnim« nagibanju svefto-ferzhno iuo 1'tanovitno fe vdajala, ktire je Bog v’ molitvi in fhe drugazhi v’te¬ bi obudil. Obljubi, de ga sa te gnade vekomaj hvalili ho- zhefh, ktire ti je podelil, de bi te od tvojih flabih nagibkov k’ timu majhnimi! poboljfhanju perpeljal. Profi ga sa odpufhanje savoljo nesveftobe, s' ktero fi te gnade k’ tako majhnimu pridu obrazhala. Daruj mu fvoje ferze , naj tajifto zelo v’ fvojo vJaft vsame. Profi ga sa pomozh, mu vlprihodnje popolnama svefta biti. Saklizhi v’ pomozh preffavleno Divizo , fvojiga augelja zhuvaja ino fvojiga patroua, fvetiga Joshefe in o druge fvetnike. 315 DEVETA PO ,S TAVA. P r e m i f h I o v a n j a j fvoje dobre fklepe ponoviti. ,Si fe tako isprafhala, ino fe s’kakim snajdenim ino modrim diifhnitn sdravnikain zhes fvoje pogrefh- ke ino njihove vrazhbe dobro pogovorila, tak pre- mifli po tim te le prevdarjenja, ino oberni vfaki dan eniga, sa premifhlovanje, ob navadnim zhalu fvoje molitve. Kar pa sadene perpravo in suotrajne obud- be, je pa vfetako, kakor per premifhlovanjih v’per- vih bukvah. Mifli fe nainrezh pred vfimi drugmi rezhmi v’ prizhejozhnoft boshjo, profi Boga sa njegovo gna- do , de fe v’ njegovi fveti ljubesni ino v’ njegovi flushbi dobro uftavifh ino vterdifh. D E ,S E T A POSTAVA, Pervo prevdarjenje, od imenitnolli nafhe dufhe. Premifli shlahtnoft ino vifokoft fvoje dufhe, ki je s’ toljkajnim sapopadkarn obdarovana, de ne fpas- na le kar vfiga tiga vidniga freta, ampak fhe poverh 316 tiga, de fo angeli, de fo nebefa, in de je Bog, in fizer, de je narvikfhi, nardobrotlivfhi, ino neisrezhe- no popoln; de je vezhnoft, in dejijefhepo vfim tiru anano , kako ji je potrebno na tim vidnim fvetu shi- veti, de fe bo po fmerti v’ nebefah s’angeli fkleniti ino Boga vekomaj vshivati sainogla. Sraven tiga ima tvoja dufha proflo ino shlahtno voljo, ki samore Boga ljubiti, in ga farno v’ (febi nikdar ne more fovrashiti. Poglej, kako shlahtno je tvoje ferze, in de kakor nobena gniloba ne more zhe- belj sadershavati, ki le po zvetji hrepenijo, in fe per njem sadershavajo, tak tudi tvoje ferze le per farnim Bogu pozhivati, pa od nizhefar ftvarjeniga naliteno bi¬ ti ne samore. Pokiizhi fi proftoferzhno narljubfhi ino narprijetnifhi vefelje nasaj v’fpomiu, ki ti je kedaj ferze vnemalo, in fodi po pravizi, ali ni bilo vfe pol¬ no narteshavnifhi plafhnofti , polno uarvezhih fkerbi ino nepokoja, pod kterimi je tvoje revno ferze brid¬ ko sdihovalo. Oh, s’ kako naglizo teka nafhe ferze sa ftvar- mi, iu fi mifli per njih fvoje gorezhe shelje vgafiti! In vender mifli, kakor hitro do njih pride , de mora fpet sazlieti od kraja ifkati, in de nizhefarja ni, kar bi ga vtolashilo; ker Bog ne perpufti, de bi, tako malo ko golobizo, kije is Noetove barke isletela, kje kak kraj najfhlo, kjer bi pozhivati sainoglo, dok¬ ler fe k’ fvojimu Bogu ne poverne, od kteriga is- haja. O kakfhno vrojeno lepoto ima vender nafhe ferze! Pokaj ga torej filimo soper njegovo voljo k flushbi ftvari ? Rezi torej; O moja lepa dufha! ti samorefh Boga fposnati in po njem hrepeneti, sakaj bi hotla s’porednim reehmi fe sadovoliti ? Do vezhnofli imafh pravizo, sakaj bi ti bili ti trenki zhafa? Pazil po pra¬ vizi je obshalovai med drugimi sgubleni fin, de je, ker bi fe bil lehko s’ sb ra ni mi jedmi per miši fvoji- ga ozlieta redil, s’ nefnashnirai shivali jefti moral. O dufha! ti samorefh Boga sapopafli: gorje ti, ako 3 J 7 fi s’ zhim dragim , ko s’ njim sadovoljna ! Povsdigni fi fvojo dufho s' timi mifli, poftavi ji naprej, de je vezhna, iuo vezhnofti vredna, ino obudi novo ferzh- noft v’ nji. E D N A J ,S T A P O ,S T A V A. Drugo prevdarjenje, od imenit- nofti zhednoft. Premifli, de le zhednofti ino poboshnoft tvojo dufho na tim fveti frezhno ftoriti samogo ! pomifli, kako lepe ino prijetne de fo, in permeri jim nafprot pregrehe, ki jim vfkrish vhajajo. Kak prijetna je poterpnoft proti niafhovanju, krotkoft proti jesi ino divjanju , ponishnoft proti prevsetnofti ino zhaftishelj- nofti, radodarnoft proti lakomnofti, ljubesen proti ue- vofhlivofli, smernoft proti rasvujsdanofti! Sakaj ta prezhudna mozh je zhednoftam laftna, de dufho s’ uesrezheno veliko fladkofijo ino ljubesnivofijo napol¬ nijo, ako fmo jih ispoluili, ker nafprot pregrehe glo- dajozho bridkoft ino slialoft v’ nji sapuftijo, Noj to¬ rej! sakaj bi fe ne gnali , fi dufhe s’ to prenesre- zheno fladkoftjo napolniti! Kdor ima le nektere pregrehe na febi, ni vefel, in kdor jih veliko ima, je shaloften, kdor pa na¬ fprot ie nekaj zhednoft ima, she obzhuti sadovolj- noft, in ta rafte s’ zhednoftmi zhedalje vezha. Opo- boshno shivlenje, kako lepo, kako fladko, kako pri— jasno ino ljubesnjivo fi ti! ti oflajfhafh bridkofti, ino rasgeruefh prijetnoft zhes vefelje. Bres tebe je da- 31S bro le sleg, in vefelje polno nepokoja, omote iuo plafhnofti. O kdor bi te fposnal, pazh bi s’,Sama- lijko le saglafil: „Gofpod, daj mi totevode!“ Kak- fhen sdihlej je feraffhki materi Teresiji ino fveti Ka¬ tarini is Geuiie, de fi ravno ne is euakiga vsroka slo navaden bil. DVANAJjSTA PO,STAVA. Tretje prevdarjenje, od s g 1 e dov fvetnikov. Premifli isglede fvetnikov is vfih ftanov: kaj vender nifo vfe ftorili, Boga ljubiti ino njegovi po- boshni otrozi biti? Osri fe kje na zhaftitlive iu.o v’ tvojih fklepih nepremaklive muzhenzel Kakfhne mu¬ ke fo vender preitali, tajifte vitesliko ispeljati. Pre- inifli tifte lepe ino zvetezhe divize, belflii ko lilijo na fnagi, ino rudezhifhe ko vertnize na lubesni. Baj- fhi fo hotle ene v’ dvanajftim, druge v’ trinajftim, petnajftim, dvajftim, iuo petnodvajftiin leti fvoje fta- rofti tavshenteFe inartre preftati, kakor od fvojiga fklepa, ne le kar sadeue vero, ampak tudi, kar sadene zhaftito prizhanje poboshuofti, odftopiti; ker fo ene raji vmerle kakor de bi divifhtvo sgubile, druge fi pa raji fmert isvolile, kakor de hi ftifkanim ftrezhi, martrane tolashiti ino mertve pokopati nehale. O Bog! koliko mozh je fkasal ta rahli fpol, v’ tak- fhuih perloshnoftah! Oglej fe na toljko fvetih fposnovavzov; s’ koljk- fhiuo ferzhuoftjo fo sanizhovali ta fvet? Kako ne- 319 premaglivi fo bili v’ fvojih- fklepih ? Nizbefar jih ni samoglo od njih odtegniti, bres vfakiga sadcrshka fo fe jih prijeli, in fo jih ispolnovali bres isvsetja noter do konza. Kaj ne piflie vfe fveti Avgufhtin od fvoje matere, fveteMonike? S’ kakfhno ferzhnoft- jo je fvojimu fklepu svefta oftala, v’sakonuino vdov- ftvi Bogu flushiti ? In kaj nam ne perpoveduje fveti Jeronim od fvoje ljube duhovne hzhife fvete Pavle, med njenimi toljkajnimi nefrezhami ino ftifki? Kaj bi pa ne bilo nam vfe floriti, po tim, ko fino fe na takfhnih zhaftitlivih sgledih rasgledovali ? Oni fo bili, kar fino mi, delali fo sa ravno tiftiga Boga ino sa- voljo ravno tiftih zhednoft; sakaj bi mi v’ nafliim fta- nu in v’ nafhim poklizu ravno tiga ne ftorili, fvoj shlahtni fklep ino ivojo fveto obljubo ispolniti ? TRINAJjSTA POjSTAVA. jShterto prevdarjenje, od ljubesn Jesufa Kriflufa do naf. Premifli Ijubesen, s’ktero je nafh ljubi Odre- 1'henik Jesuf Kriftuf na tim fveti, fofebno na oljfki gori, ino na grizhu Golgota toljko preftalj. Tebi je lhla ta Ijubesen, ino fkos vfe te bolezhine ino tesha- ve je perdobil od Boga Ozheta svelizhavne naprej- vsetja ino fklepe sa tvoje ferze, kakor tudi vfe nam potrebne gnade, te fklepe ohraniti, rediti, vterditi ino ispeljati. O ga fklepa, kako shlahten fi ti; ti fail takfhne matere, fad terplenja mojiga Gdrefhenika! O kak bi te morla moja dufha ljubiti, ker fi mojimu 320 Jesufu toljko drag bil! 0 Svelizhar moje dufhe! vmerl fi na krishu, mi dobre fklepe perdobiti! Oh, tak mi pa tudi to gnado podeli, de raj vmerjem, ko od njih odftopim. Glej, moja Filoteja! bres vfiga dvoja je to, de je nafh vifokoljubljen Jesuf is lefa krisha doli na tvo¬ je ferze gledal, ino ga ljubil, in de je s’ to Ijubes- nijo mu vfe dobro, kar bofh le kedaj imela, in ined tim tudi dobre fklepe perdobil. V’refnizi, ljubljena Filoteja! vfi samoreino, kakor Jeremija rezili: „Go~ fpod, poprej, ko tim bil (aj, fi me vidil, ino me po imenu pok)izal,“ sakaj refnizhno, bosbja dobrota nam je naprej ofkerbela v’ fvoji ljubesni ino v’ fvojiin vfmi- Jjenji kakor fplolhne tako pofebne perpomozhke liafhi- ga isvelizhanja, in po tim takim tudi nafhe fklepe. Ref, kakor mati sibelo, pelnize, poveje ino flie (udi varuzhko otroku naprej omifli: tako je bosbja dobrota, ko te je sa otroka ii isvolila, na drevu kri¬ ška tebi vfe naprej omiflila, kar ti je bilo potrebni- ga: tvojo duhovno sibel, tvoje plenize ino poveje, tvojo varuzhko, in kar ti je bilo k’ svelizhanju v' prid, namrezh, vfe perpomozhke, nagibe ino gnads, s’ kterim ona tvojo dufho vodi, in jo k’njeni popoluo- fti perpeljati hozhe. Sakaj preobiln takih guad je vifil nafh Gofpod na ftebru fvetiga krisha. Oh, moj Bog! kako globoko bi fi mi morali vfe to v’fpomiu vtiluiti! Ali je mogozhe, de fiin bila od mojiga boshjiga Odrefheuika Ijuhlena in tak perferzb- 110 ljubljena, de je na mene polebej miflil , na vfe tifte majhine okoljfhnize miflil, po kterih me je na fe vlekel! O, kako bi vender morali mi vfe leto ljubiti, objeti ino v’fvoj prid oberniti. O kako nesrezheno ijubes- nivajeta mifel: Ijubezhe ferze boshjeje miflilo naFilo- tejo, jo je ljubilo, in ji je omiflilo toliko tavsheut per- poinozhkov svelizhanja, kakor, de bi ne bil na obeno drugo dufho na semiji miflil. Kakor fouze, ako en del semlje obfveti, tajiftiga nezli manj ne obfveti, kakor de bi semlje nikjer drusi ne obfvetilo, in bi fvetilo le kar na to nieflo, tak je miflil ino fkerbel nafh 331 Odrcf ličnik sa vfe fvoje ljubo otroke; in je sa vfuki- ga pofebej tako zelo miflil, kakor de bi na vfe dru¬ ge ne bil miflil. „Ljubil me je,“ pravi fveti Pavel, in fe je sa mene dal,“ravno, kakor de bi rekel: sa mene famiga tako zelo, kakor de bi sa vfe druge ne bil ftoril. To, moja Filoteja! bi moralo tvoji duflii globoko vtifnjeno oftati, de bi ti fvoj fklep perferzh- no ljubila, iuo ga redila, ker je ferzu tvojiga Odre- flienika toljko drag bil. ,SHTIRN A J,STA PO,STAVA. Peto p r e vdarjen je j od v e zb n e Ij obes¬ ni b o s h j e proti nam. Premilli ve/.hno ljubeseu, s’ ktero te je Bog lju¬ bil ; sakaj , fbe popre, ko je Jesuf Kriftuf ko zhlovek na krishu sa te terpel , te je bosbja fvetldft v’ mo¬ drim fklepu fvoje milofti ti sasnamvala in te ne- fkonzhno ljubila. Kdaj te je pa Bog sazhel ljubiti? —• Ko je sazhel — Bog biti! Kdaj je pa sazhel Bog biti? Nikdar! sakaj vfelaj je bil bres sazhetka ino brcs konza, in te je torej ljubil od vekomaj. Po tim takim je gnade iuo darove, ktere ti je podelil, ti od vekomaj perpravil. ,Skos ufte preroka govori k’tebi: „S’ vezimo Jjubesnjo tim te ljubil,“ (ino on govori k' tebi, kakor k’ vlaki mu drugimu) ,,torej fim te is- vfmilenja na fe vlekel.“ Miflil je med drugim tudi na to, fklep, mu flushiti, v’tebi obuditi. O Bog, kaklhni fklepi! na ktere je Bog od ve¬ komaj miflil, jihvidil, in premeril! kako dragi ino kako siilahtni bi nam vender morali biti! Kaj vfe bi vender 333 mi morali perpravleui biti, rajfhi prencfti, kakor od njih odftopiti! Ref, nikdar bi ne imeli vezh, fe od njih odveruiti, in ko bi per tim zel fvet moral narasen iti; sakaj zel fvet ne odtehta vrednotiti le ene farne dufhe, in pa nobene vreduofli nima duflia bres dobrih fklepov. P E T N A J ,S T A P O ,S T A V A. ,wSplofhne povsdigovanju duha zhes ravno dognane premifhlovanja, in fkonzhanje te vadbe. O jih, drage fklepe! vifte lepo drevo s h i v 1 e n j a, kteriga je Bog š’ fvojo roko v’ fredo mojiga ferza sa- fadil, kteriga moj Odrefhenik s’ fvojo kervjo salivati hozhe , de bi raflo'in fad perneflo. Tavshentkrat ho- zhem raj vmreti, kakor perpuftiti, de bi mi vaf kdo od- tergal. Ne! nikdar mi nima nezhimernoft, nikdar tne- fenoft, nikdar bogaftvo, tudi ne teshava mi moj fklep istergati. Ti, o Gofpod! fi ga fam safadil; v’ fvojiin ezh- nim ferzu fi perhranjoval od vekomaj to lepo drevo sa mo j vert. Oh, prekoliko dufh je, ki nifo bile tako oblagraue. Kako fe torej kdaj sadofli pod tvojim vfmilenjam ponishati samorem! O vaf lepe in o fvete fklepe! ako jes vaf ohranim, ohranite tudi vi mene; ako vi v’ moji dufhishivite, P° tim bo moja dufha v’ vaf shivela. Shivite tedaj veko¬ maj, o fklepi, kifte vekomaj v’ vfmilenji mojiga Boga bili, mudite fe iuo shivite vekomaj v’ meni, nikolj in nikdar uozhem od vaf odftopiti. 323 ,Si tako fvoje obzhutke obudila, potim prevda 1 '» kakfhni perpomozhki bi samogli te drage fklepe ohra¬ niti, ino poterdi zhafiitlivo, de ii jih hozhefh sveft 0 v’prid obrazhati. Ti perpomozhki fo: pogofta molituv, fveti Sakramenti, dobre dela, boljfhanje pogrefhkov, ktere fi v’ drugim delu preinifhlovanja fposnala, iso- gibanje perloshnoft h’ grehu, ino ispolnovanjo opomi- novanja, ktero ti je bilo k’ timu dano. In po tim , vnovizh poshivlena in kakor prerojena sa tavshent in tavshent krat poterdi, de hozhefh v’ fvojih fklepili flanovitna oftali, in kakor bi fvoje ferze, tvojo dufho in fvojo voljo v’ rokah dershala, jih pofveti ino daruj Bogu, ino poterduj, de jih hozhefh v’ rokah boshje fvetlofti puftiti, ino v’ vfih rezheh ino povfod po njenih poveljah ravnati. Profi Boga, de te vfo preno¬ vi, de ponovleuje tvojiga zhaftito isgovorjeniga poter- dovanja blagoflovi ino poterdi. Klizhi tudi v’ pomozh preblasheno Divizo, fvojiga fveliga augelja zliuvaja, fvetiga Ludovika*) ino druge fvetnike. Ino v’ tim shivirn obzhuteuji fvojiga ferza fe vershi k’ nogam fvojiga duhovniga ozheta, fe obtosbi fvojih bolj vezhih pogrefhkov, ktere fi od fvoje sadne fpovedi florila, in prejmi odveso vfe tako, kakor pervo krat, isgovori fvojo zhaftito poterdenje pred njim, ino ga podpifhi. Po viim tim pa idi kje, ino sdrushi fvoje prenovljeno ferze s’ fvojiin Sazhetnikam ino Odrefhe- uikam v’ prefvctim Sakrameutu altarja. *) Sveti Ludovik je bil Franzofki kralj , in je torej franzofke dcshelje fofebni patron, sato ga toljko krat fveti Franzifhk Sal. v’ fpomin vsame. Fa- tron nafhiga zefarfiva je pa fveti Leopold, nck- dajni njenin vajvoda ; snafh ga torej bolj fofeb- no zbaftiti, in na mefto fvetiga Ludovika v’ po¬ mozh klizati. S H E ,s T N AJjSTA P O ,S T A V A. Od mifli, kakorfhnih po ti vadbi biti moramo. Dan tiga ponovlenja fvojiga duha ino dni poleni bodi 1'kerbna, tifte od ljubesni sherezhe befede fvetiga Pavia, Avgufhtina, fvete Katarine Genuanke ino dru¬ gih fvetnikov, vezhkrat s’ ferzamino s’ uftmi ponoviti: ,,Ne, nifem vezli fvoja; jeli she shivim alj vrnerjem, ampak fini Odrefhenikova; — nimam obeniga Jef vezh; nezli ni vezh mojiga: moj Jef je Jesuf; in moje Mojo je, de bi bila njegova. — O nefveti fvet, pazh li ti vedno ti fam , tudi jes fim bila smeraj jes farna; pa od s daj ne bom vezh jes farna.“ Na, ne bomo ne vezh mi — mi farni; sakaj vfe fpreobernjeuo ferza bomo imeli, in fvet, ki uaf je pretoliko krat golufal, fe naj sdaj fam nad nami golufa, sakaj ker bo nafhe fpreo- bernenje le fzhafama sagledaval, naf bo fhe smeraj sa Esave dershal, de fino fi ravno she Jakobi. Vfe te vadbe morajo globoko v’ nafliim ferzi po- z hi vati, ino vfe rahlo ino mirno fe moramo od pre- mifhlovanja ino mifienja k’ nafliim opravilam ino v’ drufhuo nasaj podajati, de fe nam kje nafhe difhezhe olje ne raslije , sakaj globoko ino dobro mora tajifto , de fi ravno bres vfiga telefniga alj dufhniga rinjanja, nafho dufho premozhiti. ,S E D E M N A J jS T A PO,STAVA. 12 Odgovor na dva uvershka (v go v or a) ki bi jih lehko kdo soper to v o d b o ftori'1. ,Svet, moja Filoteja! ti bo rekel, deje tili vadb pretoliko fhtevilo, de bi tajifti, ki bi fe po njih ravnati hotel, fkoraj nezh drujiga pozheti ne mogel. Oh, moja Filoteja! ko bi she ref drujiga ne pozheli, bi vender le gotovo dofti ftorili, ker bi drujiga ne po¬ zheli , ko to, kar bi moralo na tim fveti naflie opravilo biti. Ali pa ne vidifh, kako je svit? Itef, ko bi mi vfe te vadbe vfak dan od konza do kraja dodelati morali, bi nam saref vfako troho zhafa odvsele; kdo pa pravi, de bi jih bilo treba drugazhi, kakor vfako ob njenim zhafa, iuo na njenim mefti, kakor perloshnoft pernefe, opraviti? Koljko poftav fe snajde v’ bukvah deshelfkih poftav ino p ra viz , ki vfe morajo dopolnjene biti, veu- der fe pa le dopolnijo, kakor fe farno od feb’ saftopi, le po farnim, kakor perloshnoft s’ febb pernefe, bres, de bi bilo treba, vlaki dan vfako ispolniti. Rasen liga je opravljal David, kralj, s’ premnosimi ino prc- teshavnimi opravki preobloshen vfe vezh poboshnih opravil, kakor fi m ti jih j e s nakasal. , Sveti Ludovik, kralj ravno tak prezhuden v’ vojfki, kakor ob zhafu miru, in ki je prešlo fkerbel, de fe je v’ želim kra- ljeftvi povfod praviza ispolnovala, in je vfe potrebe Velikiga kraljeftva prezhedno vravnaval, je flifhal vfaki dan dve fvete mafhe, je molil vfaki dan s’ fvojim ka- pelanam vezhernize ino fkonzhavnize (Komplete) , je opravljal fvoje premifhlovanja, je obifkal vfak petek 3.2G boluifhuize, fe je fpovedaval, bizlial (gajshlal), je preveliko krat per pridgah bil, je dershal pregofto krat fvete pogovore, in ni per-jvfim tim ue eue farne per- loshnofti opuftil, ofkerbeti, kar je bilo zeli desheli v’ prid, de bifeje ne bil s’ zelo fkerbjo perjel; in per vfnn tim je bila vravnava njcgoviga kraljevima dvora vfa lepfhi ino zbaftitljivfhi, kakor kedaj eniga njegovih fpreduikov. Podaj fe torej bres vfe fkerbi v’ to fvelo vadenje, kakor fim ti ga v’ tih bukvah raskasal, in Bog ti bo dofti mozhi ino zhafa podelil, de bofh fhe tudi vfe druge opravila lehko doganjala , ko bi tudi mo¬ ral, kakor ob zhafu Josveta, savolj tvoje duhovne po- mude fonze v’ njegovim teku vfianoviti. Vfelaj veliko ino dofti opravimo, zhe Bog s’nam dela. ,Svet bo fhe perdjal, de jes po želih bukvah ka- shem, kakor bi sa gotovo dershal, de ima mojaFiloteja (dufha, ki fe tih bukuv prime) dar snotrajne molitve, in bo nafprot terdil, de nima vfaka dufha tiga daru, in de fe po tim takim ta vodba vfakimu ne perleshe. Ne boj fe, de bi fe jes ne bil na to fpomnil; in gotova ref- niza je, de nima ne vfak daru snotrajne molitve; pa ravno tako gotova refniza je nafprot!, de fi ta dar kolj fkoraj vfak, in fhe ta, ki ima narmanj ras-fodka, samore perdobiti, ako le drugazhi modriga dufhniga sdravnika ima, in fi sata dar toljko persadeva, koljkor je vreden. Ko bi fe pa vender le kak zhlovek suaj- fhel (kar P a niiflim, de fe bo le fi Ino redko naraj- malo), ki bi tiga daru zelo ino nezh ne imel, mu bo pa njegov duhovni ozbe ta pogrefhek s’ tim lehko sa- meftil, de ga poduzhi, s’ kakfhuo pasuoftjo de mora dele tiga premifhlovanja brati alj poflufhati. 337 O ,S E M N A J ,S T A P O ,S T A V A. Troje poflednih ino prepotrebnih opo¬ minov zhes to vodbo. Ponovi pervi dan vfakiga mefza zhaftitljivo oblju¬ bo ki fe v’ pervih bukvah suajde, in fkashi, kakor vlak trink zliafa, de hozhefh po njishiveti. Rezi torej s’Davidam: „Na, ne bom ne vekomaj posabil tvojih poftav, sakaj po njih fi me oshiveI.“ In obzhutifh kako mlazhnoft alj drugazhi kako duhovno vfahovanje v’ fvoji dufhi, tak fpet ponovi fvojo zhaftitlivo obljubo, poklekni v’ duhu pouishnofti, in jo isgovori is dnu fer- za; in ne bo ti majhina tolashba in poredno polajfhanje, ki ga bofh po tim obzhutila. ,Sposuaj bres ftrahu ino ozhitno, de hozhefh po- boshua biti; pa dobro me saftopi, ne, de fi poboshna, ampak, de taka biti shelifli, in ne framuj fe navadnih iu potrebnih del, ki k’ ljubesni boshji vodijo. Tudi ob- fioj ferzhuo, de fkufhafh, fe v’ premifhlovanju vaditi, de bi raj vmerla, kakor kak fmerten greh ftorila; de mafh terdno voljo, fvete Sakramente prav dofti krat prejeti, ino fvetovanje fvojiga dufhniga sdravnika (kteriga pa savoljo enih ino drugih vsrokov ni treba vfelej imenovati) ispoluiti. Sakaj, to ferzhuo ozhitno poterdenje, de hozhemo Bogu flushiti, in de fmo fe njegovi ljubesni s’ fofebuim nagnenjam vdali, je Nar- vikfhirnu zhes vfe dopadlivo, ki nozhe , de bi fe njega, iu njegoviga krisha framovalij potim odreshe to fpos- nauje fteso mnogim vabilam, s’ kterirni bi naf snal fvet k’ nafprotnim shivlenju savoditi, in naf tudi per nafhi zhafti saveshe, po ti fposnavi ftanovitno ravnali. Mo¬ drijani fo fe ozhitno sa modrijane isdali, de bi h jih vfi per njihovim modrovavnim pokoju puftili; tak fe mora¬ mo tudi mi ozhitno sa take ljudi isdati, ki lioto po- hoshno shivleuje pelati, de naf bodo poboshno shiveti 828 puflili. Ako ti kdo porezhe , de je tudi mogozhe po¬ kosimo shiveti, bres de bi bilo ravno potreba, fe po tih naukih ino vadbah ravnati, tak mu tiga ne odreži, pa prijasno perdeui, deje tvoja flaboft tako velika, de ti je vfe vezh pomozhi ino podpiranja potreba, kakor drugim, .sjc # * Ino sdaj moja preljubesnjiva Filoteja ! te sa flovo a' poflednimi befedi sarotim, per vfim, kar je fvetiga v’ nebefah ino na semlji, per fvetini kerfti, ki fi ga prejela, per divifhkih perfah, ktere je Jesuf Kriftuf sesal , per ljubesno-gorezhim ferzu, s’ kterim te je ljubil, p r boshjim vfmilenju, kateriga vupafh, idi naprej ino ftanovitna oftani v’ tim svelizhavnirn objetji poboshniga shivlenja. Nafhi dnevi fe rastekajo, in— fmert ftoji pred durmi. „She buzhi trobenta sa odhod- jo,“ pravi fveti Gregor Nazjanzhan, ,,de fe vfak per- pravi, sakaj foja je bliso.“ Ko je mati fvetiga Sim- fronja vidila, de ga k’ fmerti peljajo, je klizala sa njim: „ ,Sinko, ljubi fmko moj! mifli na vezimo shivlenje, poglej gori proti nebefam, in premifli tiga, ki gori kraljuje; fkoraj bo blishni kouez kratki tek tiga shiv¬ lenja fklenil.“ Moja Filoteja! tako tudi jes tebi kli- sshem, poglej gori proti nebefam, ne sap ufti jih nikdar vezh savoljo semlje; premifli pekel, in ne versi fe v' nja savoljo nekoliko trinkov zhafa; fpomni fena Jesa- fa Kriftufa, in ne sata ji ga savoljo fveta. Ju ako te delo poboshniga shivlenja oteshi, poji s’ fvetim Fraii- v.ifhkam (Seraffhkim) : „,Sladkoft mi je, kar sdaj terpim, K’ fe vezhne frezhe vefelim.“ V’ vfih ferzih ino uftah JESU,S NAJ SHIVI’! Njemu bodi s' O-zhetam ino fcelim Duham hvala , zhaJi in f lava sdaj ino vekomaj. AMEN. 339 p i i I f i ? 11, MOLITVE PER SVETI M A ,S III. K’ s a a h e t k n. (Od poboshniga Tomasha Kempzhana.) l^revfmileni Ozhe! poglej