Citate Uli Prosimo, poglejte u itevilke poleg naalova za dan, ko V&k naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje lilt Vale sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS Oet stavetielcfti delavcew AmerftL Utk. IM ш1 Cto NU ОГПм м Htm Хмк. N. 1U «n KA NEKAJ VE t KOT na dan dobivat*. r PC 'ÖL AS NABODA" PO POÖTI NA&AVNOtfT NA DOM (ixTxenü eobot, neddj In Aeft mi M, int. ČITAJTE, KAK VAS ZANIMA No. 217. — Štev. 217. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 4, 1942 — SREDA, 4. NOVEMBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. ANGLEŠKA ZMAGA V EGIPTU ЕУ "Pomagajte!" Ta obupni klic sli&mo iz krajev iz katerih smo prišli. Ali je naše srce tako zakrknjeno, da дл temu klicu ne bomo odprli na stežaj? poročila iz egipta naznanjajo, da je angleška osma armada V egiptu izyojevala veliko zmago v tančni puščavski bitki, ki se je vnela, ko je bila zjutraj prebita osiSka utrjena Črta Nemci 12 Bosne priseljeni na Hrvaško Po skoro šest urni vroči bitki je feldmarsal Erwin Rommel pozval svoje tanke iz bitke ter ukazal artileriji, da varuje umikanje. ^sociated Prees *»roca^—London. - Overseas News Agency poroča, da so naciji j* bilo »bojišče poeejano z razbi- kov -podalo. 1П1,.,.1П, ол T , ^ 1 , , . " J tirni osi£kimi tanki, ko so An' Po prijetnem zračnem bom-' P^^ ~ xisoc j ugOBio vaaov nemaKega poreKla iz Bos Sledi potiskali dalje pol obla-.bardiraaju je posedla vmes ar-' ^ pokrajin na Hrvaško, da bi s tem prepreči- kom aeroplanov. I tilerija, nato pa je sla v boj h P<*k>j neodviane katoliške Hrvatske. To porodilo je bi- Bitka se je (bila okoli i8 milj infanterija. jlo povzeto po nemAkem tisku. zapadno od El Alameina. i Medtem pa Avstralci drže vi y severnem delu Hrvatice|---- Ko je feldmaršal Rommel u- zajedi precedijo oeiäko arma-. Semci naselili za stalno 171 Poročilo omenja, da so bili Republikanci zmagali na celi črti Pri včerajšnjih governerskih volitvah je v državi New York republikanski kandidat Thomas E. Dewey porazil svojega demokratskega nasprotnika generalnega pravdnika Johna J. Bennetta z večino 650,000 glasov ter je potegnil s seboj ves republikanski tiket v governerski urad. onaknil svoje tanke, je na oni kraj poslal vao protitančne topove, kolikor jih je imel na raz-fpolago, da zadrži Angleže, ki <*o že prodrli skozi zadrge osiske utrdbe. Angleški uradni krogi popisujejo »bitko kot "oklopno bitko velikega obsega ter pravijo, da temveč tudi letališča in artile l, nemški radio je s posebnim! ški sugestiji, da pobijejo in iz r poudarkom citiral nemški tisk,! ženejo Srbe iz Hrvatekm o do blirai obrežja in feträi Nem-, tfeog petsto nemških družin in'Hrvatje pri volji slediti nem-ci in Italijani vda rja jo z obeh nemški e n^AUSml strani, se ne morejo izviti iz za gate. Te čete Angleži nepresta no obstreljujejo in so jim že prizadeli občutne izgube. I ostanejo V .sedanji ofenzivi Angleži* Opazovalci gledajo na to niso samo razbili osičke utrdibe,1 slvar z vidika nemških name- Z Deweyem bo po 20 letih zopet prišel republikanec na govornersko mesto v državi New York. Zadnji republikanski governor je bil Nathan Miller. Ko je bilo jasno, da je zma-J gal, je Dewey objavil izjavo, v kateri poživlja vse Ameri-kance, da naj opuste vsa na- da so ti naseljenci prišli v tej zemlja, ter takp ngiadijo pot kraje zato, da tamkaj za vedno katoliški državi Hrvatski. ratekega o- Nprotja -m naj ^ strnejo v ne-lacuio i>ot • • ___ a^t л_____ bitka še vedno divja. Angleški napad, ki se je pričel včeraj zgodaj zjutraj, se je po nekaj urah razvil v največji boj s tanki. Tanki so «e .spopadli v puščavi okoli Tel el Aqqaqira, kakih 18 milj zapadno od El Ala-rneina in 8 milj od Sredozemskega morja. Angleži so s tanki prebili JMjjUhg bojno^rto uied Tel el-Aqqa^rpui б^^Јђ Abu In "tanki bodo skušali dospeti do Tel el Mansmrn, <) milj zapadno od Bir Gubeirn. •Hploän i angleški napad se je nov. da razširijo južne meje rijske baterije. Zgodaj zjutraj Avstrije s stopnjevalno kolo je od letel oddelek ameriških ni^cijo, kot to delajo na Polj-aeroplanov in je na letalLsčn Mia 'aten Bagnš na.se 1 na tleh .voc aeror>lanov. Aeroplani so Izgleda da namera je ponemčevanjc ozemlja, ki lezi v neposredni »bližini Nemčije, 0 « MV I'v-- . P mnmwi zelo nizko in so z| kor na ^ n-in hodo ]УОХПф bombami zažgali sedem nero- rini|; ^aije i^ij rfdboko v planov. Tudi srednje veliki ameriški bombniki so se vdeletili bojev in so napadli sov rain a letali-£ča ter nieđ biflco rabili tri tArvke in zanetili so več požarov. V intra njem mraku je 35 nemških strmoglavcev in 20 pričel e številnimi infanterij- Mos^ersehmidtov «skusalo bom- s^imi narriodi, toda oklopnt oose>-tva, ki se jrh Aoileljujo nemškim paselnikom desetkrat večja, kot so bila sirska. kepici trdijo, da so njih farmarji sposobnejši in so jim dali nekaj najrodovitnej^o hrvaške zemlje na raapolago. planov, ki so vdarili s tako si- Ц Jo, da se je veö osl%ih oddel- manj 12 neropJanov. --- ----—r predsednik vprašal kongres, naj razve ljavi carinske postave, ki ovtrajo doba v0 materuala potrebnega za vojno Washington, '1. növ. — Pred-' sednik Roosevelt je vprašal kongres, naj mu da moč, dft sme razveljaviti začasno postavo in posdbno carinske, ki o-virajo dobavo potrebnega vojnega materijala in potovanje osrib ter dobivanja in pošiljanje informacij ter blaga iz A-merike in v Ameriko, Hitrost pri pošiljanju in dobavi blaga in materijala, informacij. Ltd., je rekel pred- sednik, je dane podlaga zmage. V posebni spomenici je predsednik kongresu dejal, da, kakor, je že kongres s predsednikom vred uvidel. da je potrebno odstraniti nekatere restrik-cije iz mirne do4x>, da se v tem tunislu pod vsa me še na-daljne korake, ki mu bodo dali moč, da bo po potrebi odstranil ovire pri dobivanju materijala. PoroMlo samo omenja, da rdeča armada jugovzhodno od Nalčika bije vročo defenzivno bitko. Vendar pa nemeki na-takorekočt padi ne ponehujejo. Poročilo pravi, da tanki in aeroplani podpirajo infanterijo ter da je bilo razbitih 14 tankov in 17 aeroplanov. Po kratkem odmoru so Nem-oi pri Rtalingradu zopet napadli 7. 2 infanterijskima divizijama in 40 tanki; ^pogosto je prišlo do bojev na bajonet. Na nekem kraju so Nemci šestkrat napadli, pa so bili vsaki- krat odbiti z velikimi izguba- NEMCI NA KAVKAZU VSTAVLJENI Meča, armada je včeraj ------- vstavila veliko nemško prodiranje na srednjem Kavkazu ter je tudi na drugih krajih nekoliko napredovala, tako tudi pri Stalingradu, kjer so se zopet vneli hudi boji. Prvič v zadnjih dneh rusko poročilo ne omenja nikakih nemških uspehov na planjavah okoli Naloika. oä> vznožju 18 tisoč čevljev visokih kavkaekih vrhov, kjer Nemci pritiskajo proti ^oenii sovražniki dežele. Ž njim so bili izvoijen"v vlado Tliomas W. Wallace, podgo-verner Nathaniel L. Goldstein, generalni f>ravdntk; Frank C. Mbore, kontrolor in Miss W"i-mfreonosen očka takoj tovarn za izdelovanje orožja. pričel deti t i cigare, ki jih je dobil iz Amerike. Nemci so uradno izjavili, da nameravajo prvih 500 tisoč de-I lavcev uposlrti v nemški indu- StotnikG^e (Bncfe) Bi toy! ^« Centralne in je pa dobil dve škatlji cigaret,' . ». . . . . f 1 . . ... . л , i PiVTOpe — tako iioroeajo t>el- ker je sestrelil iz zraka dva sovražna aeroplana. Med letalci ^ je namreč dogovor, da dobi vsak napadalni pilot, ki sestreli sovražno letalo ецо skatljo ameriških cigaret. BUby je usodno zadel onega od aeroplanov tako blizu zemlje, da so Nemci metali v njegovo letalo svoje čelade; Mes-serschmitt pa je pri padcu iz zraka zadel neki trnk. Bilbv pa je vkljub veliki nevarnosti, v katero se je podal, zdravo kožo. rope — tako pororajo gijski krogi v I joudouu. Antoine Dolfosso, justični in OJACENJA Mornariški department naznanja, da so se Japonci izkr-«uili vzliodno od ameriških postojank na Guadalcanal^ meil tem pa Amerikanci še vedno nadaljujejo svojo ofenzivo proti Japoncem na za padu. Kako močne so ja(ponske vojaške čete, ki so se izkrcale vzhodno od Hendersonovega letališča, ni znano, vendar i se zamogio tr *4Aöiterikатекето1 Slovencu" s'diti, da je politi&na akcija v1 dne 24. oktobra t l. priobcen rcfenici4 4poltena akcija sloveo članek izpod peresa Mr. A. Gr-jskeg» naroda v Ameriki.M Iz dina, Cleveland, O. . tega razloga je bilo določeno/ Mr. Grdina je pisal in poro-' da 8e sklice "Slovenski kon- no pomoč stari domovini zavoe-ji Ameriški časnikarji 50 znašal o slovenskem kongresu v greš" z namenom, da se politi?- ^ politiBno akcijo, ki naj'ni, kot neizprosni 41 irbci". ki takr obliki in v takem tonu, kot na akcija ustanovi ;*kusa po -vseh svojih močeh od-j^ge iztxknejo in privlećejo na1 RAZGLEDNIH W Piie Anna P. Krasna 2ft Kolajne si on namen sklicanja kongresa predstavlja. Kot ameriški državljan, ima Mr. Grdina svo- hrvatakim živi jem tolike zločine, da W morala "demokratičnaM Savojaka hiSa. ki je pred Moseolonijem menda poznala demokratična na«6ela, dvifrniti Vprašanje je nartafo, kako vrniti tisto grozečo nevarnoBt. ^vetto Zadnjič so nekako izvo- .. naj se kon^re« skliče, ali bolje Ö* se ta akcija zanese mtfi'fcali, da newyor*ki župan La- " pomoto \ atikana, rečeno, kdo naj se za sklicanje najSniefA^ti slovenskega žfa^JjGnardia še vodno hrani par kl je bd ** bodo in pravico, da svoje mne-J kongresa zavzame T Ker že Ua \ Ameriki, so za-^topniki o- kolajn, katere je prejel tekom nje o slovenskem kongresu »-.imamo odbor pomožne akcije, menjenih slovenskih ustanov: (prvih povoj nib let od italijan-razi, kot mu njegovo srce ve- si je ta odbor nadel nalogo, da na svojem sestanku v septemb- gfcg vlade v znak priznanja za leva. Mr. Grdina ima pravico e kliče kongre* Nekdo je 1110- ni letos sklenili sklicali sloven- izredno dofcro vrsitev svoje ALCANA Alcana (Alaska-Canada) se imenuje 1671 milj dolga cesta, ki teče od Dawson Cre«>ka v kanadski provinci Al bert-a ob ameriški meji, tskozi Kanacfe do Faiitoanks v .Vlaiski. Ta ceeta je bila zgrajena v tako kratkem času, &o dokončali v rekordnem čaeu. Po Alcana cesti bo sedaj mogoče naglo zalagati letališča in vojaške postojanke v Alaski. Xe glede na to, kako velike vojaške važnosti je ta ce-*tn t also za Združene države kot za Kanado, je poleg tega tudi znak velikega prijateljstva med obema velikima deželama Severne Amerike. onemu, kar je Mr. Grdina pisal, ker kot rečeno, je imel pravico do izi aza, ker mu to ameriška u«tava dovoljue. In ker Mr. Grdina te pravice priznava, si istočasno pridržim pravico, da tudi jaz povem, kaj mislim o sklicanju "»slovenskega kongresa и Ko se je 19. aprila 1941 ustanovilo pomožno akcijo, ee je že takrat od gotovih strani priporočalo, da naj bi se ustanovilo tudi politično akcijo. Po resnem razmotrivanju se je zaklju «to. da je v prvi vrsti potrebna pomožna akcija, e pripravami za politično akcijo pa naj se odloži ali počaka do primer-nesra časa a*i do tedaj, ko ee bo videlo, da je taka akcija potrebna. ral z delom pričeti, torej je « ki narodni kongres, ki se imaLirfbe v letalskem oddelku ar- tem delom začel odbor pomož- vršiti dne 5. in (J. decembra v made zaveznikov (zadnje voj- do tega in teh pravic mu no-b<*n odrekati ne more. Zato tudi ni moj namen oporekati ne akcije. * 1 Clevelandu,0., ter določiti te- Pri seji pomožne akcije, ki se1 mu našemu gibanju smernice in je vršila 20. oktobra 1942, je vа se kongres začne že v 2. »Položaj Slovencev v Jugo- soboto 5. in zaključi 6. deeem-slaviji in Združenih državah bra V soboto naj se izvoli po- ter njih bodočnost. 3. Polrtična akcija ameriških Slovetfeev. . Pri dotičniseji ee je tudi^kle nilo naprositi razne osebe Sirom Amerike, da bi sodelovale in za kongres potrebne rezo-lucije pripravile Člani teh odborov so bJbrani tako, da bodo zastopane vse na£e podporne, politične in kulturne organizacijo in slovenske ustanove. Mr. Vincent Cainkar, pred- Oa^nikarji so hoteli vedeti zakaj ni La Guardia, kakor mnogi drugi, ki so prejeli odlikovanja dežel, ki so pozneje zapadle ideji fasrama in nacizma, vniH kolajn. La Guardia je dejal, da zato ne, ker Italija vernega slovenskega živi ja. Nič takega ^e ni zgodilo od nobene strani, nasprotno, odkar davijo junaški Italijani naš narod v še preostali Sloveniji, ki jim je bila prepuščena po Hitlerju» je žel pritlikavi glavar Sa vojske hiše v Gorico in v Dalmacijo, di si ogleda najnovejši plan, ki ga je Italiji prinesel fašistični roparski pohod. Pa nismo nič čuli, da bi bil pri Mussolinijn ali kod drugod protestiral proti nedemokra- freftme odbore za vodstvo kon-| bila vladana demokratsko, gresa ali pa vsaj odbor za ro- V Ameriki ima labko vsak 4 j • je -«.-i« * itičnemu požiganju slovenskih tedaj se ni bila fašistična m je . ' ... J . .. -------m dalmatmskni vasi, alt proti moritvam nedolžnih talcev, ali Sedanje razmere pri na« vjsednik odbora za pomožno ak-Ameriki, kakor tudi v starem cijo, je bil naprošen m poobla- MESTO BREZ DELA Ali ni čudno, da je bilo v juliju letošnjega leta dognali o. da je v New Yorku 400,000 breepoeelmh* Vojna industrija je v polnem tiru in povsod «primanjkuje delavcev, v New Yorku pa je cela armada delavcev, ki bi radi delali, pa dela ne morejo dobiti. Mestne in zvezne oblasti so že pred štirimi meseci pričele proučavati ta položaj, pa do sedaj še ni opaziti nikakega izboljšanja. New York nima posebno velikih tovarn^ pač pa mno^ majhnih, ki v normalnih časih zaposlujejo večino delavskega prebivalstva in so takorekoč hrbtenica delavskh slojev. Medtem ko imajo velike tovarne po <*li deželi velike vladne kon trakte za vojno in upati je bilo, da bodo tndi male tovarne v New Yorku dobile pri tem svoj delež, pa so bile pusčene na <ччЦ1и. \ decembru prieno delati mnoge seaom&e tovarne, toda v njih bo zaposlen le majhen del brezposelnih. Pa še vse slabše se obljufcoje, kajti trgovski podtajnik W. C. Taylor je pred nekaj dnevi naznanil, da bo koncem leta 1943 zaradi vladnih omejitev morala zapreti svoja vrata 300.000 Tnalih trgovin, vsled česar bo New York zopet zelo prizadet, ker ima okoli 115,000 malih tovarn in delavnic, ki s svojimi izdelki zalagajo trgovine po vsej deželi. 2opan La Guardia se zelo trudi, da bi vojakše oblasti oddale kaj svojih naročil newyonSkim tovarnam in s tem od-, pomore jo težavnemu delavskemu položaja. Seveda bo treba tovarne preurediti in v nje postaviti nove gtroje za izdelovanje vojaških potrebščin in pri tem bo morala priti na pomoč zvezna vlada in vojaške oblasti. kram so take, da je odbor pomožne afccije prišel do zaključka, da je čas, da se tudi s politično akcijo začne. Nastalo je vprašanje, kako s tako akcijo pričeti T Kako naj bi se z delom politične akcije začelo t Člani pomožne akcije se nieo smatrali za pravomočne da bi na lastno odgovornost tako akcijo ustanovili. Mnenje odbora pomožne akcije je bilo in ie,. da pri ustanovitvi politične akcije bi se moral slišati glas vsega slovenskega naroda v Ameriki Se le potem, ko bi šcen, da pismenim potom naprosi in .povabi vse one. ki jih je pomožni odbor določil, da bi sodelovali in pri sestavi za kongres potrebnih rezolueij pomagali. Predsednik pomožne akcije je nato razposlal sledeče o-krožnice in poeive: 14 Cenjeni:— Kakor vam je bržkone že zna no, so se v^led теКке nemirnosti, ki preti nesrečni Sloveniji v političnem oziru po vojni, vse naše organizacije, delujoče v slovenski sekciji Jagoslovansfce- zohicvje. poverilni odbor in še morda kak drugi odbor ter izvrši vse preliminarno delo v ne deljo pa se takoj začne s referati. 2. I>a se poskuša dobiti zastopnika wa^hingtonske vlade, zastopnika ameriškega Slovanskega kongresa in povabi župana Lausoheta, da prisoetvuje ali nas vsaj pozdravi. 3. Da s£ ministru Snoju in drugim predstavnikom jugosio vanske vlade dovoli prisostvovati in kongres po-adravkti, če hočejo, toda ne referirati a*i na kak način sodelovati, da bi se dobilo vtis, da je priredba pod njih vplivom. (Nadaljevanje na 4. etr.) se slišal glas našega naroda ši- ga Pomožnega Odbora za gmot Jugoslovanski parnik potopljen Kot pravi neko poročilo iz nekega ameriškega vzhodnega pristanišča, je neka oeiška podmornica torpedirala majhen jugoslovanski trgovski parnik 100 milj od severnega obredja Južne Amerike proti koncu septembra in je bil pri tem ubit kapitan in dva mor- njena. Parnik se je potopil štiri minute zatem, ko je torpedo za del v predni del parnika pod poveljniškim moetičem. — 24 mornarjev se je rešilo v dveh čolnih, pozneje pa jih je rešil nek parnik, ki jih je pripeljal nar ja, dva pa sta bila hudo ra- v pristanišče Svoboda do dela, svoboda vere, svoboda od bo jami, svoboda od bede, svoboda govora» svoboda volitve — 8VOBO DA ZA VSE, — xajamčiti si Jo! In satorej podpirajte vlado tudi s tem, da REDNO kupujete VOJKE HBA NTLNE BOHDE. V BLAG SPOMIN POKOJNEMU LOJZETU COREL, OB 21. LETNICI * Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno I & 6 E M Mrs. MIARY KOPAČ, rojeno Babnik. ki üvi najbrže v Milwaukee, Wis. V Ameriko je prišla leta 1913. Za njo bi rad izvedel. — JOHN KOS, 29 Mc-Afiulty Blvd.. Hamilton, Ont, Canada (Зх) proti nesramnemu odvajanju našega zenstva in drugega prebivalstva v laško interoaoijo, kamor so morali potovati v največjih mukah vklenjeni v verige, da se je nad tem zabavalo laško prebivalstvo, ki naj bi pri tem (pozabilo na druge težave, ki jilr je prinesel fašizem deželi. .Ne, nič kaj dobro nam ne more biti pri srcu, ko čiiamo o raznih poiskusih apizaratva Lahov potom Savoj.«ke hiše in po tom njenih prijateljev v svetu zunaj Italije. Savojska hiša je prav tako fašistična, kot je Mussolini sam, Mazzinijevei, katerim se pa Ameriki poje slavo, so s Savojsko hišo vred sovražniki našega naroda, ker mu nočejo priznati pravic sa-mo*?tojnosti, do katerih je po Atlantskem čarterju upravičen, kot vsak drugi narod. Naše kakršnokoli prilizovanje Italijanom ene ali druge vr«rte, ne bo prineslo našim zasužnjenim ljudem svobode. Mi moramo nastopiti ponosno in samozavestno, kot narod, ki ima pravico do svojega narodnega obstoja. Xaši fantje in možje so se tu- Fvoje misli in nazore, a mi ve-pio, da tis.tR italijanska demokracija, ki jo je izvajala vlada Savojske hiše v Italiji, ni nikdar bila zmotna zvajati nki obljubljenih demokratičnih po-.topkov napram manjšini katero so ji vrgli v plačilo zato, ker je zöbodla «?vojo bivšo zaveznico Avstrijo v hibet, kakor je tekom te vojne zabodla .Francijo in Ameriko in druge države, katerim je prej pela o 4 4 večnem'? prijateljstvu. Bila je vlada Savojske hiše, ki je še pred prihodom Musso-linija odobravala nasilno razna rodovanje našega naroda, ki je prišel pod Ltalijo. In vzlic vsem oprostitvam, ki jih moramo danes poslušati od raznih Sforz in njih pristašev v Ameriki, .pa vemo, da je Mussolini ja vzela v vlado Savo jska hiša. Ves čas njegovega vladanja je capljala z njim. Ko je junaško premagal Etijopce z najmodernejšim orožjem, proti kateremu se primitivno oboroženi vojni ki Etijopije niso mogli w»pešno boriti, se je da! glavar Savojnke hiše po Mu* solini ju imenovati za cesarja Etijopije Sa vojska hiša, ki uživa pri Italijanih velik rešpekt. ker je di borili pod staro Avstrijo, ki to kraljeva italijanska hiša, je nam je dala vsaj delno ^ато-dajala wa ta dolga leta potu- stojnost in šole v lastnem je-ho izdajskemu. morilskemu in zilra^ pa eo obelili avstrijske krutemu fašizmu, ki je zafcrivü kolajne p*om za vrat, ko je samo nad našim slovenskim in Od kar nafe Lojzek v grobu spi. Oh, kaka jc hi.« tiha In prazn» Trije mned m te minuli. Ker Tebe s nuni nI! Meeec november četrti je Troj enoindrvjaeti r o Ml ni dan. KI (a v nebetrfh z angeiei Boi obhajal sam. un je ta. da kadar ae ločimo s tega srtte, nam boA prišel s »roje nebečko melodijo, ki si jo tako »U rad l«m! aa kitaro 1 svojimi zlatimi prsti. Ml Te bomo pa tukaj w solzah in z molitvijo premikali in moUH zate. Ob. ljubi Lojzek Ti. za Teboj žalujejo Tvoja žalostna mati. oče. sestra Helen, brata Matija in Jernej ter Frsneka, Brooklyn, N. Y., 4. novembra. 1942. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vaiim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A Ф. t Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki , . . Posluje že 48. leto Članstvo 37.800 Premoženje $5,000,000 SOLVENTX08T K. a K. JEDNOTE ZSAAA 127^4% Ce hočeš dobro sebi te svoji» dragim, zavaruj se pri najbolj*!, Urok In nadsolvestni podporni orcmaismeijl, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED NOTI, kjer ae lahke zavaruje* ta be, operacije, prati bolem! io onrmofioeti. K. S. K. JEDNOTA »чацИаа тоШе in «ensfce od 16. do M. Ista; stroke pa takoj pa rojstvu In do 1* lota p* svojo okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja na>aoderaej6e vrste rectinkato se-danje dsbe od П50.М do IMNJi Za pojasnila o zavarovalnini in i idrobeoati krajevnih K. S. K. Jednote, ali pa na: GL A VITI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliei, Illinoia propadla. Italija ni ^ecrla v tem primeru stari Avstriji niti do gležnja, ker ona ni mo^ia nikoli deliti demokracije ^ kako druiro narodnostjo pod isto \ streho, —i Na^i poet je so peli o 44Potujfeni zemlji" — to zemljo eo nam potujeili Lahi davno prej, ko зе je na Obzorju junaške in *4demokratične*' Italije prikazala Mussolinijeva zda. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova kujiüca kl daie poljudna smerUki državljan. vprafaaj, kl jlb navadno sodniki stavijo pri Izpitu sa dr-iavljanstvo, vsebuje kujlfiea Re ▼ (L delu nekaj važnih letnic ls zgodovine Zedü4eafh držav, v lit delu pod o mi o vom Rasno, pa Proglas neodvisnosti Ustava Zedi-ојепШ driav, Llueolnov govor ▼ Oettynhnrgu. Predsedniki Zedlnjo-nlb drla v Id Poedtne drfara. Oeaa knjitid je samo 60 centov. in se dobi pri: SLOmiC PLBLISHINO CO. tie West 18th St, Now York L A I N A I O D A" ^ WEDNESDAY, NOVEMBER 4,1942 VRANO V VAÄI BLIŽINI JE ROJAK, KI NI 6E NABOÖEN NA SLOVENSKI DNEVNIK. — K OT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU NE BI IZBOČILI TO ŠTEVILKO V SVBHO, DA SE ШАЛО&1? i i m Poročil* ix raznih naselbin, kjer bivajo in dfldajo Slovenci SlßüSMcL v Jfanadi KANADSKI ROJAK V BOLNIŠNICI. Delavski svet v z Ottawo Vse bodočo preseljevanje rudarjev iz zlatih rudnikov v Kirkland I-лке, v druge rudni-14e. kjer kopljejo razne .za vojno potrebne kovinske rade, se bo odslej vrnilo na podlagi stro £e enakoprarvnoeti, kakor sta povedala C. K. Beese in A. K. Graham, člana oetralnega odbora Workman* Conncila, ko *ta * nastajajo m bodo ročnino. je vzrok ta, ker se na- • nastajale z vsakim dnevom toli- hajam v boluifimiol. МШ esm ko ^*00: ^ namreč, da bom pred par todm ££ t že doma pri moji družini, веч&ј K**»^*0« đa ne o" * tna.miic.nia in rrwli лo ла 17пстп. prebivalstva v prizadetih kra-(KIRKLAND LAKE SE IZ- « "— v;' maimjemo in tttdi da ne izost*- jih, tor l)o na podlagi toga Ste- PLAČUJE $500.000 MESEC- pa mi je^dravai rekel, da bom ^ у onem vila določil sorazmerno števi- NO RUDARJEM. komaJ » ** domo?' ~ to "podpore v boHbi proti akupne- ■ - " ' je VCTok, da som zaostaJ г na- ' r . .. Г ■ - ' ** ' um oaimitti i irn t jh rm mm i -n o гл mečevanju rudarja število» industrije lo radarjev, oziioma delavcev, ki jih mora kateri kraj dati na razpolago za delo v drugih rudnikih. S tem je okrožju Kirkland Lake zagotovljeno, da ee od njega ne bo 7.ahteva; lo več mož, dokler ne bodo dm ga okrožja zadostila tej potrebi v toliko, kot je to Morilo to o-krožje do sedatf." Tk toga okrožja fc bilo vpoklicanih mnogo mož in mlade-nteov k vojakon*, mnogi pa eo bili tudi poslani v drupe vojne Kljuib vnem strašilom in go- nra sovražniku z drugimi naro- ročnino. Tukaj vam po&jpra , vonoam, da je vojna napravi- money order za 6 dolarjev, da! V V ... . i« л1г«а;; »i«*« ^ i_____i______ . .__? _ I Kakor sem omenil, tudi prt RAZMERE V RUDNIKIH V BUDtBURY. KANADSKI LETALEC RAN- I JEN PRI GIBRALTARJU. la iz okrožij na polja zlate m-, poravnam za nazaj in naprej, de mrtva acffiča, se samo v,Brez lista "Olas Naroda" bi mi« Kirkland Lake ae vedno redno ц>Цо res dolgčas v bolnišnici, vsak mesec izplačuje rudarjem! Dbigi so dnevi in noči, ko niče® i>ol milijona dolarjev v pla-jma človek kaj drugega delati, čilnih kuverticah oziroma če-! kot čitati in radio pokušati. • j Naj omenim, da sem se bil Neki list v Torontu je predlP?™^^11. .^'J**** na. f^.6 nedolgo slikal Kirkland i^^l^c^ majru. Zloniilo nn je bi- kot pozaibljeno in zapuščeno: mesto, 'uz katerega ^e dne\"U0 V li*trh ee je pisalo, da so bi-J Častniški pilot Gtorge Beur-li rudarji, ki delat v rud- ling iz Verduna, Que., je znan nike v Sudbury, in niso hoteli kot kanadski letalski prvak, tam ostati, navadni nezadovolj- ki se >e poeebno odlikoval v l>o neii ter da zo bili pri rudni-jjrh na Madti, je bil ranjen v kili prav zadoroljni, da bo se i nogo. ko se je s letalom pone-jUi znebili . Ssre^il biizu Gibraltarja. «Rudarji, ki so imeli skušnje I Keurling je bil že pred % delom v rHufburvskib rudni-|par tedni y botoišnicU ker je krli za nikelj pa pravijo, da se ^ prcMreljeno ре1о je bi 1 jini je obljubilo —*--- selijo oele družine, tako da je 50 hi£ popolnoma praznih Jn na glavnih uäicah ßtoje prazni lokali vsepovsod. Da se dožene aktu«ihie razmere v Kploešrnom, se je podv^e-lo to^en pregled, ki je pokazal na^dnje: (V Kirkland Lake je sedaj 18 tisoč prebivalcem- in manj kot ,k> ^tiri rfra in drugo je £e vse ddhro, le noga gre bolj po-na bcije, tako da mi doktor ne da не niž hoditi, pravi, da moram biti še vedno v postelji, vendar pa gre vse dobro.. !>faj ee tem potom tudi za 4 M л * mm m m m Slovenci v Kanadi! S^ II ■■ m .1 t* i ■ 4 m Ш, 0 t t «. ^ " i « v ч i ^ • 4 VZAJEMNA PODROBNA ZVEZA "BLED" VAM NUDI NAJBOLJŠO GARANCIJO ZA ZAVAROVANJE PROTI NEZGODAM »JOEL I I ИМЧ »■ III IPII ■!■■!■!■ 1ГГ'ITI I1 III« iimw^ryMww JE EDINA 8LOVEN8KA KORPORACUA TE VRST K. KI .IF. PRIZNANA OI» DIIŽAVK V KANADI Drfinoet \шжкех» Motne* in Store**?, kateri tmitja üohru in «tvojim. Je, 4л ntmuAomn prHtopijo ▼ Zves«. ZVEZA PIJiĆt'JE BOLNIŠKO PODPORO V RAZREDU A — $1.55 DNEVNE PODPORE; V RAZRKDt' B PA $15 TEDENSKO IMA GOTOVINE DO ЏШ9М, TER JE IZPLAČALA IZ SVO. JEGA OBSTOJA PREKO $\9ЈЖЛ9 ZA RAZNE PODPORE IN OPBRACUE Za vne iiodrobntjje informacije ве obrnit« na gl a v neg* tajnika Zreze: FRANK GREBENC. 81 McKELVIE A VENUE . . . KIRKLAND LAKE. ONT.. CANADA meni je nastopila sprememba. Topot nisem prt»el na navaden dbisk k vam, da se poslovim od vas, od mojih äeftfer, bratov in drugfh sorodnikov'in zjiatnoev, marvoÄ prijel sem kot vojak vedno prirpravijen s svojo zvestobo napram svojema naroda, katerega nsoda je vezana z u- sodo dnpgih narodov v borbi na I------:--- *mrt ali pa svofbodno in do- ke ljudi, da se streamejo od ene/clanoin. Bodimo raje razsodili, stojno ljudsko žrpljenje. j dragim pa oipozorilo, da ne na- ter glejmo, da nas zgolj oec&- Љмгшпет tudi, da ste vi slepceti današnji čas. y-eled tega m v tem duhu po- nam bo vsem skupaj ofrvee-vabili me v svojo sredino in da ^' J^ftnoet Ш pripravljeni naj bodemo zalotiti vse aa ste pripravljeni storiti vse za stvar pravičnosti Naj vam povem v odkritosrčnih besedah, da sem vam hvaležen in pred fto domov je praznih. V rudni- b! ^ j111^ hvalim vsot mojim ofciskoval- vami obrabljam, da mi bo ta oero, ki so in mi Se hodijo de^at sestanek rojakov in rojakinj v kih je nposlenäi 3^14 niirfkih, katerim iapiacmje nad pol milijona dolarjev v plačah mesečno. V vojaški siuibi je o-| nih imenoval, jii je proveč.. e лтггг.к. da nmo^p rudarji ne vzdržijo vвш9шгу in čudno je, da tamainje oblasti ne ukrenejo kaj v tem oziru. irotova dela, • ^(niknnAtirimotornom f,UhMkr0fr leta 1939 je bilo mesto nikelj ali v Norando, kjer je ^0111 sllM» da sie združeni med baker. Kocnpanije pričakujejo ko1 bratje po mesu in po da bodo morale бе tćh majner- krvi. Kajti za današnji čas jev nekaj po?lati v 8ud*>ury v^udf solski otroci so se prepri- ji ?»e glasi, da je bilo pri ne-' Kirkland 1л*ке gosto naseljeno majne za nikelj ako bo to ро^ ča^ »loga ječi in nesloga sreči ubitih 15 oseb. 11 je bilo in je bilo izredno težko dobiti trebno ker zlato ni tako važno, frane» ni оаз. da bi pod- ranjenih in več je pogre*anVh.! v njem »»tano^-anje ali tudi Potnikov je bilo v letalu 32. mo so*>o v najem Ljudje so pre-med njimi tudi rtekaj žensk in delovali «roje domove v stano-otrok. vanja, ker & je dalo napraviti lep deiuft- z najemnino V «hišah, ki so Kile narejene samo za dve družJhri, je često Sivelo po šcet družin. GLOBE RADI KBßENJA VOJNIH CEN. NACIJSKI AGENT JE HODIL PO KANADI Z VLADNIMI URADNIKI. Ntacijski fcpijon, po imenu Collin Ross, je v ledu 1935 in 19.% jx>toval. po Kanadi e ponarejenimi papirji, na katerih je bilo napisano, da pripada angleški tajni inteligenčni >lirz-bL V rcsnici je bil član Geo-]x)litfčncMra instituta v Berlinu. Vojna je vse to spremenila, poleg tega pa so industrije drugod zvabilt mnogo delawev. ki so «e odselili z družinami vred. kot je nikelj v današnjih časih, vrgli polena dru^ drugemu «Zatorej delavci v tistih kra-; y«kd nekih starih grahov, go-jih, ne pozabite se oi^enizirati eovraßtvo in se poehArvali v delavske onganiflawlje. »ko obtožb ki že same po sebi na-hočete da boste rmeli kakAno'^tajajo rfmrdeče in neokusne, wa*čito tudi takrat, kadar vas sicer rojene v krogih fašisma. kompanija ne bo tako potre- Ta se je posluževal a straailom (bovala kot dane*. Tudi sem У&^котапж*" in je tako tudi za med onimi «ničnimi, ko je slepiti javno mnenje, J. N. rekla:4'Ne rabimo te požirajoč v svoj krivični plen več, idi kamor ;hoče^,TT ** ™ narod za narodom. Ta očitnost me nnibeden vprašal, m m kje 6om m • * A mogel dobiti delo. Ah imam Zdaj $o doma večinoma o-taJi . xl - - ■ • Ji. . • « i - «7.П stro^ke.f Takrat nas niso po- moisanih pra vilih in postavah glede vojnih cen. PosAen odsek begu odbora, ki ki ima v področju uveija-vljenje regulacij, je naosnanil, da sta morali pilačati globo dve firmi v Timtaiinw. Po \-sej Kanadi je bHo precej ml»čajev kršenja pravil in denarne giobe, na katene. so bMi posamezniki obsojeni, so bilo v vsotah od desrf do petsto dolar jev. . temu naciju cd priliki priobčili v "ölasu Naroda" Bratje in seetm:— < Inezau^oet med narodom, ob-Minik) je že ргеоез časa od toiIti vodiine ljudi z raznimi tega, ko sem se podal ж Тжп- mim[ m tako doseči razkol med nn»a na .pot v raeq>roetrto de-; lüßgtvooi v eploenem. zelo, novo domovino Kanado. V dveh letih moje odsotnosti iz! NeM ^0^ J0 preprecit>, vaSe sredine se je marsikaj ie- ako hočemo obdržati častno pn pomenilo tako tukaj pri nas,'«ego na*«a naroda v «tari do-zartem splofeo v Kanadi, zlasti movini v bort>i proti fašizmu, pa. ako govorimo o »premem- \ da «bo p^mosen nas narod z na bah in tekočih razmerah v sve- *a tem kontmentu, kakoi to јупк) mi ponosni ž njim.. Ta eprememba tukaj pri пдаЈ Brez dvoma da se še danes ni le zadnjih dvefh let,, a so že demokratični podlagi, podvržena in prežeta z načelom borbe za vničenje fašizma. In dru-;gi<4 ker je to organizacija, ki vzrok. Toda naj bo tako ali pa' stremi v onih vrednostnih za-tako, mislim, da je bila obvesti-J devah našega in drugih narodov današnje dne, zalagajoč se na prvtean mestu za združenje vseh sil in sredstev v borbi za zmago nad krutim sov razni-konu. Kdor ne more videti teh vrednosti in kdor se nepošteno ponaša napram njim, verjemite mi. da ni nekaj v redu. Kajti milijoni žrtev v svetu bi morali omehčati kamen i to srde. da se enkrat za vselej odstrani krivičnost in tiranijo z zemeljskega povnsja T oeovi-nah. fašizma. Do tega nas sili Človekoljubnost in človeško sočutje napram praK-icoljnfcnosti. •K! sklepa, dragi rojaki in rojakinje, nimam drugega, da vam zapustim v poslovi t ev. razen da oetanete zvesti interesom današnje borbe, da si vre^a jate niedsdbojno zaupnost in ftvestribo, da delate slofeio ih da minila tri leta. odkar se nah a jamo v vojni S tem se naravnost nalagajo marsikatere po-težkoče ljudsldega življenja in komodnosti, a vendar niti oddal eč onim potežkočam, ki j2i 'dcÄijo ljudje, ki so kratkovid nL Bodiei is svojih sebičnih čutov ali pa vsled nerazumeva nja. Taki ljudje se radi poslužujejo z obrekovanjem in z izgovori napram občim nalogam. je enostavna izključitev na svojem meetu, pa tudi ne izraža v^eobČega zanimanja interesov k napredku« Jaz sent vstopil * društvo ne z ciljem oeebne koristi, ampak s ciljem, da tudi mi v Kanadi ei ustanavljamo one uetanove, ki nam naj koristijo edino v opravičenih potrebah, po vz^e du naših rojakov in rojakinj v Združenih državah. To je bil moj sicer poöten namen in ako ieTnog^pot^Tokgledene: v bratgki ^ kažete ^jo placanja п^««^ «usestmen- najbdj8o naTodtlo ^ «,oveko. ta, je bil pertrdben opomin, ali ljrfmo ]ftetnoet k obWm nal(V pa pojasnilo kot članu Kajti lahko Je izključiti člana za članom. апфак to ne nosi napredka društvu in tudi ne ugleda. Orale j il se bom z ozirom na to, da ne i&čent zadoečenja. Ne mislim, da bi nemir na društvenih sejah bil najbolj priljubljena stvar. Je dosti potrebnejših stvari za reševanje, kakor pa prepir. Toda po pravici povedano, obžalujem postopanje gl. odbora, pa tudi odbora odseka Mislim, da je skrajni čas za ta-^'Krka," napram društvenim gam, ki so tako pred nami, kakor tudi pred drugimi narodi. Naj vas veže v tem »vanredni junaški vsjgWd naših bratov in sesrter v domovini, slovanskih bratov in seeter v Sovjetski Rusiji, vtagied bojevnikov drugih narodov. Naj vas veie ta čut in zavest naspmn novi domovini Kanadi in n$eni armadi, do kemčne zmage ki v-niČenja krvoloÄrt^ga sovraänika — ffi-šrzma. VaS^v'borbi, Jrfnez Smrke. L Ж I R H O D Г w ] WEDNBSDAY, NOVEMBER 4, 1942 TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELBEBT G ANGL Ž ENGIS KAN V. P. (Nadaljevani«.) Ta kombinacija je bila ved- Po vabi so kmalu svedeli, kdo je tuji gospod, ki je ogledo-val kup kamenja. Meta ce je pripeljala za Egidijem in je raz^ vla.-'r.u po vasi, čenxit je x,rišel zadnji potomec Zaviiiečakovega rodu. CVsar mu ni hotila iu vedela povedati Meta, to je zvedel v mestu, ke se je kmalu seznanil z vplivnimi možmi. Naravnost jim je povedal, ka* je namen njegovega prihodu. Plemenita >e jim je zdela njegova namera. Tisti, ki so imeli i.«-(do pri denarnem zavodu, so sklenili, da mu dado brezplačno .prostor v Zavinkovcih, da sezida tamkaj novo hišo. Brankovih je sprejel ponudbo s hvaležnostjo. Ukrenil lje vse po-inbno pri oblastih, ki niso *amo z veseljem pozdravljale njegovega sklepa, anipak ki *о mu tudi obljuibile svojo podporo. Ko je bilo vse pripravljeno, in načrti izdelani, in odobreni, so j. risi i zidarji in o začel razkopavati globlje. Temelj so položli -loboko v zemljo, da ga ne bo mogla omajati nobena moč. V \ i>r *o se poživile govorice o starem Zavinseakn in njegovem rodu, ki so živele v bajkah Zavinkovčani so pezaupoio gje-da4i mladema Brankoviča. V ustnam izporociln ohranjeni I n eoblikovani, povečani dogodki so jim Aujali iÄe slutnje, »la se jim obetajo zopet ct^i, kakršni so bili tedaj, ko je tu stali» jKjnosno poskapje — Zavinkovčani — kolikor juh je bilo doma — so amajevali z glavami in so s strahom čakali bodočih tit »odkov. Hoteli eo pometati kamenje iz globokih tal a ba^i hi oblasti, ki je bila na Brankovih vi strani. Težili so svqjim ljudem v Ameriko, kaj se pripravlja doma. in blagrovali so jih. da «o tako daleč in tako na varnem. 4* Blažena domača va>,M eo pisali Američani." hvalite Bo-•a, da vam je poslal dobrotnika-. Po svetu šele človek «poena kaj je vredna sola. Ne bilo bi nam trpeti kot živini, če bi ne >;:la vsa naša moč samo v rokah, -nego če bi je bilo vsaj nekoliko tudi v glavi." In še več! Ta in oni je poslal celo nekaj denarja, da bo mogoče po--|M* -|д.пја1е kvišku in sikale moč in toploto solnčnega žara. Ši-1 oko listje je spletalo nad koli senčno streho, spodaj o se napenjale jagode, ki so visele o/b šibkih trtah v dolgih, sladkih tirozdih. Ljudje so prihajali in gledali. Kakor da se dogajajo čudeži, tako so jim gledale oči, zavreto in presenečeno. •\All je mogoče?" so i spraševal i. •'Ali se izpreminjajo puščave v raj T" so vzklikali. "Ali nismo ragnani iz njega?" Egidij jih je klical k sebi im hodil je med nje, ko so se zbirali na vasi. Ves j- bil nühorv in vei so bili njetgovi. ZA IN PROTI KONGRESU. (Nadaljevanje z 2. str.) 4. Lhi se razpošlje poleg apela v listih na organizacije, da no uspešna in vedno do.vedla do poeljejo zastopnike, tudi pisma (zmage. Nobenih glasnih povelj direktno društvom in v*em or- ni bilo čuti tekom boja. Vse ganizacijam ter naprosi vodite-'ukaze so dajali poveljniki .s po^ lje centi alnili organizacij, da ■ močje črnih in belih zastavic ali sami apelirajo na svoje po-Uamo z lokami Velike kitaj dražnice, da volijo delegate. ö. l>a se naprosi vse slovenske časopise, da pišejo v prilog slovenskega kongTesa in to stvar podpirajo kakor največ mogoče. 6. Da se najde v Olevelandu |e Žengisove udarne zmožno osebo, ki bo vodila domače priprave za kongres. 7. Da ee za program kongresa pripravi tri refe:ate in sicer: a). Vojna in ameriSd Slovenci — Zdelo se nam je važno da se najprej in predvsem go fc-ke armade, drzni mohamedan-ski jezdeci, neniški vitezi, in njih vojaki, vse se je moralo ukloniti silni toči mongolskih puščic. Navadno je bila zmeda že popolna, pred no so udari-čete. Da>i je imel veliki Kan obi-i čajno manj vojakov* kot njegov nasprotnik, je največkrat imel več vojakov kot njegov nasprotj nik v resničnem boju. On jej bil .monter v tem kako razkropiti sovražn ižkovo vojsko v manjše oddelke, katere, je po- vori in piše o lojalnosti ameri- t(TO enega za drugim z lahkoto' «kih Slovencev in o naših v*e- uničil. Monter tudi v prevaii. stranskih vojnih naporih ter Udaril je na enem kraju, ko ga spi odi povedati kakor največ jo sovražnik pričakoval na dru-' mogoče, da bodo v Washing-'gem. Vedno je tako manevri-1 tonu absolutno «prepričani, da ral, da je nasprotnika zagrabil *mo dobri in zanesljivi držav-f db straneh mesto s frontnimi na liani in se zavedamo, da se na- padi, kjer bi bil moral žrtvovale dolžnosti za to deželo prve, ti preveč svojih vojakov., preden povemo, kaj bi radi za J ^ ftloveixi- v starem kraju in prosimo pomoč od Aimerike. b) Položaj Slovencev v Jogo slaviji in zamejnih državah ter njiii bodočnost. — V tem referatu naj bi se obdelalo vse potrebno o položaju, trpljenju, ze-di njen ju in osvobojenju. demokraciji, bodoči socialni uredbi in sploh v*e |>otrebno glede stre mljenja slovenskega naroda in pravičnosti kot podlage bodočega miru v Evropi. c) Politična akcija ameriških Slovencev. — Ta referat naj bi u ključe val v«se, kaj je iia£ namen storiti politično v prid Slovencem v Evropi tet kako naj bo ta akcija organizirana in kako najde sredstva za evoje delovanje 8. Da se te referate poveri mi*bili karavanski trgovci. njegova kanipanja je bila preiačunana na naglico.j Njegovi konjeniki so včasih prodirali 80 milj na dan. Vsaka njegova poteza je bila do podrobnosti preračunana, si» pred no je sovražnik sploh slutil da ibo napaden. Luhko je poslal istočasno tri ali ätiri armade v kako deželo, na stotin«» milj eno od druge, brez kakih posebnih srvra med eeboj, pa ie vendar vsaka opravila svoje de lo in »kupno dosegle dofočen smoter. . N<*kaj nj<»gf)vih zmag je bilo napol doÄ>ljenih s propagando, preden je poslal v deseto «vojo л-ojsko. V uporabi beeed ni še noben poveljnik prekosil tega barbara, ki ai znal ne brati ne pisati. NJe^ova^peta kolona so "Delo premaga v>e težave!" ji me govoril. "Delo pričara pn^čavo v raj, prežene temne in obupne niWt, napravlja človeka zadovoljnega in zdravega. Glejtie, tudi moje roke *o žuljave. A ni nv.* stani takih rok, ker je lepo tisto, kar so posejale, gojile in negovale. Sram T>i me bilo mehkih dlani, nko bi bila pudčava tamflcaj. .kjer je danes na§ rodovitni vrt." Ogledovali eo si т<*У<г roke, izdelane od J^keza truda, vse pokrite s trdimi žulji. "Saj so žuljave tudi nase roke," so govorili. „ "Da, žuljave so. Ali konm so služili ti žulji? Ali niste svojih moči prodajali tujini, delali drugim, a sami ostali brce dobička! Koliko vaših zdravih sil je požrla mrzda tujina, svet je pa sameval donta, da se je širila puščava krog in krog." je odgovoril Brankov.ič." __ je," so mu pritivali možje. "Služil sera tujcu, trpel do usmiljenja božjega. A kaj iniamt" ",I>osti!M je dejcl gospod Rgidij. "Naulčili ste se ceniti v vojo moč Zakaj naj bi služila tujen, ako lahko služi domu! Ali je dom samo zato, da propade?" •Uspehi njegovega dela to bili izpodbndna moč, ki je navdajala ljudi s pogumom in upanjem. Zganile eo se roke. Po p -lju in po vinogradih jc mrgolelo delavcev. O sveta, blažena. domača zemlja! V Zavinkovcih ;*e vse poživelo, vse se je dvignilo v novo življenje. Ugaenile so vse govorice, ki so obdajale nekdianje razvaline Zavmščakoviega doma z groao in prekletstvom. iAlr-no eo *pali pokojniki. Mladi rod je rasett v upapolnem pričakovanju. Bogate so bile jeseni, vesela pesem je odmevala od trtja do trtja. Težk* tovorni vozovi so drobili kamenje po strmih cestah. Svet, že pozabljen in zapuščen, je zaslovel nc so spali pokojniki. Mladi rod je raeel v upapolnem priča-V daljne kraje. Blaginja se je dvignila. Izgnanci in ubežniki in so jih izkoriščali sebi m potomcem v prid. t ф KONEC. , .. - . veščim, sf)0bol>nim osebam, ki detojejo kot o^ji odbor, s predsednikom na čelu. V po^iev pridejo v pivi vrsti prominent-ne osel>e, kakor nasi pisatelji, uredniki lietov, voditelji večjih organizacij ter narodno zavedni duhovniki in ukljočen je tudi župan Lausche. . 9. Da mora imeti celotni odbor skupno c jo vsaj enkrat pred kongresom. Obračamo se torej med drugimi tudi do Vain iskreno sodelovanje pri tem zgodovinske važnem deJu. Prosimo Vas, da čim p*ej odgovorite na to pismo in privolite k sodelovanju. Odgovor naslovite na: Vincent Cain-kar. 2657 S. LawTidale Ave.nue, Chicago. Hl. 'Z iskrenimi pozdravi, za pripravljalni odbor, Vincent Cainkar, presednik. -NOVA IZDAJA- Dobri Atlas je nujno potreben ... pn ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANASNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaie svet, kakor&en je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad« (Nadaljevanje prihodnjih.) Ti k6 ura preskrbeli %a njegove na-fiiene potrebne ljudi v vsaki deželi, ki jo je-nameraval na-■pa^ti. Proučeval je sovražnikovo ozemlje, ljudstvo politiko, prona&el med njimi nezadovoljstvo, ščuval enegra proti drugemu. . .Njegovi ovaduhi so mu sj>o-roeili, -motfjo teh je Vzvedel, da kitaj- KEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. V8EBINA ATLASA У>ш1Јг|»1м11 s v rt o t »In 1 odb*r je librsl U»cd tri tU* »lik sam« najMJi« bшкм dike— U zbirka je Uko popolna, da je za тжжке%* nc obhodno poireiMia tekoma гоЏ* in po vojni. Vkljutoii »o nanajündaji znalirridl: — »vel, K)ropa (dane*), o^rrdnja Evropa (ob Izbruhu vojne), ЛлгМи «iWK Francija. Ntm-tlj*. Italija, ftrira. Holandska, Beljija. ■ka. \orvHLka, »annka. Inija novjH«klh oorja-ll«tU4ilh republik. Bolgarska, Rumonf>ka. Joffo-«larija. Grtka. Albanija. Azija, Тигвја. Sirija. Lebanon. Arabija. Vzhodno Indi>k» oMje In Halajski polotok. Indijk. Burma, KlUjtOia, Ja-pon«ka. Paelflk 4uina Amerika (aeveroi del). luin* Amerika (jtribtl del). Afrika. Severna Amerika. Kanada Združene drfare. Mehika. O-Mvdnja Amerika In Zapadna Indija. IZ vseh Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, Id aam aebe popravlja. Ima refiiti marKikatera oaicprorujuta si тргаАапја. ki nastanejo r raznih rasgorurlb. Htrani «o akladl^e Mtetovaec» znanja In podajajo raa- «cinopt zf*mlje. pn^ne eonćuesa sestava, |к>кга-jiiie In pioJuxMod oceanov In ј?м*г, dolgost najdaljših rvk" Inr:trrvkopor. (lorriQno poglavitnih otokov In vl*»nko*-r KT «»t ovnih gora. Tu 00 odgovori na mni>?A dflnaüttja vj>raAanja. SEDAJ 40 centov PO POSTI V URADU — 35 CENTOV 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. ski vojni minister iaioraWja ki se ma drznili zaperstav-vojni sklad v svoje namene. Ko Ijati. Podajte*se, ali boste uni->o njegovi a^ntje to raznesli ceni, jih je evaril Ako so ee 1K) celi deželi, je to povzročilo 11m vdali, je vdrl v deželo in hudo krizo na Kitajskem rav- J jih vkljub temu poklal. Poslano ob času, ko so Mongoli vdr-jzeval se je propagande tudi v li v deželo. . svoji deželi za povzdigo morale. Piidno Ae je posluževal propagande kot eredstva gTožnje. Povzdigoval je vojaški stan in zatrjeval, da je nekaj narav-ШШШ^^^^^Л neffa. da drujri <]»- Bil je njegov priljubljen .obira j. iati^ obijat!.. 2er stavilo, ga je zažgal in pobil vse prebivalstvo: može, žene in otroke. Bilo je temeljito poeto лапје. Ko je anmada odmar-eirala, je pustil nekaj svojih ljmli in peščico ujetnikov skritih v razvalinah. Pozneje so njegovi ljudje prisilili ujetnike, da so ^li po mestu in vpHi, do «o Mongoli о<Ш.. Ko *o maloštenrilni domačini ki so n
  • xtiijot ter se po tem raz dejanju povrnili domov (Nadaljevani? orihodnjift. POZDRAV NABl RUSKI ZAVEZNICI. G^od geslom "Roški narod vodi našo vojno" bo ameriški narod počastil ruski narod s tem. da bo proslavil 25-1 et ni co Sovjetske Rusije v nedeljo oi> 2. popoldne dne 8. novembra v ^Гadison Square Garden v New Уогкп. Kot govorniki bodo nastopili: podpredsednik Henry A. Wallace, poelanik Maksim Lit-vinov, governer Herbert 11. Lehman, župan La Gnardia, senator Claude D. Pepper, Tli. Lamoant, William Green, R. Thomas, Coriiss Lamont, Paul Robeson. Zborovanja pa bo predsedoval bivSi ameriški poslanik v Rnsiji, Joe. E. Davis. Zborovanje bo pod pokroviteljstvom Congres of American Soviet IViendsbip. Vstopnioe od 33 centov d« $2.20.