139878 S S S s s i ZCTO Pripomoček do vini slovonskenrai slovst s s s s s .s 1PSU 1 i mw " mmmr * VJ h v v) W 1550—1880. Y v*« s tj Spisal s s \ s s Julij pleni. Kleinmtiyr, i o. k. profesor. s s S S ----—p*>a. s <, A V < 1879. S S s s i : s Založil spisatelj, v Kopru. ' \ s s Natisnila tiHkarnica tlruibu sv. Mulioru v Celovcu. v ------ . --------~—-- v Pripomoček : -slovstva. * VI A. 1550-1880. Spisal Julij plem. KIelnmayr, c. k. profesor. -- 1879. Založil spisatelj, v Kopru. Natisnila tiskarnira drulbe uv. Mol;oia v Celovcu, m 139878 M/6 Y0 d. Zemo do zerua pogača. Obširneje zgodovine slovenskega slovstva še nimamo — a mnogo se je uže poskušalo na tem polju in mnogo nam je gradiva po raznih knjigah, listih in sestavkih. Upati smemo, da se po skrajnej delavnosti doticnikov kmalo obelodani prepotrebna zgodovina domačega pisemstva. Manjše preglede slovenskega slovstva imamo do sedaj: 1. v slovnici Jernej Kopitarje vej: „Grram-matik der slovenischen Spraohe in Krain, Karnten und Steiermark", 1808, str. 1—158. — 2. v Metelko ve j slovnici: „Lehrgebaude der slovenischen Spraohe"; — 3. v Anton Janežičevej slovenski slovnici: „pregled slovenskega slovstva"; — 4. „Pre-gled slov. slovstva", spisal prof. Ivan Macun, Zagreb, 1863.— 5. „Abriss der slov. Literaturgeschichte", France Zakrajšek, Gorica, 1861. — 6. Šafar^k: „G-escliichte der slav. Sprache und Literatur", 1826. 1* — 7. dr. Fr. Miklošič: »Slovensko berilo za osmi gimn. razred", Dunaj, 1865. — 8. »Altslovenische Formenlehre in Paradigmen", priobčil dr. Fr. Miklošič, Dunaj, 1874, v vvodu, str. 1—35. — 9. »Slovenski dom", prof. Ladisl. Hrovat, Novomesto, 1878. — 10. »Naučni slovnik", izdav. Fr. Kieger; — 11. Dobrovsky: „Slavin poselstvi z Čech ke všem slovanskym narodum", 1806. — 12. v »Jezičniku", kojega priobčuje leto za letom marljivi naš prof. Jože Marn v Ljubljani; — 13. po raznih letopisih »Slovenske matice" in v knjigah: »družbe sv. Mohora". — 14. v »Glasnikih" Janežičevih itd. Eazun tega nam je mnogo životopisov po najboljših, sedaj živečih pisateljih in to delom v posebnih knjižicah, delom v letopisih srednjih šol, delom po časopisih. Tu bi bili imenovati gg. dr. Bleiweis, dr. Etb. Henr. Costa, prof. Fr. Leveč, Fr. Levstik, župnik Mat. Majar, prof. Majciger, prof. Pleteršnik, dr. Razlag, Bož. Raič, župnik Dav. Terstenjak, Orešec, prof. Šuman, prof. TJrbas, prof. Wiestaler in drugi. Prepričal sem se po mnogoletnej skušnji pri učencih svojih in v občevanju z zavednimi Slovani, da tudi majhen spisek naših imenovanja vrednih slovstvenih delavcev nekako vgaja in je v malej obliki neke vrednosti za šolo in dom. Uže leta 1874. mi je bila volja priobčiti enak ročni sestavek. Obelodanil sem nekaj malega — v naglici, a dobrej volji — kot dostavek slovensko-nemškemu slovarju — a preveril sem se, da je marsikaj napačnega. Temu nisem jaz kriv, marveč razmere naše in žalostna a resnična prikazen, da imamo mnogo nejasnega, ne-temeljitega in temnega ozirom na okoliščine naših, slovstveno delajočih sil. Po vsej pravici piše nekdanji mi profesor, ki se mnogo trudi, da bi spoznavati učil zgodovino naše duševne delavnosti: „Tim bolj se s slovstveno povestnico pečam, tim bolj čutim, koliko ledine je še tu in tam in koliko se le napačnega prepisuje". V popravi precejšnej in pomnožitvi obilni podajam tedaj »pripomoček" kot povsem novo delce ter mislim, da nisem samo marsikomu ustregel, ki se pričetkom bavi z našo slovstveno zgodovino, temveč tudi onim, ki hote pri enej ali drugej priliki si zopet vtemeljiti in poverniti spomin o času delovanja posameznih naših pisateljev in pesnikov. Ker nobeden človek ni popolen in so možu, ki biva dalječ od dobrega vira, mala sredstva, bi bilo dobro, da se prijatelji naše domače slovstvene po-vestnice v prospeh temeljitih, pravili točk oglasijo in nam bode vsaj jedenkrat zasvetil čas, ko bodemo natančna določila o rojstvu, delovanju i. t. d. verlih naših delavcev imeli. Do sedaj tega še ni! Tu se bere tako — tam drugače! Govorim v svetej prepričbi! Očistimo to polje in v to sverho priobčim delom v pripomoček, delom v znamenje, da štejemo med „našimi" častne može, svoj mali sestavek v povsem novej obliki. Sprejmi ga, dragi čitatelj in prepričaj se, da nismo bili in nismo revni zdatno delajočih mož! V Kopru, julija mesca 1879. Jul. pl. Kleinmayr. Pisatelji in pesniki novoslovenske dobe, Ahacelj Matija, gimn. prof. v Celovcu; r. v rožn. dol. na Kor. 1779, u. 1845.* Alazija da Sommaripa Gregor, redovnik v Vidmu; živel okoli 1607. Albreht Andrej, prošt v Novem mestu; r. 1782, u. 1848. Alešovec Jakob, urednik v Ljubljani; r. 1842 na Skaručni na Gorenskem. Andrejaš Miha, tkalec; r. v zgorn. Rožu 1762, u. 1821. , Andrejčekov Jože, Podmilšak, teleg. uradnik; u. 24. dec. 1874. Avgustičlmre, urednik v Pesti; ogersk. Slovenec. Ažman Janez, župnik na Dovjem; r. 1842. Baraga Friderik, bivši misijonar v Amer.; r. 1797.+i£/>i>i Barla Miha, protest, duhovn. na Ogerskem. Bas ar J., duhovnik; 1734. * r. = rodil se je leta ; u. = umeri je leta ; dr. = doktor ; prof. — profesor ; duhovn. — duhovnik ; protest. — protestantski ; svetov. = svetovalec ; Kor. — Koroško ; Kranjs. = Kranjsko j Štaj. = Štajersko ; Gor. = Goriško ; Goreus. = Gorenrsko i. t. d. 1 Bezenšek Anton, prof. v Zagrebu; r. v Bukovji, Štaj., 1854. Bilec France, duhovnik; r. 1784, u. 1824 v Harijah. Bilec Janez, duhovnik v ilirski Bistrici; r. 1839 v Ternovem. Bleiweis Janez, dr.; r. 19. nov. 1808 v Kranji. Bohorič Adam, vodja stanovsk. šol v Ljublj.; 1584. Bole Davorin, gimn. prof. na Kuskem; r. Kranj s. Božič Janez, duhovnik na Koroškem; r. 1829 v Lescah. Bradaška Franjo, gimn. vodja v Zagrebu; r. v Kranji 1829. Breznik Anton, duhovn. na Staj., živel 1789. Bunec France, učitelj na Primorskem. Burgar Jože, duhovn.; r. 1800, u. 1870 pri Litiji. Caf Oroslav, duhovn.; r. 1814 v Eečici, u. 1874 Št. Cegnar France, viš. telegrafist v Terstu; r. 8. dec. 1826. pri sv. Duhu bi. Škofje loke. Celestin Franjo, dr., prof. vseučilišča v Zagrebu; r. v Vačah, Kranjs. 1843. Cigale Matija, c. k. minist. tajnik na Dunaji; r. 2. sept. 1819. v Lomeh pri Idriji. Ciglar Janez, žjipnik v Višnjigori; r. 1792. pri Ljubljani, u. 1869. ' Cimperman France, pesnik; r. 3. sept. 1852. v Ljubljani,' u. 30. maja 1873. Cimperman Jože, pesnik; r. 19. febr. 1847. vLjublj. Ciringar Jernej, župnik; r. blizo Maribora 1818. Clementin Anton, bivši ljubljanski korar. Cojz Anton, baron, grajščak; r. 1808, u. 1873. Cojz Žiga, bar., grajšč.; r. v Terstu 1747, u. 1819. Costa Etbin Henrik, dr., odvetnik v Ljubljani; r. v Novomestu 1832, u. 1875. Čandek Janez, bivši redovn. jez. reda v Gradcu. čop Janez, uradnik; r. 1810 na Breznici, u. 1845 na Dunaj i. Cop Matija, knjižničar ljublj.; r. 1797, u. G.jul. 1835. Dalmatin Jurij, prot. duhovn. iz Kerškega; u. 1589. Damascen Janez, o.; Feliks Dev, prof. bogoslovja v Ljubljani; u. 1786. Danjko Peter, dekan; r. 1787, u. 1873., Štaj. Debeljak Matija, prof. v Vidmu; r. 1807, u. 1867. Debevec Janez, duhovnik; živel okoli 1790. Dolinar Luka, župnik; r. v Loki na Gorens. 1794, u. 1863. Dular Osvald, rodom koroški Slovenec. Einspieler Andrej, real. prof. v Celovcu; r. 1813 v Svečah na Kor. 4- Einspieler Lambert, kn. šk. tajnik in druž. sv. Mohora; r. 1840. v Bistrici, Kor. Erjavec France, real. prof. v Gorici; r. v Ljubljani 1834. V !$Vf v ^r-t«' Fanton de Brun Jože, dr., zdravnik na Kranjskem; 1780. Ferčnik Lambert, župnik na Koroškem; r. 1827 v Svečah, Kor. Francelj Jernej, prof. v Varaždinu; r. na Poli-čanah 1823. Franul Vinko de Weissenturn, dr.vTerstu; 1811. Gabron France, dr., bivši zdravnik na sp. Štajerju. Geršak Ivan, dr., biljtžnik na spod. Štajerju. Glaser Karol, gim. prof. v Šleziji; r. 1845, Hojčje. Globofinik Felicijan, duhovn.; r. 1810, u. 1873. Globočnik Janez, nadšk. tajnik v Gorici; r. 1824, u. 1877. Godina-Verdeljski Jože, financ, komisar; r. 18. febr. 1805. na Verdelji pri Terstu. Golmayr Jurij, dr., prošt v Ljubljani; u. 1822. Gomilšak Jakob, duhovn. v Terstu; r. 1843 št. Volfgang, Štaj. Gorenec Lavoslav, Podgoričan, župnik v Adle-šicah; r. 1840 v št. Rupertu, Kranjs. - Govekar France, učitelj na Kranjskem. Grabnar Jurij, duhovn.; r. 1806 v št. Jerneju na j Gregorec Lavoslavj dr., prof. bogoslovja v Mariboru; r. 1839 št. Verban, Staj. Gutman Andrej, duhovn. na Štajersk.; u. 1850. Gutsman Osvald, duhovn. jez. reda v Celovcu; r. v Grobšteni, Kor. 1727, u. 1790. Hasl Jože, duhovn.; r. v Celji 1733, u. 1804. Hicinger Peter, dekan v Postojni; r. v Teržiču 1812, u. 1866. Hipolit Novomeški, francisk.; r. 1684, u. 1722. Holcapfel Ignacij, dekan v Ribnici; r. 1799, u. 1868. Hrovat Ladislav, pater, gimn. prof. vNovomestu; r. 1825, Grorn. Tuhine, Kranjs. Hubad France, prof. v Ptuji; r. 1849. Vodice na Kranjskem. J a n e ž i č A n t o n, real. prof. v Celovcu; r. 1828, u. 1869. Janežič Valentin, dr., polkovni zdravnik v Celovcu. Japelj Jurij, nadzornik ljud. šol naKor.; r. 1744; u. 11. okt. 1807. Jarnik Urban, župnik; r. 1784 v zilski dolini, u.1844. JaroslavFranjo, Štrukelj, duhovn. na Kranjskem; r. 1841. Javornik Plači d, benedikt. red. v Celovcu; r. 1803. Jelovšek France; r. 1793, u. v Novomestu 1868. Jenko Si m en, odvetn. pričet.; r. 27. okt. 1835 v Podrečali, u. 18. okt. 1869. v Kranji. Jeran Luka, duhovn. vLjublj.; r. v Javorjah 1818. Jesenko Janez, gimn. prof. v Terstu; r. 1838, Poljane, Kranjs. Ješenak Janez, duhovnik; živel okoli 1830. Jurčič Josip, pisatelj v Ljubljani; r. 4. marc. 1844 rtSL-Muljavi pri Zatičini, Kranjs. /i/u/feoc t Kastelec Matija, prošt v Novomestu; 1620—1688. Kastelec Miha, knjižničar ljublj.; r. 1796, u. 1868. KemperleStefan, župnik v Ločniku na G-or.; u. 1789. Kermavner Valentin, gimn. prof. v Ljubljani; r. 1835, Brezovice. Kersnik Ivan, bivši gimn. učitelj v Ljubljani. Kersnikova Lavoslava; u. 1850 v Ljubljani. Kerstnik Janez, pater od sv. Križa; 1691—1707. Klančnik Šimen, dr., prof. bogosl.; r. 1810, u. v Ljubljani 1844. Kleinmayr Julij plem., prof. v Kopru; r. v Višnji-gori 1847, Kranjs. Klodič Anton, c. k. dež. šolski nadzornik na Primorskem; r. 1836 v Hlodičih, videms. okraj. Knobelj Pavi, učitelj na Kranjskem; živol o-koli 1790. Kobe Jurij, župnik; r. 1807 v Poljanah poleg Kolpe, u. v Čatežu 1858. Kocijančič Štefan, prof. bogosl. v Gorici; r. v Vipavi 1818. Kočevar Ferdo, uradnik v Zagrebu; r. v Žavcu 1834, u. v Gradcu 1878. Kočevar Štefan, dr., zdravnik, vladn. svet. v Celji. Ko me 1 j Andrej, c. k. stotnik Maroičičevega polka; rodom Solkanec. Konzulj Štefan, sodelavec Trubarjev. Kopitar Jernej, dvorn. svetoval.; r. v Eepnjah 1780, u. na Dunaji 1844. Koritko Emil, rodom Poljak; r. 1813, u. v Ljubljani 1839. Kos Anton, ljubljanski prošt; r. 1805, u. 1868. Košar France, korar, prof. v Mariboru; r. 1823 v Braslovčih, Štaj. Koseski-Vesel Ivan, fin. svetov, v Terstu; r. 12. sept. 1798, Kosez pri Ljubljani. Kosmač Jurij, skriptor ljublj. knjižnice; r. 1799, u. 1872. Košar Jakob, duhovn.; r. 1814, u. 19. apr. 1846. Kovačič Emanuel, kanonik v Terstu; u. 1867. Kozina Jurij, real. prof. v Ljubi.; r. 1838, u. 1879. Kozler Peter, veleposestnik na Kranjs.; u. 1879. Krek Gregor, dr., prof. vseučilišča v Gradcu; r. 8. marc. 1840. nad Poljanami, Gorensko. Krelj Boštjan, sodelavec Trubarjev; u. 1569. Kr empelj Anton, duhovn.; r. 1790 pri Badgoni, u. 1844, Štaj. Kren Tomaž, Chron, ljubljan. škof; r. 1560, u. 1630. Križaj-S e ver j e v Jernej, duhovn. v Zminju, Istr.; r. 1838. v Orehku na Kranjskem. Križan Kajetan, dr., odvetnik; u. v Ptuji 1875. Kumerdej Blaž, duhovn., ogleda ljud. šol na Staj.; r. 1738 pri Bledu na Kranjs., u. 1805. Kuzmič Štefan, surdanski župnik na Ogerskem; živel 1770. Kvas Koloman, prof. vseučilišča v Gradcu; r. 1790, Štaj., u. 1867. Lapa j ne Ivan, nadučitelj v Brežici; r. 1849 na Vojskem pri Idriji. LavričKarol, dr., odvetnik; r. 1820. v Vremu, u. v Gorici 1876. Ledinski Rodoljub, Zakelj Anton; u. 1868. Lendovšek Miha, duhovn. v Ptuji; r. v Rogatcu 1844, Štaj. Lesar Anton, real. prof. v Ljubi j.; r. 1824, u. 1873. Leveč France, real. prof. v Ljublj.; r.v Ježici 1846. LevičnikJernej, dekan na Kor.; r.v Železnikih 1808. Levičnik Jože, učitelj na Gorenskem. Levstik Pranj o, skriptof ljublj. knjižnice; r. 28. apr. 1831. v Refjik) Vel. LaščeJ+Z W ptrknl 16. Likar Andrej, duhovn.; r. 1826, u. v ptl^u 1865. Linhart Anton, glavarstva kranjs. tajnik; r. 1756, u. 1795. Lipold Janez, dr., župnik pri Šaleci, Štaj.; r. 1842 v Mozirji. Macunlvan, gim. prof. v Gradcu ; r. pri Ptuji 1821. Majar Matija, župnik pri Celovcu; r. v zilski dolini 7. febr. 1809, Kor. Majciger Janez, gimn. prof. v Mariboru; r. v Kranjski gori 1829, Kranjs. MakoviS Anton, zdravnik v Ljubljani; živel okoli 1780. Malavašič France, zdravnik v Ljubljani; r. 1818, u. 1863. Maleševec Janez, sodelavec Trubarjev. Mandelc Valentin, bivši profesor v Karlovcu. Marn Jože, gimn. prof. v Ljublj.; r. 1832, Štanga na Kranjskem. Marn France, gimn. profesor v Zagrebu; r. v Stangi 1846, Kranjs. Marušič Andrej, gimn. prof. v Gorici; r. 1828 št. Andrež, G-oriško. Megisser Jeronim, redovnik, prof., u. 1616, Kor. Mencinger Ivan, dr., odvetnik v Kranji. Merčerič Lenard, sodelavec Trubarjev. Metelko France, duhovn., prof. v Ljubljani; r. 1789. v Škocijanu, Dolens., u. 1860. Mihelič Janez; r. v Kropi, živel 1780. Mikec Miha, bivši ljubljanski korar. Miklošič France, vitez, dr., prof. vseučilišča na Dunaji; r. 1813. v Radmeščaku, Staj. Močnik France, vitez, dr., dež. šols. nadzornik na Štaj.; r. 1. nov. 1814 v Cirknem, G-orensko. Močnik Matevž, učitelj in urednik v Ljubljani; r. 1827 na Gorenskem. Modrinjak J., župnik; u. 1827. pri sv. Miklavžu v ljutomerskih goricah, Staj. Miiller Valentin, dr., prošt, predsednik družbe sv. Mohora; r. v Glinjah 1816., Kor. Murko Anton, dr., duhovn.; r. 1809. pri sv. Ru-pertu na Štaj., u. 1871. Muršec Josip, dr., prof. v G-radcu; r. 1807 na Štajerskem. Naglič Martin, prof. v Ljubljani; okoli 1780. Navratil Ivan, pristav c. k. naj v. sodn. na Dunaji. Oblakova Vekoslava, pesnica. Ogrinec Josip, gim. učitelj vVinkovcih; u. 1879. Ogrinec Viljem, uradnik v Metliki, Kranj s. Oliban Anton, duhovn.; r. 1824. v Moravčah, u. na Korošk. 1860. Orožen Ignacij, korar v Mariboru; r. 1819. Laško na Štajerskem. Orožen Valentin, župnik v Okonini na Staj.; u. 4. maja 1875. Paglovec Janez, župnik v Kamniku; r. 1679., u. 1759. Pajk Janko, gimn. prof. v Mariboru, Staj. Pajkova Pavlina, rojena Doljakova, pesnica. Parapat Janez, župnik ljublj. škofije; u. 1879. Pesjakova Lujiza, rojena Chrovat, pesnica, bivajoča v Ljubljani. Pire France S al., benedikt. redovn. v št. Pavlu na Kor.; r. 1841, Kranjs. Pintar Lovro, bivši župnik na Gorens.; r. 1814. Pleteršnik Maks, gimn. prof. v Ljublj; r. 1840. Pišece, Staj. Pohlin Marko, avguštinec; r. v Ljubljani 1735, u. 1801. Poljanec Jakob, gimn. profesor v Novomestu; r. 1844. spod. Štaj. Popovič J. Žiga, prof. na Dunaji; r. poleg Celja 1705, u. 1774. Popovič Matevž, sodelavec Trubarjev. Potočnik Blaž, župnik v št. Vidu pri Ljubljani; r. 1799. v Naklem, u. 1872. Povše Franjo, prof.kmetijsk.šole v Gorici; Kranjs. Praprotnik Andrej, nadučitelj v Ljubljani. Prelog Matija, dr., zdravnik v Mariboru; r. 1813, u. 1872. Prešeren France, dr., odvetnik; r. 3. dec. 1800 pod Verbo, u. 8. feb. 1849 v Kranji. Primec Janez, prof. vseučilišča v Gradcu; r. v Zalogu, na Kranjs. 1785, u. 1823.f#i^v J-mnua^iojo. Eaič Božidar, župnik; r. 1827. pri sv. Barbari, dek. Zaverče, Štaj. Ravnikar Matevž, teržaški škof; r. 1776 v Vačah, na Kranjs., u. 1845. Razlag Radoslav, dr., odvetnik na Brežicah, Štaj. Reja Andrej, župnik na spodnj. Štajerju, živel okoli 1801. Ribič Viktor, dr., pravdnik; u. 1874, Štaj. Ripšl Ferdo, župnik v Vidmu na Štajersk.; r. 1820 v št. Jurji, Štaj. Robič Matija, dr. bogosl. prof. v Gradcu; r. 1802 v Mariboru. Robida Karol, o. bivši prof. celovške gimn.; r. v Malivasi 1804. Kranjs. Rogač Jože, dr., duhovnik; u. 1874, Kranjs. Rozman Jože, konjiški nadžupnik; r. 1812, u. 1874. Rudmaš Šimen, dež. šolski nadzornik; r. 1795. v junskej dolini, u. 1858. v Celovcu. Samec Maks, dr., zdravnik v Kamniku; rodom iz spod. Štaj. Sernec Janko, dr., odvetnik v Mariboru; Štaj. 2 Skalar Adam, duhovnik, po protestantski dobi. Slomšek Anton, lavant. škof; r. 1800, u. 1862. Slemenik France, pisatelj na Dunaju; u. 1874. Smole Andrej, r. 1800, u. v Ljubljani 1840. Somer Gregor, okr. šolski ogleda na Koroškem. Stanič Valentin, korar v Gorici; r. 1774, u. 1847. Stare Josip, real. prof. v Zagrebu, Kranjs. Štefan Josip, dr., prof. vseučilišča na Dunaji; rodom iz slov. Kor. Stegnar Feliks, učitelj v Ljubljani; r. 1842 na Berdu pri Kamniku. Steklasa Janko, gimn. prof. v Karlovcu. Stojan Miha, dekan; r. 1804, u. 1863 v Braslovcih. Stritar Josip, Boris-Miran, profesor na Dunaji; r. 1836, Vel. Lašče, Kranjs. Stroj Janez, župnik na Igu; živel okoli 1780. Sumper Janez, župnik na Koroškem; r. v rožni dolini 1826, Kor. Svetec Luka, Podgorski, bilježnik v Litiji, Kranjs. SvetličičFrance, župnik pri Idriji; r. 1814 v Idriji.+ H Senleben Ludevik, zgodovinar; r. 1618, u. 1681. Šimek Janez, redovnik; r. 1748 na Staj., u. 1798. Škrinar Jože, dekan v Gorjah, sodelavec Japel-nov; u. 1825. Smigovec Janez, oskerbnik p tuj skega grada; u. 1829, Štaj. Šolar Ivan, c. k. deželni šols. nadzornik za Dalmacijo; r. 1827 v Kropi, Kranjs. SubicŠimen, dr., prof. vseučilišča v Gradcu; r. 1836. v Brodeh-Poljani, Gorensko. Suklje Franjo, gimn. prof. v Dun. Novomestu v Ljubljani 1849. v ž^P/a^i^ Suman Josip, gimn. prof. na Bunaji;J ryi886, Slovenke gorice, Staj. Sraj Modest, duhovnik na Kranjskem; sodelavec Japelnov. Štiftar Fr. M., prof. na Ruskem; rodom iz sp. Št. Švab Gašper, duhovnik; r. v bohinski Bistrici 1797, u. 1866. Tavčar Ivan, dr., odvetn. pričetnik v Kranji. Terdina Janez, vpok. gimn.prof.; v Beršlinu pri Novomestu. Ternovec Bogdan, sodnijski pristav v Sežani. Terstenjak Davorin, župnik; r. pri sv. Jurji na Ščavnici 1817, Štajers. Toman Lovro, dr., odvetnik; r. v Kamnigorici 1827, u. v Eodavnu 1870. Toman-Turnogradska Josipina; r. 1833. v Turnu na Gorens.; u. 1854 v Gradcu. Tomšič Anton, pravdnik, urednik; u. v Mariboru 26. maja 1871. r. iz Kranjs. t> O-^te^-fUf"- />>-' Tomšič Ivan, učitelj na c. k. vadnici v Ljubljani; urednik. Tomšič Ludevik, učitelj in urednik v Zagrebu. Torkar Matija, župnik vMozelji; r. v Zaspu na Kranjskem 1832. Traven Anton, duhovnik v Ljubljani; sodelavec Japelnov. Trubar Primož, prot. duhovn.; r. 1508. v Rašici, u. 1586. v Derendingu. Turkuš Anton, prof. viš. realke v Ljubnem; r. 1849, Nov. Štifta, Štaj. Tušek Ivan, gimn. prof. in tajnik „slov. matice" ; u. v Ljubljani 1876. Tušek Miha, dr., zdravnik; r. pri sv. Lenardu 1803, u. 1843. v Ljubljani. Ulaga Jože, dr., dekan v Konjicah; r. 1826, sp. Št. Umek Anton, gimn. učitelj v Celovcu; r. v Bo- tui^jK s- - ** ' Ungnad Janez, načelnik Stajerja, podpiratelj Trubarjev. Urbas Anton, stolni korar v Ljubljani; rojen V Idriji 1820. Urbas Viljem, real. prof. v Terstu; r. vLjublj. 1831. Valenčak Martin, gimn. prof. v Mariboru. Valjavec Matija, gimn. prof. v Zagrebu; r. v Beli na Kranjs. 1831. Valvazor Ivan Vajkart, vitez, grajščak; r. 1641 v Ljubljani, u. 1693. Vari Jurij, župnik; r. 1812 v Kropi, u. 1874 v Velesovem. Vavken Andrej, učitelj v Cirkljah na Gorensk. Vega Jurij, baron, računoslovec; r. v Moravčah.* 1754, u. 1802. Ver ban Ivan, Zadravski; r. 1841, u. v Mariboru 1864. Verdinek Jurij, duhovnik; živel 1820. Venedig Herman, gimn. prof. v št. Pavlu, Kor.; r. v Teržiču 1807. Vergerij Pavi, bivši koperski škof, 1536—1549, kasneje sodelavec Trubarjev. Ve riti France, korar; r. v Vidmu 1771, u. vNovo-mestu 1849. Verne Miha, prošt v Terstu; u. 29. jul. 1861. Vertovec Matija, župnik v vipavski dolini; r. 1784, u. 1851. Vesel Ivan, Koseski, fin. svetovalec v Terstu. Vilhar Miroslav, grajšč. na Notranjs.; u. 1871. Virk Jože, župnik v Ločah, Štaj.; r. 1810, Dob na Kranjskem. 4 ■ Vodnik Valentin, redovn., prof.; r. 3. feb. 1758 v Šiški, u. 8. jan. 1819. v Ljubljani. Vodušek Matija, opat v Celji; r. 1802 v Dram-ljah, Staj., u. 1872. Vogrin Lovro, dr., prošt v Mariboru: r. 1809, u. 1869. Volčič Jakob, duhovnik v Zarečji, Istr.; r. 1815 v Loki, Kranjsko. Viestjaler France, gimn. prof. v Ljubljani; r. v Celji 1849. Wolf Anton Alois, ljublj. kn. škof; 1824,—1859. W o 1 f Janez, redovnik francisk. reda, po protestant. dobi. Wolf Mat e v ž, župnik v Bohinji; 1802. Volkmer Lavoslav, duhovn. na Štaj.; r. 1741, u. 1816. Vončina Leo, dr., prof. bogosl. vLjublj.; u. 1874. Vošnjak Josip, dr., zdravnik v Ljublj.; r. 4. jan. 1834. v Šoštanji, Štaj. "Vraz Stanko; r. 1810 blizo Ljutomera, u. 1851. Vuk Jože, duhovn. gorišk. škofije; r. 1802 v Gorici. Zajec Janez, bivši gimn. prof. v Novomestu. Zakotnik Dizma, avgušt.; r. v Šiški, u. 1793. Zakrajšek France, učitelj na Goriškem. Zalokar Janez, župnik; r. v Šmarjeti 1792, u. v Ljubljani 1872. Zamejec Andrej, prof. bogosl. v Ljublj.; r. 1824, Horjul, Kranjs. ZarnikValentin, dr., odvetn. v Ljublj.; r. 14. feb. 1837. v Eepnjah na Gorenskem. /c if^tt Zelenko Jurij, rodom iz slovenskega Štajerja. Zupan Jaka, dr., prof. bogosl.; r. pri Berdu bi. Kamnika 1785, u. v Celovcu 1852. Zupan Jože, stolni prošt v Ljubljani; rojen v Kropi 1811. Zupan Ivan, gimn. prof. na Reki; r. na Gorens. Zupan Tomaž, gimn. prof. v Kranji; r. 1839, Smokuče, Gorens. Žak elj Anton, duhovn.; r. 1816,u. 1868priLeskovcu. Žakelj Friderik, gimn. prof. v Ljubljani; r. 1835, Krašnje. Žemlja Jože, duhovnik; r. v Breznici na Gorens. 1805, u. 1843. pri Kranji. Žepič Boštjan, gimn. profesor v Zagrebu; r. v Gojzdu na Kranjs., 1829. Žnidarčič Andrej, duhovn. na Banjšicah pri Kanali; r. v Gradiškuti 1835. Žolgar Miha, gimn. prof. v Celji; r. 1833, sv. Peter. Župan Jakob, učitelj na Kranjskem, okoli 1780. n. V zgodovini umetnosti naše. Belar Lavoslav, nadučitelj v Ljublj.; skladatelj. Dolinar Štefan, r. v Škof. loki 1. 1784; slikar. Forster Anton, pevovodja v Ljublj.; skladatelj. Franke Janez, v Benedkah; slikar. Fleišman J., pevovodja; skladatelj. Hajdrih Anton, učitelj, u. 1878; skladatelj. Hribar Angelik, o. redovn. francis. v Ljubljani; skladatelj. Hribar Anton, učitelj vadnice v Gorici; skladatelj. Ipavec Benjamin, dr., zdravnik v Gradcu; skladatelj; Štaj. Ipavec Gustav, dr., zdravnik pri sv. Jurji, Staj.; skladatelj. Jenko Davorin, kapelnik v Beligradu; skladatelj. Kocijančič Josip, pravdnih, u. 1878; skladatelj. Langus Matija, r. v Kamnigorici 1793; slikar. Leban Avgust, učit. v Gorici, u. 1879; skladatelj. Levičnik Jože, učitelj na Gorenskem; skladatelj. Mašek Gašper, pevovodja, u. 1873; skladatelj. Mašek Kamilo, pevovodja v Ljublj.; skladatelj. Nedved Anton, rodom Čeh, pevovodja v Ljublj. Petelin Gallus, Hanel Jakob, Slovenec, u. 1591 v Eragi; skladatelj. Kihar Gregor, bivši ljublj. duhovn.; skladatelj cerkv. pesni. Šubic Janez in Šimen; slikarja. Toman Ignacij, kamnosek, v Ljublj.; kipar. Vavken Andrej, učitelj v Cirkljah; skladatelj. Vilhar Miroslav, grajščak, u. 1871.; skladatelj. Zajec Fr., v Ljubljani; kipar — in drugi. III. Na slovstvenem pclju delajoča društva. Družba sv. Mohora, ustan. 1860, sedež v Celovcu. Slovenska matica, ustan. 1864, sed. v Ljubljani. Dramatično društvo, ust. 1867, sed. v Ljubljani. Glasbena matica, ustan. 1872, sed. v Ljubljani. Cecilijino društvo, ust. 1877, sed. v Ljubljani. IY. časopisi slovenski leta 1879. Brencelj, hum. list, letn. 9., v Ljublj.; 2krat na mesec. Cerkveni glasbenik, letn.2.,vLjublj.; vsakmesec. Edinost, polit, list, letn. 4., v Terstu; 2k. na mes. Jugoslovanski stenograf, letn. 4., v Zagrebu; vsak mesec. Novice, gospodar., obert. in narodne, 1. 37., v Ljubljani; vsak teden. Prijatel, polit, list, 1. 5., Buda-Pest; vsak mesec. Slovenec, polit, list, 1. 7., v Ljublj.; 3k. na teden. Slovenska čebela, čebel, list, 1. 7., v Ljubljani; vsak mesec. Slovenski gospodar, poduč. list, 1. 13., v Mariboru; vsak teden. Slovenski narod, pol. list, 1. 12., v Ljubljani; vsak dan. Slovenski prijatelj, duhov, list, 1. 28, vCelovcu; vsak mesec. Soča, pol. list, 1. 10., v G-orici; vsak teden. Učiteljski tovariš, pedag. list, 1. 19., v Ljublj.; 2k. na mesec. Vertec, list za mlad., 1. 9., v Ljubljani; vsakmesec. ZgodnjaDanica, cerkv.l., 1.32., v Ljublj.; vs. teden. Zvon, lepoznanski 1. s pod., 1.5., naDunaji; 2k.names. O pisavi. V pervo so pisali Slovani z režami in čertami, rabilo jim je okorno podobopisje; potem jim je služil greški in latinski čerkopis; pa tudi ta se je kmalo skazal presiromašnega za obilico slovenskih glasov. Pervo slovansko abecedo, bogato s samoglasniki in soglasniki za vse različne glasove, sestavila sta slovanska blagovestnika in začetnika naši književnosti, Ciril in Metod. Eeklo se jej je sploh slovanska azbuka ali glagoli ca; kmalo za njo pa je prišla v rabo po greškem čerkopisji in po glagolici posneta in za pisavo bolj naredna cirilica, katera je po vzhodnjih krajih slovansko azbuko časom povsem spodrinila. Azbuka staroslovenske dobe v primeri z gajico.* cirilska ime čerke greška siv. gajica fl A az A A a E K buki — B b fi B vedi B V T * Gaj je nastopil leta 1834. z veliko in lepo idejo, da zje-dini literarno vse prebivalce : ,, Velike Ilirije". Dosegel je toliko, da so vsi katol. Jugoslovani popuBtili svoja, večinom popačena čerkopisja in se poprijeli jednega spisovnega jezika , gajice , s katerim so po večini uže pisali Dubrovčani. cirilska ime oerke greška siv. gajica r r glagol r G g A A dobro j D d g E est' E E e Mi !K živete — Ž ž S s zelo — Z z 3 3 zemlja z Z z H H iže H I i I i i 1 I J i j K K kako K K k A A ljudi A L 1 M M mislite m M m H H naš N N n 0 0 on 0 0 o n n pokoj n P p P P r'ci p E r G c slovo v S s T T tverdo T T t OV oy uk OY U u * fert 0 F f X X her X H h cirilska ime čerke greška siv. gajica Q w 6t OJT fi 4 ci - C c H h červ - C 6 m w ša - Š g Ti X jer — — m jeri — h h jerek —- — •fi -k jet' - g 10 10 ju - ju M IA ja — ja £ 3 ksi h* ks ? 1 psi ps # A theta Q th V Y ižica Y — "V protestantskej dobi našega slovstva smo dobili nov čerkopis, katerega imenujemo „bohoričico". Da bi bila jedinost v pisanju, spiše Adam Bohorič, vodja stanovske šole, pervo slovensko slovnico, po imenu „Arcticae horulae", 1584. Popravil je za naše slovstvo znameniti mož Trubarjevo in Krelovo pisavo in nam podal nov čerkopis, ki se je delom še ohranil in je bil pri nas v jedini rabi do leta 1843. France Metelko, prof. slovenskega jezika v Ljubljani, ki je zameri leta 1860, je priobčil slovnico svojo na historičnej podlogi, fllologično osnovano, leta 1825. V tej slovnici, ki je podstava poznejim našim slovnicam, nam priporoča nov čerkopis, ki pa ni zadobil obče veljave. Podoben poskus o novem čerkopisu nahajamo pri Peter Danjku, ki je v slovnici slovenski, leta 1824. podal nekatere spremembe slovenskega pisma. Svet njegov ni obveljal in zopet je razcvela „bohoričica". Se le „Novice" so vpeljale „gajico" in to brez hrupa, brez sile, brez velikS^a^rucfaT™ „Povod temu je dal — piše prof. Ladisl. Hrovat — list Krempeljnov, pisan v gajici in natisnen v Novicah 1843., 23. Na to so jo Novice leta 1844. priporočale , toda svarile pred prenaglico, češ: ako je treba vvesti kaj novega, koristnega, mora se pametno ravnati, počasi postopati, nikogar siliti, nikogar žaliti". Do leta 1845. so jo Novice vvajale počasno in leta 1846. so „gajico" proglasile za izključno pisavo slovensko. Nameravali smo, da podamo majhen „abecedin pregled" od leta 1584.—1879. in razjasnimo posebno čerke: lj, nj, e, c, č, s, š, šč, z, ž ki so mnogo različne ^.gajici, bohoričioi, danjčici in metelčici — a ni jih bilo mogoče vdobiti. Omeniti tedaj hočemo, da je Peter Danjko nekako prenaredil „bohoričico" po cirilskih pravilih in lastnej glavi, pa nič kaj lepo. Razun tega je rabil e za e in y za ii. Pisal je na ta način nekaj knjig sam, pridobil si nekoliko druž-iiikov, pa le malo in ni čuti, da bi se bili o njej kaj bolj prepirali ter je skoro potihnila. Slično skuša tudi Metelko po cirilici za slovenski jezik napraviti primerne čerke. »Abecedna vojska", katerej je bil vodja goreč Metelkovec, J. Burgar in na drugej strani učeni Cop, se razname in „me-telčica je umerla". To ob kratkem o našej pisavi. •»/VVMA/V*"- Kazalo. Stran Vvod................3 L Pisatelji in pesniki novoslovenske dobe . 7 II. V zgodovini umetnosti naše.....23 III. Na slovstvenem polju delajoča društva . 24 IY. Časopisi slovenski.........25 Y. O pisavi.............26