Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto II. Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din. NA MEJAH Štev. 9. ček. račun št. 12.686 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekov dom UST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO 3esenice, 1. maja 1937 Združimo svoje sile »Komunizem se je pokazal v začetku v vsej svoji perverznosti, pa je kmalu opazil, da bi s tem odbil narode; zdaj jih skuša omamiti z raznimi prevarami. Tako se hlinijo voditelji komunizma, kot bi bili najbolj goreči pospeševatelji gibanja za svetovni mir, hkrati pa hujskajo k razrednemu boju, ki preliva potoke krvi. — Nadalje ustanavljajo pod raznimi imeni, ki niti ne spominjajo na komunizem, društva in revije z namenom, da bi svoje ideje uvajali v kroge, kamor bi sicer ne imeli dostopa; še več, z zlobno zahrbtnostjo se skušajo vtihotapiti v društva, ki so izrecno katoliška in verska. Tako vabijo, ne da bi kakorkoli popuščali v svojih prevratnih načelih, katolike k sodelovanju z njimi na humanitarnem in karitativnem področju in predlagajo večkrat stvari, ki so v popolnem skladu s krščanstvom in naukom Cerkve. Svojo hinavščino tirajo tako daleč, da vzbujajo vtis, da bo komunizem v bolj krščanskih in civiliziranih deželah nastopil v milejši obliki, da ne bo oviral verskega čuta in spoštoval versko svobodo. Bdite bratje, da se verniki ne dajo prevariti! Komunizem je v svojem bistvu zlo in sodelovanje z njim ni dopustno na nobenem področju, če hočemo rešiti krščansko civilizacijo. Če bi nekateri, zavedeni v zmoto, sodelovali k zmagi komunizma v njihovih deželah, bi padli kot prve žrtve svoje zaslepljenosti.« Tako je napisal papež Pij XI. vsem stanovom sveta letos meseca marca. Odločne besede najvišje avtoritete Cerkve morajo biti nam, katoliškim delavcem ukaz. Proč z vsakim kompromisom! Katoliško delavstvo mora samostojno iz lastnih moči in znanj uveljaviti svoje pravice. Ne v politiki, ne v strokovni, ne v katerikoli drugi liniji javnega udejstvovanja ni dopusten kompromis z marksističnimi združenji, v katerih se vedno vsepovsod skriva njihov strogo materialistični nauk, nauk razdejanja in revolucije. Kdor tega navodila najvišjega poglavarja ne sluša in mu ne sledi, bodisi iz osebno koristnih ali drugih razlogov, ta se je sam obsodil. Današnji čas, ko gospodarski rival ne nudi delavstvu dovolj pravic in primernega preživljanja družine in ko komunistični agent je na najbolj rafiniran način pod raznimi krušnimi borbenimi gesli po shodih, revijah in časopisih begajo delavstvo in ga skušajo pridobiti v svoje vrste in v službo svojih razdiralnih idej, jc nujno potrebna v katoliških vrstah jasnost in odločnost. Ogenj in voda sta nezdružljiva. Katolicizem in marksizem sta si v svojem bistvu nasprotna. Vsako prizadevanje za zbližan je teh dveh svetov je utopija. To, kar je katolicizmu temelj in vir obstoja preko dvatisočletnih borb, je marksizmu največji nasprotnik, španska državljanska vojna nam nazorno prikazuje, kakšen je komunizem brez krinke in kulis. Zaslepljenci, ki so v nevednosti pomagali komunizmu v Špa- niji do moči s svojimi glasovi, plačujejo danes to s smrtjo. Časopisi stalno poročajo o grozotah, ki jih morajo prestati delavci zato, ker so katoliškega prepričanja. Brezobzirno mučijo vsakogar, kdor ne pristane na njihov marksistični nauk. Notranje politični razvoj Francije nam je drugi jasen dokaz, kam tira kompromis z marksisti. Ljudska fronta, ki je omogočila socialistom do vlade, drvi kakor plaz v prepad komunizma. Združili se bodo socialisti in komunisti v rdečo fronto za »enoten nastop vsega proletaria-ta«, vlado pa naj bi prevzel vodja komunistov Thorez. Katoliško delavstvo danes opaža nevarnost, ki mu grozi, katero je deloma samo zakrivilo, in se hiti osvoboditi klešč kompromisa ter se postavlja v lastne smeri. Povsod tam, kjer so katoličani v svojih združenjih stvarjali kompromise z marksisti, je katoliški pokret trpel na razmahu, gospodarsko pa delavstvo ni ničesar pridobilo. Tudi pri nas so se našli ljudje našega nazora, ki zagovarjajo skupne nastope z marksisti. Pod naslovom delavske edinosti zagovarjajo svojo napako. Obstoja na Jesenicah neka katoliško-marksistična zmes, katero iz taktičnih razlogov roditeljev ne marajo nazvati ljudska fronta. Zakaj to ime ljudstvo že pozna in se ga izogiba. Dosti je bilo o tem že debat, posvetov in prizadevanj tako pri nas kakor v Ljubljani in ostalih krajih Slovenije, da naj bi katoliška strokovna organizacija služila predvsem le katoliškemu delavstvu v njegov gospodarski dobrobit. Prizadevanja so bila zaman. Zdrav čut slovenskega delavstva je dovolj močan in je tudi v tem, kakor sicer težko, napravil konec. Slovenci imamo danes dve katoliški delavski strokovni organizaciji. Do tega je moralo priti, če nočertio tudi mi doživeti dogodke, ki jih radi neprevidnosti in neodločnosti doživljajo drugod. Po vsej Sloveniji zadnje čase valovi močan val, naj se uničujočemu kompromisarstvu napravi konec ter naj katoliško delavstvo v družbi s katoliškim kmetom in obrtnikom ter ostalimi sloji delovnega ljudstva stvori močno fronto vsega katoliškega delovnega ljudstva. Vsak izmed teh stanov v svoji stanovski organizaciji bo v svojem področju po enotnih smernicah papeževih okrožnic in bogatih katoliških naukih deloval brezkompromisno vztrajno in pogumno za zboljšanje gospodarskega stanja svojega stanu in našega naroda. Mesec maj je čas prebujenja k novemu življenju. Vstanimo tudi mi delavci in napravimo konec svoji neodločnosti. Združimo se katoliški delavci v močno, nepremagljivo silo v nekom-promisni svoji stanovski organizaciji ZZD. Naš pokret je v svojih naukih dovolj bogat, da bomo lahko brez idejnih pomoči marksistov vršili borbo, ki nam jc kot delavcem in katolikom vsiljena. Mi nočemo razdvajati. Hočemo samo, da je v teh težkih dneh idejnih borb med nami jasnost. Kdor je naš, se nam bo pridružil, kogar bolj mika nasprotna družba, naj se pridruži njim. z Jesenic Sestanek pri Sv. Križu so imeli preteklo nedeljo možje volilci. Sestanek, na katerem so poročali člani uprave gg. Markež, Arnež in Bertoncelj, je bil pol-noštevilno obiskan. Možje so z zanimanjem poslušali poročilo o delovanju občinske uprave in večinske skupine odbora. Tudi tisti, ki so jih pri zadnjih volitvah begali s raznimi praznimi frazami znani demagogi, so uvideli, kako napak so ravnali, ko so jim svoje glasove dali samo radi lepih besedi. Saj pa tudi v resnici sedanja občinska uprava Sv. Križu, ki ga je prejšnja večina na občini popolnoma zanemarjala, posveča vso skrb in pažnjo za njegov razvoj v kmetijsko gospodarskem in tujsko prometnem oziru. Po sestanku je bil ogled potov, mostov in drugih objektov po želji Sve-tokrižčanov na licu mesta, da se tako v sporazumu s prebivalstvom pokrene, kar je za njega potrebno. Fare in krail v Radovljiškem okraju, dopisujte v list „Na Mejah" Izključeni iz Krekovega prosvetnega društva so bili Jeršič Milan, ki je olienem točasni tajnik krajevne J. S. a., Franc Lotrič in dijak Žvan Beno. Društvene izključitve se vrše zato, da organizacija varuje svoje in svojih članov dobro ime in pravilno smer katoliške prosvetne organizacije. So taki s'klepi samo jasen znak, da se vodstvo organizacije v polni meri zaveda svoje odgovornosti, pa tudi znamenje zdrav- ja organizacijskega telesa, ki izločuje, kar vanj ne spada. Je to jasna l)eseda, da pokret ne ral)i kompromisar-stva in slepomišenja in tudi ne članstva, ki se v praksi in teoriji od njegovih ciljev oddaljuje. Znamenje zdravja je to. Strokovna organizacija delavcev ZZD na Je- senicah ima v nedeljo 2 2. maju ob tričetrt na deset skupni sestanek stavl)incev in kovinarjev v veliki dvorani Krekovega doma. Na sestanek prideta zastopnika centrale ZZ,D, tovarišu Pernišek in Prežel j. članstvo strokovne organizacije obeh skupin naj se tega sestanka polnoštevilno udeleži in tako pokaže svojo organizacijsko zavest in discipliniranost. Seje občinskega odbora pri nas so dokaj pogoste. N'ekatere se vrše po potrebi, druge pa zato, da nekateri odborniki, kojih poklic je v tem, da mnogo govore, ne zanemarijo te svoje poklicne dolžnosti. Vsak čas vam skonstruirajo in izumetniči-jo kak nujen predlog, 0 katerem naj potem občinski odbor razpravlja in debatira. Svoje najvernejše ovčice pripeljejo s seboj, da občudujejo njihove govorniške zmožnosti. — Menda jih hočejo prepričati. da se svet s samimi besedami odrešiti da. Na zadnji taki seji, na kateri je bilo kur 5 nujnih predlogov na dnevnem redu, so ti gospodje med drugim zahtevali, da mora občinski odbor protestirati |)roti hišnim preiskavam, ki jih vrši tukajšnji policijski komisuri-jat. I o da je njihovo načelno stališče, od katerega v nobenem slučaju ne odstopijo, ker to zahteva edino jjruvu svoboda in človeško dostojanstvo državljanu. 1 emu predlogu skupine dr. StunovnLku se je pridružila tudi skupina dr. Uekarja, ki je v par letih čisto |)ozabila, s kakim veseljem so njeni volilci spremljali hišne preiskave in aretacije naših najodličnej-ših pristašev. Takrat ti o kaki svobodi niso hoteli ničesar slišati. Sicer pa je takole načelno stališče precej dvomljive vrednosti, ker vemo. da včasih višji oziri in koristi zahtevajo, da se gre preko njega. I o stališče je gospodom predlagateljem dodobra objasnil član občinske uprave g. I'ran C l&erton-celj. Na nraktičnem primeru letakov, ki so jih gotovi krogi nedavno širili o g. kaplanu Duhovniku, je pokazal, kako nespametno bi bilo, če bi občinski odbor s sličuimi protesti otež-kočal policiji vršenje njenih dolžnosti in tako branil skrajno podle in nemoralne izlive gotovih pokvarjencev. (M»s|Kidje predlagatelji so morali sami priznati popolno upravičenost liertoiiclje-vih argumentacij in je bil dr. .Stano\ riik s svojim sopodpisnikom teh predlogov g. Novakom v neniali zadregi, ko je liertoncelj nanje aiieli-ral, da naj kot katoliča- Srednje poti tu ni. Kakor smo tudi sicer ob drugi priliki pokazali, na Jesenicah ne maramo nikjer razbijanja katoliške skupnosti, ki jo je započela kompromisarska skupina okrog JSZ, tako bodimo idejno borbeno dosledni tudi v strokovnem pokretu. Spomnimo se samo na to, da so njeni voditelji lansko leto napeli vse sile, da bi spra- vili na občino marksistično večino in naše katoliške vrste odrinili. Kakor smo se takrat nad vse častno uprli tem razdiralnim silam, uprimo se jim tudi v delavsko strokovnem pokretu, ki liodi po istih potih, in brezkompromisno združimo svoje sile v naši novi Strokovni organizaciji delavcev ZZD. Od besede k dejanju Za socialne pridobitve delovnemu ljudstvu \ predzadnji številki našega lista smo priobčili poročilo o uredbi minimalnih mezd, ki jo je pripravila in izdala sedanja vlada. Tam smo navedli kričeče slučaje izrabljanja delovne moči pri različnih delili širom naše domovine. Nad 100 tisoč delavcev je moralo garati za 6. 8 in 10 Din dnevno od zore do mraka. Ni čuda, da je to ljudstvo uprizarjalo mezdna gibanja, katerih je bilo samo v preteklem letu okrog 500. V tistem sestavku smo tudi omenili, kake važnosti je uredba o minimalnih mezdah tudi za našo ožjo domovino. Če so bili pri nas slučaji, ko je bila delavska moč plačana nižje od Din 20 dnevno, je danes gotovo, da se to več ne bo moglo dogajati. Poleg te varščine proti izrabljanju delovne moči pa je naša ožja domovina z uredbo o minimalnih mezdah zavarovana pred delovnim dumpingom z juga. Cenena delovna sila na jugu, kjer so poleg tega cenejše še življenjske potrebščine, je bila za našo delavnost in za našo eksistenčno stopil jo morda najbolj nevarna. Običaj 6, 8, 10 in 15 Din dnevne mezde se je polagoma j^ribliževal našim krajem. Uredba o minimalnih mezdah je ta val ustavila. Naj k zadnjemu poročilu dostavimo danes še neke pripombe. Razne pokretaše je uredba o minimalnih mezilah silno ra/burila. i o so taki, ki imajo polna usta socialnih besed, ki z njimi žonglirajo. ugajajo lil lovijo. 1 o so tisti, ki o socialnosti radi govore, socialnih dejanj pa ne marajo. Uredba o minimalnih mezdah je velika socialna pridobitev jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu, (o priznava vsak strokovnjak, zato je one, ki so imeli socialnost le za propagandno parolo, tudi zabolela. Ne morejo preboleti kot politični sovražniki, da je bila baš sedanja vlada tista, ki je lo uredbo izdala. ISoli jih, ker ne bodo mogli več tako široko kričati o raznih potrebah in ker ne bodo mogli zamolčali akta sedanje vlade. Rdečica je polila ludi nekega advokata, ki je naprosil gotov delavski list, da je |)riobčil njegov opravičevalni članek, češ; jojmene, uredbo je res izdala sedanja vlada, vendar sem še jaz lu in I a ureilba še ni taka. kol so najbolj moderne na svelu. Poslušajte me vendar in upoštevajte moje nusvele . . . 'l isti advokat, ki kol izobražen človek izven svojega članka dobro ve. da je bilo delo sedanje vlade, posebno pa prizadevanje slovenskih zastopnikov v njej. zelo težavno, predno je mogla izdati to uredbo. Dvajset let smo o laki uredbi samo govorili, 2« let so ministrstvo /.a socialno politiko zastopali večinoma Slovenci, med njimi Indi laki, ki pravijo, da so bolj s(K ialni kol sedanja vlada, pa vseh 20 let je uredba o minimalnih mezdah ostala beseda, ludi sedanja vlada je imela težave. Premagali je morala (xlpor podjetnosti, ki je bila navajena plačevali (). 8 in 10 Din dnevne mezde. Pošten človek ve, kaj se pravi to podjetnost prisiliti, da pri/.niivu ш minimalno mezdo plačo, ki je tudi 100% večja od one, ki jo je do sedaj plačeval kot maksimalno dnino. Pošten človek ludi ve, kaj se pravi v še bolnem gospodarstvu odrezali UHvžnosl zniževali plače pod minimum, kuj se pravi nad 500 tisoč' delavcem v državi izboljšati mezdo. S(xle-lovanje slovenskih zaslojinikov v vladi je imelo za posledico, da minimalna mezda ni bila določena na običajno mezdo sto tisoče v delovnega ljudstva na jugu in da je bila v uredbo vnešena postavka, ki omogoča posameznim banovinam in pokrajinam, da si določijo minimalno mezdo, ki odgovarja višjemu življenjskemu standardu. Slovenskim zastopnikom v vladi se je posrečilo minimalno mezdo približali navzgor — bliže našim razmeram. \ emo, da ta določitev ni idealna, vemo, da jo bo še treba izboljšati, vendar nočemo lagali v obraz resnici, da je bila sedanja vlada tista, ki je napravila ono, o čemer so prej le govorili. Zakaj pa omenjeni advokat prej ni pisaril o potrebi uredbe, zakaj ni tako pisaril, ko je bil minister za socialno politiko Slovenec, zakaj se prej ni spraševal. Imel je za tako pisar-jenje iz dolgočasja 20 let časa. Da, politični nasprotnik ni sposoben objektivne presoje! Oglaša se samo, ko napada političnega nasprotnika na vladi, ko se vlada spremeni. .. potem jja zopet vse liho je bilo ... * Poleg uredbe za določitev minimalnih mezd je sedanja vlada izdala tudi uredbo o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni, onemoglosti, starosti in smrti. Tudi o tej uredbi so 20 let — govorili in čakali, da jo oživi sedanju vlada in da ona zlomi odpor v mnogo slabši gospodarski dobi, kakor pa je bila prvih 20 lel, ko so o tej uredbi samo govorili. Starostno zavarovanje delovnega ljudstva je po svojem značaju še bolj potreben in še bolj nujen akt. Kdor gleda onemogle starce in starke, ki izmučeni in izgarani hodijo med nami potem, ko so svoje moči dali delu in napredku, ta se bo močno vprašal, zakaj smo s tako uredbo čakali 20 lel in baš na sedanjo vlado. .\li se je ta nujnost res izrabljala samo kot propagandna parola, ali so se prejšnje vlade res tako zelo bale zamerili se industriji in osi a 1 i delavnosti, ali prejšnji socialni ministri res niso smatrali pomoč izgaranim delavcem za nujno potrebno, da so raje pred tem zapirali in odpirali obrate«, kar je seveda lažje in bolj zabavno. Dejstvo je, da je uredbo o slaroslnem zavarovanju izdala sedanja vlada in nobena prejšnja. Vsak pošten človek bo priznal, da je bilo to delo zvezano s težkočami. Iiiduslrija. ki komaj leze iz bolniške postelje, ni najbolj prijazno sprejela dajatev. Nezainlen-sirani in uesocialni krogi, ki so uspevali, da la uredba ni bila izdana vseh 20 lel naše države, ki so uspeli, da so jo lepo obšli> vse vlade z vsemi dosedanjimi socialnimi ministri vred, so se morali delu sedanje vlade umaknili vsaj za prvi korak, da je uredba o starostnem zavarovanju postala dejstvo. (lolovo je, da se bo morala sedanja uredba še mnogo izpopolniti, vendar je res, da je v življenje poklicana že danes in da bo treba z njo računali. Dejstvo je, da se bo samo v tem letu nabralo 190,000.000 dinarjev za zavarovalni fond izgaranih delovnih ljudi. Dejstvo je, da je lo prvi denar za starostno zavarovalne svrhe, četudi so o njem 20 let govorili in besedičili. Po izdani uredbi nastopi pravica 3 do I'Oiiliiiiie s 70 letom starosti. Višina rento je odvisna od višine mezde in znaša: i'ri zaslužku 220. zav. tednov 2(K) zav. tednov 20 Din 125 Din mesečno 190 Din mesečno 10 Din 180 Din mesečno 270 Din mesečno 48 Dili 250 Din mesečno 375 Din mesečno Za dosego invalidne rente je potrebna dve-tretjinska nesposobnost za delo, za starostno rento ])a 70 letna starost in najmanj 10 letno delo, odnosno 500 vplačanih tednov. Prav gotovo je, da se bo morala nredba iz- liopolniti v с1о1)го delavstva, to pa bo že lažje delo. kakor pa je bilo delo oživi jen j a uredbe sploh. Sedanja vlada je napravila prvi korak, sedaj kliče vse dobrovoljne Ijndi, da študirajo gospodarske in soeialne možnosti, da se nredba izpopolni. Mi bi iz delavskega pogleda pripomnili to, da je treba tako uredbo o minimalnih mezdah, kakor uredbo o starostnem zavarovanju še mnogo izboljšati, vendar priznamo, da sta ti dve uredbi boljši od vseh takih uredb, ki so jih izdale dosedanje vlade tekom 20 let in vsi dosedanji socialni ministri (niso namreč izdali nobene). Svarilo iz \ sa slovenska javnost (seveda brez tistih, ki se jim življenjski nazori iu ideali cede iz sklede v usta) je skoro vsak dan deležna novih, umetno povzročenih jpretresov, ki so tem bolj blizki vsakdanjosti, čim bolj so krčeviti in obupni. .\am se s'eveda zdi, da je vse to nastajanje in zanimanje idejnih sunkov samo po sebi umevno, za nas važno samo v toliko, v kolikor nam zaniorejo neposredno škodovati ali koristiti, loda če pozorno |)remotrinio vzroke življenjskega valovanja in vzpenjanja, bomo spoznali jasno in neizpodbitno resnico, da smo vklenjeni v tako zlo-čestui idejni boj, v medsebojno klanje naroflov in osebnih strendjenj, da nam pojemajo moči za odločen, skupen vzpon k popolni osvoboditvi in osamosvojitvi. Zakaj ti umetno povzročeni sunki? Ne bo ])ге-tirano reči, da so predhodniki teženj različnih skupin, ki želijo postaviti svojo usmerjenost in |)repričanje na najvišje odločujoče mesto ter si prilastiti moč edino pravične borbe za dosego splošnega blagostanja, ker [)a so vse le, za oblast boreče se skupine iz gole samozavestne oholosti zavrgle osnovno merilo katoliških načel, se ne smemo čuditi, da je že vsak poizkus skupne borbe za enolne jiraviee obsojen na propast, ker se ideje vsestransko križajo in jiosledice tega trčenja zadušijo vsak polet že v kali. Zato smo priniorani, da iščemo novih pripomočkov, umetnih baz za sporazum, ki naj nas reši homatij. I ako nastajajo kompromisi, že zaradi svoje nnj-nosli zahrbtni, ker so skr|)ucala idej in pohabljeni otroci naše neodločnosti, našega otroškega igračkanja. Baš zaradi lega spoznanja, ki nam ga rojeva iu obliči jasen in trezen pogled v našo borbo za življenje, ki bolj liči nervoznim pretnjani puber-(etnih otrok kot pa pokretu treznih mož in nda-deiiičev, ki bi morali biti kritično tvorni in dejavni, ne pa razkropljena čreda, je skrajni čas, da se orientiramo v brezkompromisnost. Če smo ■ enkrat priznali svojo popolno udeležbo pri tem brezplodnem iskanju uspeha v kompromisih, če nam je jasno po vsem tem spoznanju, da smo bližajočo se nevihto tudi sami ])ovzročili, je tudi naša sveta dolžnost, da omilimo nervoznost, v kolikor se omiliti da in da izbegnemo posledice, ki nam grozijo porušiti vse, kar smo s svojimi silami zgradili, da ne bodo izgubljene in da bo naša bodoča borba uspešna in upravičena. Že v gornjih vrsticah smo zavrnili vsak kompromis in utemeljili svojo obsodbo nad njim. Nastaja vprašanje, kdo je tisti, ki ga je načelno zavrgel, kdo je tisti, ki mu je vrinil znamenje sleherne kapitulacije, lastninski žig slabičev in omaliljivcev. Naj ne trpi na svoji časti starejša generacija, če je to brezkompromisno stališče osvojila naša mladina, ki stopa pot naravnost. Pot, katero ste hodili turli vi, ali ste uhajali na stranpota, delali izpade na levo in desno in pri tem pozabljali na svoje narodnotvorno poslanstvo tako, da sedaj stojimo pred vprašanjem: biti ali ne biti! In mi biti hočemo; in ne samo biti, ampak tudi rasti, se utrditi za borbo, ki nas čaka in v katere zmagoviti konec verujemo. \ erujemo, ker je to naša dolžnost in verujemo, ker je to v naši moči in sknpnosti. In baš zaradi tega veljaj našim očetom hvaležnost, ker smo od njih prejeli zglede, kako in zakaj se kapitulira, zakaj in kako bomo hodili ravno pot. ne oziraje se na levo ne na desno, saj naš objem je širok in čvrst za vse tiste, ki so neomajni in biezkotnproniisni, ker naša borba |)oganja iz temeljev katoliških načel, ki imajo v sebi vse, kar življenju koristiti more. Naj se niliče lie usodi v mladosti videti šibkost, n%j nihče ne dvomi v odločnost naših teženj. Rajši se odpovejte osebnim stremljenjem in stopite v naše borbene vrste, da bo korak močnejši in roke odločnejše. I a k rat bomo udarili |)o mizi in zahtevali popolno priznanje in spoštovanje ne samo imena, ampak tudi našega duha in jezika. Kako mislijo Mohorjeva družba na Jesenicah /e dolgo časa papeži pozivajo nas katoličane na boj za naš tisk. Mi sami uvidimo, da je zmaga, bodisi iia političnem, bodisi na svetovno nazornem poljii mnogo odvisna od tiska. Tisk je velesila in tega se mi le premalo zavedamo, zalo smo tolikokrat tepeni. I udi tu nam manjka zavednost i. Mnogo je ljudi, ki se štejejo za katoličane, pa naročajo nasprotne časopise na škcnlo naših, a se čudijo, kako to, da je naše časopisje slabše, kakor l)i lahko bilo. Pri takih razmerah ni nič čudnega, če tudi najstarejša slovenska katoliška književna založba Mohorjeva družba peša po številu članov naši mladi... tudi na Jesenicah, kjer imajo ljudje še kolikor toliko denarja. Nazorno nam to pokaže razpredelnica števila članov za zadnjih deset let iz jeseniške fare: I. 1427 ">()() (■■liiiiov, I. I<)JS i)S (luiiov, I. IV") članov I. 14>() JTl ('liiiiDV. I. 1'Л1 i(>l) Manov, I. I JHJ članov I. 1411 _M') članov. I. IV44 i4() članov, 1. 1У) članov I. ИЖ) 221 članov, I. IW 252 članov. Iz te razpredelnice spoznamo, da tako nikamor ne pridemo. Da se temu padanjn števila naročnikov da pomagati, pa vidimo iz tega, da je vsako leto. če se je le malo ag"tiralo, takoj narasllo število članov. \ interesu vse jeseniške katoliške javnosti je, da se za to vprašanje zavzame in se tako odzove na poziv papeža: \ boj za katoliški tisk!?: K. F. ni umaknejo podpis na pi ediogn, ki sam po sebi meri v to, da se še nadalje dopušča širjenje takih svinjskih letakov proti katoliški duhovščini. Dobra katoličana dr. Stanovnik in drugi sopodpisnik hočeta biti, podpisov na tem predlogu pa vseeno nista hotela umakniti. — Tega kakor tudi vse druge nujne predloge je občinski odbor z večino odklonil. Sprejemi v tovarno K. I. D. so zaključeni. V zadnjih par tednih, ko so se vrata tovarne nekoliko bolj na široko odpila za sprejem novih delavcev, je romalo v našo pusto dolino od vseh krajev Slovenije na stotine prosilcev, ki so vsi hoteli dobiti za-poslenja pri naši industriji. Poleg tega je romalo še na stotine prošenj in priporočil na vse količkaj vplivnejše osebe na Jesenicah. >Za božjo voljo« so rotila ta pisma in priporočila, »spravite me vendar k zaposlitvi!« Nekateri gospodje pri K. 1. D. in na Jesenicah sploh niso imeli več trenutka miru pred temi prošnjami. Videz je, kakor bi se nikjer drugje na svetu ne dalo živeti, in dejstvo je, da si ljudje res tega več ne 1Ц)ајо. — Sedaj je stalež delavstva dopolnjen, počasi se bodo krčile tudi vrste prosilcev in ])ripro-šnjikov, popolnoma pa jih /manjkalo menda nikoli ne bo. Stavbna sezija |)ri nas je nastojdla s prihajajočo pomladjo. Stavbna podjetja nadaljujejo večinoma le dela, ki so bila /apočeta v pretekli jeseni: tovarniški objekti, tovarniške stanovanjske uradniške hiše, železničarski kon-sum, gasilni dom itd. Na novo prezidava in povečava za Avgusta Klabusa, trgovca z železu i no. g. Belcijan B()-štjaii hišo, ki jo je kupil 0(1 g. Petra Sitarja. Vse kaže, da letos na Jesenicah ne bomo posebno mnogo gradili. Večji objekt 1)0 za nameščence K. I. 13. gradil Pokojninski zavod v Ljubljani na ])arceli nasproti meščanske šole. Stanovanjska mizerija je vedno bolj kričeča. Po naravnem prirastku prebivalstva in nsta-mnljanju novih družin bi moralo biti pri nas h-tiio najmanj 60 novih stanovanj na razpolago. K temu naravnemu pri-liislku ])a se pridružujejo še stotine stavbin-skega in industrijskega (lela\ stva, ki išče pri nas svojega vsakdanjega kruha. Saj je trenutno /n|)oslenili na Jesenicah nad.KOO stavb, delavcev. Industrijsko delavstvo pa itak prihaja k nam z namenom tu ostati in si ustanoviti lastno družinsko življenje. Stanovanjska stiska je zato prirasla do vrhunca. Neverjetno je, kaj vse uporabljajo ti delavci za svoja zasilna zatočišča. Rečemo lahko, da je to niizerno stanje naravnost kričeče, nasprotujoče vsaki higieni in vsakemu količkaj človeškemu čuv-stvovanju. Take razmere so koitišča za uničevanje fizičnega in moralnega zdravja naroda. Treba bo, da bodo zainteresirani krogi in merodajni faktorji z večjo širokogrudnostjo in odločnostjo začeli reševati to vprašanje. Cela vrsta novih trgovcev v tekočem letu odpira svoje lokale na Gosposvetski cesti okoli hotela Triglav. So po-največ manufaktu risti in i mej i tel j i modnih trgovin. V trdi konkurenci bo boj za kruh težak. Življenje je zapustil v duševni zmedenosti Štefan šavnik, Bog bodi njegovi duši usmiljen sodnik! S Koroške Bele Na Cvetno nedeljo so v stari šoli nekateri gospodje uprizorili krstno predstavo nove ljudske tragikomedije; »Kdor z velikim ni zadovoljen, ta tudi malega ni vre-denc, s katero so poživili občili zbor (iospo-durskega odbora na Koroški lieli. Igra je po vej Beli vzbudila splošno pozornost in je tej krstni predstavi prisostvoval tudi župan, katerega pa vabitelji niso pravočasno obvestili o vsebini in je najbrž razočaran nad tako zmago odšel (lomov. Proces, ki se je dne K), aprila vršil v l.jub-Ijani proti naši bivši občinski upravi, oziroma nekaterim njenim članom, je na Beli vzbudil precejšnjo pozornost. Gospodje so ob povrat-ku govorili, da so popolnoma oproščeni, nato |)a se je /lagal« »Slovenski (lom* in povedal, da je bil g. Aoberl Virgil obsojen na plačilo ()s() Din in pogojno na nekaj dni. Nn.še slutnje o neveljavnosti proračunske seje zaradi formalnih pomanjkljivosti so se izpolnile. Banska uprava je namreč občini vrnila proračun v ponovno razpravo. Občinska seja dne 7. a|)rila je bila |)() pripovedovanju navzoK ill zelo mirna. .Največje razburjenje je povzročila izjava odbornikov kluba J.K./w, da se seje ne udeleže, ker se njihovi oredlogi ne u|)<>števajo. 1'rišli bodo v disciplina rno preiskavo. Vendar Kulturni zemljevid Jesenic Jesenice so industrijski kraj. Z vseh strani drvijo ljudje v mesto za zaslužkom. Vsak prinese s seboj svoje misli in svoje ideje. Zato je čisto razumljiva idejna zmeda v našem kraju. V glavnem pa se prebivalci ločijo v tri skupine: liberalce, socialiste in naše. Zanimivo je pogledati, kako so te tri skupine {porazdeljene po raznih delih mesta. V gornjem koncu, to je na Plavžu, prebivajo večinoma ljudje, ki že od nekdaj žive tukaj. Skoraj vsi so še ohranili svojo tradicijo in se niso navzeli različnih modernih fraz. Kar je pa drugih, so vet inoma indiferentni. ()ni del Jesenic od Plavža pa do cerkvenih stopnic je bolj pisan. Tu že opazimo rdeče pege med našimi na M11 rovi in indiferentnimi ob cesti. Ne manjka pa tudi takih, ki se obračajo, kakor veter piha. Mladina vleče bolj na liberalno plat, dobimo pa tudi par krivovercev — adventistov. Glavno cesto imajo od cerkvenih stopnic do kolodvora zasedeno večinoma liberalci, razen par primerov indiferentnih in naših. Od kolodvora pa do šole so naši v večini, le mladimi je bolj naklonjena liberalizmu. Socialisti skoraj ne pridejo do besede. OkroK Krekovega doma in za progo pa je velika zmeda. Mnogo je takih, ki .so tam, rkjer jim kruh dajo«. Precej je tudi omahljivcev, pravih socialistov pa je malo. Pod progo do tovarne prebiva največ naših, le malo jo liberalcev in nekaj voč socialistov. Kar je pa naših, se dobro drže. Ob Kralja Petra cesti in na Stari Savi so se uta-borili rdeči. Med njimi je mnogo takih, ki so iz naivnosti prešli na ono stran. Nekaj pripadnikov imajo tudi plavi, a odločno naših je le malo. Na oni strani Save so vse tri skupine precej ])0-mešane. V zgornjem delu imamo mnogo naših, par rdečih in plavih, indiferentnih pa skoraj ni. V sredini, okrog mostu čez Savo, so vse tri skupine precej uravnovešene. V s|)odnjeni delu imamo največ indiferentnih, pomešanih z omahljive! in rdečimi. Po tem kratkem pregledu vidimo, da nas sicer nekaj še je, a bi nas lahko bilo še voč. K. .\1. Kruhoborci modernega časa Da se je takoj po svetovni vojni začelo lila-stno grupiranje delovnih sil v vseh panogah gospodarstva, se ni čuditi, ker je l)ila ta nagla spre-nuMnba nujna posledica moralno in materialno razbite človeške družbe, katera je čutila — po svetovnem kaosu iztreznjena —, da ji je za nadaljnji življenjski obstanek nujno potreben močan temelj, enotna socialna usmerjenost in tesna načelna povezanost. Lahko trdimo, da je bil to docela psihološki i)reobrat družbe k spoznanju, da so idejna križanja in nasprotja najhujša vrelišča usodnih posledic. I oda kaj imamo danes od vseh tistih širokih pogledov in spoznanj pred osemnajstimi leti? Kaj imamo danes od vseh tistih dobrih in trdnih sklepov, katere smo napravili takrat, ko smo se veselili življenja, ki mu je svetovna vihra prizanesla, ko smo svobodno nasmejani zagrabili za čakajoče delo in bili srečni ob kruhu, zraslem iz naše zemlje in ponosni na svoje žuljave roke. ki so .svobodno delale in pridobivale? Koliko nam je ostalo od tiste vseobjemajoče ljubezni, s katero smo odevali preostale svojce, matere in očete, sinove in hčere, kje je naša stanovska samozavest, na katero-smo vsi prevzeti kazali pred kratkimi osemnajstimi loti? Kar priznajmo, da vsega tega, če bi iskali med seboj, ne bi našli baš obilo, žalostno je tako hitro najti in razgaliti slabosti in zgrešenosti naroda, ki ima v sebi vse pogoje, da bi se jih z odločno gesto otrese I. I oda če hočemo biti graditelji, moramo i)iti tudi sodniki in obtoženci obenem. Če hočemo biti svobodni, se moramo otresti tudi vezi, ki nam le to kratijo. V tem smo seveda enodušni. Večkrat pa tudi sami ne vemo, ali smo svob(xlni ali ne in ta nixlostatek nas bo udaril takrat, kadar se bomo hoteli kakršnikoli sili upirati; imeli bomo zvezane roke, ker smo sami iio-teli. Odločilni trenutki so kratki in kdor ni pripravljen, je izgubljen. Takrat bi spoznali, da smo čas zapravili in prilike zavrgli. Sedaj je čas in sicer poslednji. C as, da sprejmemo nazaj zavržene sklepe in z dobro in odločno voljo rešimo stanovsko s(X ialni problem, ki je v teh zadnjih letih pokazal (oliko nedostatkov, da se vedno l)olj nagiba razsulu najvažnejši steber gospodarstva, na katerem sloni ali pfi bi vsaj morala slonet i vsa pridobitna moč naroda, če hoče ostati svoboden in se uspešno boriti proti tujemu kapitalu. Po vsem pa izgleda, da mi te svobode nočemo, da se pač dobro počutimo p(xl jarmom tujega kapitala, ki nam brez (xipora pije kri, da nas izsuši in uniči. Včasih zakriči ta ali oni, sem in tja so razgibije kakšna borbe željna skupina. pa je spet vse tiho in slepo in nič ne vidimo, kako se počasi ali z gotovostjo oddajamo zme-hanizirani industriji ter s prezirom do svoje stanovske izobrazbe zapuščamo častno borbo za pošten in v svobodi prisluženi vsakdanji kruh. In dan za dnem opazujemo ta dejanja, ko samostojen obrtnik zapušča svojo delavnico in se da vkleniti industriji, ko se kmet odvrač^a od zemlje ter jo daje za sramotno ceno pritepencu v oblast, sam pa gre s svojo družino v tovarno in pusti zasužnjiti sebe in njo z vsemi svoboščinami in svojim dostojanstvom, ki mora slej ko prej kloniti pod materialističnimi nazori kapitala. Vse to nam ne vsiljuje nikakih skrbi, nič odgovornosti. Pa vendar so ta dejanja sramotna znamenja vseh stanovskiii družin, ki so se pustile ideji usodnega mnterializmu zmrviti tor si vzeti svoj lastni jaz, si pustile določiti poniževal ni delež življenjskih potrebščin, šle v okovje delniških družb in svojevoljno postale stroj, tisti mehanizem, ki je aktiven samo za kapital, (ločim se zase in za svojce suženjsko izživlja v mehaničnem, brezdušnem ritmu. Brezbrižni smo proti zločestemu vplivu materialističnega marksizma, ki nam ga širokogrndno nudi komunizem in preveč gluhi za svarilne klice zemlje, katere svobodno rezani kruh smo zavrgli in preveč slepi pred maščevalnostjo zavrženega stanovskega preživljanja, da bi odvrnili bič iznad svojih hrbtov. Od k(xl ves ta zagon v industrijo, odkod vsa ta široka in skoro brezkompromisna zasužnjenost v kapitalu. Da smo sami krivi tej družabni za-gozdenosti, iz katere ne moremo ne na levo. ne na (lesno, se ne gre protiviti. ker se nam dokazi sami režijo v obraz z resnično vsakdanjost jo. Prebirali smo cvetoče* smernice komunizma, ki hoče imeti združitev vseh svolxxinih stanov v samo eni kolektivni družbi, ki naj se izživlja skupno iz sebe za sebe. In prenekateri naš kmet je nasedel tem vabam, zatajil zendjo, se obvezal s kolektivno pog(xlbo služiti kapitalu za točno odmerjeni in skopo rezani košč-ek kruha. Tako so storili nekateri obrtniki te in one stroke in tem je sledilo še pomožno trgovsko osebje. Tako (xlhajamo eden za drugim v sužnjost, iz katere ni povratka. In kaj sedaj? .\aenkra1 smo spoznali, da je ta pi'ostor našega izživljanja za nas pretesen in neusmiljen. I nt svobode še živi v nas in ta se upira m zahteva nazaj listo, kar smo sami nepremišljeno dali: svolxxle še in še in kruha več in več! In nočemo videli, kako strašen sarkazem je v tem našem hotenju pridobiti nazaj, kar smo zavrgli. Začno se pogajanja s kapitalom, ki se nam smeji v obraz zaradi naših trenj, ker eni hočejo praz- 5 nike ill počitek, drugi ne, prvi zahtevajo spoštovanje človeka, drugi kompromis, ])rvi dostojanstvo, drugi še hujšo vklenitev svojili sil. I ako je spor med nami in nam nasprotna složnost kapitala. ki med tem sestavi pogodbo in mi vsi srečni, da je konec, podpišemo. Mamon je zmagovalec, mi pa nepoboljšljivi bedaki. i o se godi danes v modernem času. Mi smo seveda ponosni, da smo ta moderni čas ustvarili in da v njem živimo. Pa prav nič nam ni mar, če ta modernost ni nič drugega kot bedasto kompliciran socialni in gospodarski sistem, ki je tem bolj moderen, čim bolj je nerazumljiv. Če odštejemo vse slabe strani od tega modernega socialnega sistema, nam ostane vsaj ta tolažba, da ne vidimo vseh usodnih napak, ki smo jih v svoji zaslejjijeiiosli zagrešili. Tako smo rešeni vsaj obupa. Tako ne sme dalje. Ta borba za kruh, ki je v celoti zgrešena, je že naprej obsojena na neuspeh, če ne bomo jasno razločevali, kaj je svobodno delo in kaj kolektivistično in kaj stanovsko preživljanje, iz katerega silimo. Pomagajmo delavcu, ki je že od vsega početka obsojen, da služi kapitalu, v pravični borbi za njegove pravice in svoboščine in obsodimo tiste, ki le-tem odjedajo kruh zgolj iz strahu pred samostojnim delom, kateri zahteva celega in jjredvsem pošteno mislečega človeka. Zato je zadnji čas, da te kruholovce in borce za dvojni kruh zaznamujemo, da bo vsakdo vedel, kje naj se prične reševanje brezposelnosti. S cerkvijo in s časom So stvari na svetu, ki so človeku svete, nedotakljive. Spoštovali so jih naši dedje in pradedje in s strahom mislimo na to, da bi se kdaj zgoditi moglo, da bi jih zanamci brez časti zavrgli. So to stvari, ki v sebi nosijo življenje: versko, narodno. moralno, kakor pesem so, ki v stihih pre-pleta suho brezdušnost sveta, kakor cvetje, ki iznad trnja bridkosti dehti v vsemir božji sij in blagoslov. Zato je človeku, kakor da stoji ob nevesti, ki so ji venec strgali, ali ob grobu, kamor so pokopali nekaj dragocenega, kadar vidi, da gi-nevajo stari sveti običaji, stare ukoreninjene, v dnšali zasidrane navade. Od narodne duše kakor da se je odtrgala plast življenja in pustila za seboj skelečo rano ... Ljubezen do tradicije je to, do tistih njenih čistih virov, ob katerih naj se napaja sedanjost iu bodočnost. Ni to konservatizem v smislu oko-stenelosti. ki tira v zaostalost in propadanje. l)o-čini prvo ljubi-zen do konservatizma vsebine hvalimo. okosteneli konservatizem oblik zavračamo in obsojamo. •Novim življenjskim razmeram in glol)lje pro-nicujočemu duhu je treba vedno novih oblik, času primernih. Povsod, na vseh ])oljih! Po teh ugotovitvah bomo danes načeli nekatera vprašanja našega cerkvenega življenja. \ enio. da nas bodo našle te misli v marsičem razprte: ene reakcionarno konservativne, druge življenjsko oblikovalne. kako napak je. da ob obilnem lagodju. ki ga človeku nudi moderno življenje, cerkev ostaja skoro tam, kjer je bila pred >00, 200 leti. Naše cerkvi' so hladne, mrzle, v zimskih dneh zato odbijajoče, \ernik. ki stopi vanjo, da zadosti dolžnosti, mora nehote misliti na konec, ki ga v mrazn marsikdo nestrpno pričakuje. Nič |)rav se ne more ogreti ne ob petju, ne ob govorih, ne v molitvi. — Katoličani povsod hitimo v sodobno tekmo življenja, v cerkvi pa, kakor da bi bilo zaukazano, da mora na vekomaj ostati tako. kakor je bilo. To je malomarnost naša. ker lam ni tekmecev. \ naše cerkve spada domačnost. prisrčnost, privlačnost. \ se je treba naredili. da se v njej počutimo kakor doma. Pozimi je treba naše eei k ve zakuriti s centralno kurjavo. najti zato potrebna sredstva. Kako primerna naloga je tu z:i eno naših verskili organizacij. ki jim sedaj, tako se zdi, manjka primernih praktičnih polj udejstvovanja. Naša popoldanska služba božja ob nedeljah in praznikih s svojo stoletno tradicijo glede časa in oblike je druga taka zadeva. Ob 2. uri popoldne je čas službe božje. .Naš človek pa ob eni ali pol dveh komaj pojužina. Moški gre nato počivat, ženska pospravlja posodo. I reba se je še napraviti in ura je dve, ko je treba biti že v cerkvi. 1 u se morda začne ura molitve. Komaj vsak dvajseti ima knjigo, ostali so od skupne molitve izključeni. Obisk cerkve naravno trpi. Treba bi bilo preložiti čas in v skupnem sodelovanju spremeniti nebistvene oblike. Začnimo zato razmišljati tudi o tem, kaj in kako bi se dalo spremeniti in izboljšati. Ni to vprašanje in naloga enega človeka, ampak nas vseh, ki se čutimo v katoliško farno občino včlenjeni kot ob-čestvena celota. Do tu bomo še morda z našimi liralci dokaj edini. Bojimo pa se, da nas bo tretja točka tega sestavka našla toliko bolj različnega mišljenja. Načeti moramo v njej vprašanje naših procesij, naših slovenskih cerkvenih obhodov, zlasti za \eliko noč in sv. Rešnje Telo. Naši cerkveni obhodi, naše jjrocesije so in bi morale biti naše verske manifestacije, izpriče-vanje naše trdne pripadnosti h Kristusu in njegovi Cerkvi. \ njih bi zato morali gojiti vse, kar dviga razpoloženje, zaupanje, veselje in samozavest, izogibati pa se vsega, kar celo slovesnost zmehanizira. zdolgočasi, tlači, otežkoči, onemogoči. Morali bi si vzeti časa, da bi se na te zunanje slovesnosti pripravljali s tako točnostjo in s tistim elanom, ki ga sicer izpričujemo pri drugih javnih prireditvah. Procesija vstajenja o Veliki noči z neizbežnim srečavanjem po jeseniških ulicah in z neštetimi opazovalci ob cesti in izza gostilniških oken je bolj podobna pondadanski modni reviji kot P" ""d \ stajenjem razveseljeni, alelujo vriskajoči innožici. J a sprevod bi bilo vsekakor j)re-staviti drugam, morda na ono pot, po kateri je bila razvrščena rimska prwesija ob času zadnjega misijona, t. j. mimo Cuferja čez Muravo. Idealna lega poti omogoča točasno vsem udeležencem vseobčo povezanost v eno celoto, ki naj iz ene duše izpričuje svoje veselje zaradi zmage življenja nad smrtjo. Z nekaterimi vložki bi se dala pestrost in življenjska popolnost tega sprevoda dvigniti tako. da bi verniki v njej doživljali religiozno čustvovanje velikih dni, ki bi zahtevali tudi od njih, da vstanejo v novo življenje. če nočejo bili mrtvi udje v občestvu življenja (."erkve. Slovesen sprevod na dan sv. Hešnjega Telesa itna mnoge hibe, ki so v škodo njemu in vsemu verskemu življenju, ki naj bi ga pospeševal. Odločno je ]>redolga pol, ki ljudi utrudi. Od savske cerkve nazaj grede smo zdeeimirani. \ eč kol polovica udeležencev se In odloči in gre za svojimi željami. Ni primernih prostorov za blagoslove iti ogro'inna večina udeležencev vsied raz-tegnjenosti nu njih ni udeležena. Zlasti velja to za šolsko ndadino. Ista vsIed zbiranja in pripravljanja iiH tu veliki praznik, ko obhajamo spomin pa zaenkrat še ni |)rišlo nobeno tozadevno obvestilo. Izlet Katoliškega prosvetnega društva na Sv. goro pri Gorici. Z ozimni na veliko zanimanje, ki je lani vladalo za ta izlet, im) drnštvo priredilo tudi letos izlet na Sv. goro, vendar pa po drngi poti. Odšli i)i v soboto zjutraj ob 9 s Koroške Bele in se otl-peljali v smeri Trbiž, Videm (Udine), Cervi-gnano, Oglej. Tam bi si ogledali staro baziliko in kripto. Nato hi se odpeljali v Trst, se vrnili v Tržič, obiskali vojaško pokopališče v Redipidji, prevozili Doberdobsko planoto in se preko Mirne in Gorice peljali v Solkan, kjer bi prenočili. Drugo jutro bi bila ob 8 sv. maša na Sveti gori, nato bi si lahko dopoldne ogledali Gorico, popoldne pa bi se |)reko Kanala, lolmina, Kobarida odpeljali v Trbiž in domov. Potovali bi dva dni in prevozili okrog 450 km. Vožnja z avtobusom, vstopnine, vizum in prenočišče bi stalo za člane domačega i'rosvetnega društva 175 Din, za člane Prosvetnih društev iz drugih župnij 180 Din, za nečlane Prosvetnih društev pa 200 Din. Vsi. ki se nameravajo udeležiti tega potovanja, naj se do 15. maja prijavijo na naslov: Katoliško p ros v. društvo na Kor. Beli ali pa naj se zglasijo pri g. kaplanu v žiipnišču ter prinesejo denar in tri fotografije. V sakdo naj pride po možnosti osebno, da bo mogel dati ))o-tiebne podatke. Izlet se l)o vršil v prvi i>olovici junija. Ustanovitev Jugoslovanske katoliške esperantske lige Dne 8. t. 111. se je vršil v Krekovem domu na Jesenicah ustanovni občni zbor Jug. kat. esper. lige. Kljub temu, da se je istočasno vršil obč. zbor nameščencev Kil), se je udeležilo tega ustanovnega občnega zbora zadovoljivo število somišljenikov. i'redsednik jiripr. odbora g. Peter Golobic je uvodoma poročal o gibanju katoliških espe-ranlistov, ki so osnovali svojo mednarodno organizacijo že leta 1010 v Pari/u. Danes ima ta organizacija Kvojt' lige že v mnogih državah. .Najmočnejša liga se iialmja na iloiandskem. V Jugoslaviji I. K. I'. P. (Mednarodna katoliška organizacija espe ran listov) do 1. 10)2 ni imela članov. Danes je pa že organiziranih 70 katoliških es|)erantistov, med katerimi zavzemajo teologi vidno mesto. б Pripravljalni odbor je letos sestavil pravila in jih predložil drž. oblasti v potrditev. Pravila so bila v kratkem času odobrena. Po tem poročilu so se prečitala ligina pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Za 1. 1937 je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Peter Golobič, I. podpredsednik g. Marin Duplančić, mizar v Splitu, II. podpredsednik g. Leopold Govekar, tajnik g. Stanko Lampič, učitelj na Jesenicah, blagajnik g. Ludvik Straži-šar; odborniki gg.: Fra-njo Centner, Osijek, Zore Paršič, teolog v Se-nju; v nadzorni odbor pa sta bila izvoljena g. Martin Brudar, mojster pri KID na Jesenicami, in g. Stanislav Jakomin iz Ljubljane. Pri raznoterostih so sc obravnavala razna vprašanja, tako glede katoliškega časopisa >Espero Katolika«, kakor tudi glede letopisa. Na 19. mednarodnem kat. esperantskeni kongresu, ki se bo letos vršil v Haagu na lloland-skem, bo našo ligo zastopal g. Peter Golobič, ki bo obenem po deželi imel predavanja o naši Sloveniji. Prvi redni občni zbor lige pa se bo vršil v Zagrebu o priliki narodnega esperantskega kongresa, ki se bo vršil 7. in 8. septembra 1937 v Zagrebu. postavitve sv. Rešiijega Telesa in prve svete daritve, niti ni pri sv. maši. Sprevod traja predolgo, zato odločno prcutrudljivo. Ni mogoče dolge tri ure svetosti stvari primerno vztrajati v pravilni formi. Ni mogoče zahtevati, da bi zlasti mladina ostala zbrana ves čas. Iz manifestacij-skega obhoda, kar naj bi bil, postane bolj ali manj ohlapno oficiozno izpričevanje pripadnosti k veri v najsvetejše skrivnosti. Iz hib, ki jih tu navajamo, lahko izvajamo nekatere misli, kako naj bi se v korist cerkvenega življenja vse to spremenilo. Dala bi se procesija skrajšati tako, da bi bil na Savi zaključek, eventualno naj bi šla po isti poti, ki jo predlagamo za Veliko noč. V prvem slučaju bi bili blagoslovi; prvi pred župno cerkvijo, drugi pred kolodvorom, tretji pred osnovno šolo, četrti pred savsko cerkvijo. — Možna pa bi bila vsa cerkvena slovesnost in zaradi odprave vseh gori navedenih hib tudi najbolj primerna, če bi se dobil velik prostor (n. pr. za Krekovim domom ali če bi se zravnal prostor pred Bremcem, na trgu pred osnovno šolo), kjer bi postavili oltar za sv. mašo in okrog prostora štiri oltarje za blagoslove. Procesija bi šla iz župne cerkve na ta obširni prostor, tam bi bili nato vsi udeleženci pri sv. maši in pri vseh štirih blagoslovih, nakar bi se sv. Rešnje Telo spravilo v kapelo v Krekovem domu. Taka prireditev bi se dala dostojanstveno, velikemu dnevu primerno izpeljati. Vse bi bilo krajše, vse bi bilo bolj strnjeno, vse bolj povezano, katoliško občestveno. Kristus bi ves čas živel sredi nas vseh kakor pastir med svojo čredo in kakor kralj med svojimi zvestimi. To so samo nekatere dobro namerne misli o našem cerkvenem življenju. Drugi imajo druge, morda boljše ali tudi ne. Mnenja pa smo, da bi nam nič ne škodilo, če bi v novih razmerah iskali tudi v doživljanju verskih vrednot in v posve-čevanju verskih praznikov novih oblik. Časi katoličanov nikoli ne smejo dobiti okostenelih. Za našo kulturo - naši voditelji KNa luejiihc Andrej Križman, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleinik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec