GLAS LETO XX. ŠT. 21 (935) / TRST, GORICA ČETRTEK, 28. MAJA 2015 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Foto JMP Italijanski predsednik Mattarella na Debeli griži “Ne bojmo se resnice!” noči od 23. na 24. maj pred sto leti je Italija stopila v prvo svetovno vojno. “Po tisti vojni nič ni bilo več kot prej”, je v nedeljo dejal predsednik republike Sergio Mattarella, ki je obiskal goriški Kras. Šlo je za “nepotreben in nesmiseln pokol”, je isti dan dejal papež Frančišek, ki je vse vernike pozval k molitvi za žrtve in za mir. Italijanski predsednik je zjutraj v Rimu položil venec ob oltarju domovine v spomin na več kot milijon Italijanov, 650 tisoč vojakov in 600 tisoč civilistov, ki so izgubili življenje v “veliki vojni”. Nato se je udeležil spominske slovesnosti na prizorišču soške fronte. Na Debeli griži, kamor se je popoldne pripeljal skupno z ministrico za obrambo Roberto Pinotti in drugimi visokimi predstavniki državnih institucij, so bili navzoči številni zastopniki oblasti, med njimi tudi veleposlaniki Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Prav njim je predsednik dejal, da te države in narode danes povezujejo “prijateljstvo, sodelovanje in skupna evropska prihodnost”, njihova prisotnost pa da je izraz želje po miru in bratstvu. V jarkih ni bilo lepote, svetlih sanj o slavi, retorike, mita o zmagi; vojna je prinesla le grozodejstva in opustošenje. Kljub blatu, trpljenju, mukam in smrti so tisoči vojakov na obeh straneh prenašali neverjetne preizkušnje, bili so sposobni krepostnih dejanj, poguma in gest ganljive solidarnosti. Tem, ki so v teh krajih trpeli in umrli, se je treba pokloniti in zahvaliti. “Kruta logika vojne ni upognila občutka za bratstvo, prijateljstvo in človeškost. Sovraštvo do nasprotnika ni prevladalo nad usmiljenjem”. Grozovita vojna, ki je štiri leta bičala Evropo, je “razdrobila cesarstva in odstavila vladarje”. Podrla je stare meje, sprožila rojstvo novih narodov, “korenito spremenila miselnost, sanje, običaje in govorice”. Povzročila je industrijsko, znanstveno in družbeno modernizacijo, in vendar za ceno desetih milijonov mrtvih vojakov in nepreglednega števila civilistov. / dalje na str. 16 V www.noviglas.eu Prenovljeno vodstvo v stranki lipove vejice gor Gabrovec, deželni svetnik stranke Slovenska skupnost in podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, je na sobotnem, že 15. deželnem kongresu slovenske politične stranke postal tudi njen deželni tajnik, kar pomeni po eni strani nad- graditev njegovega dosedanjega dela, po drugi strani pa tudi veliko obveznost. Znani ste kot umirjena oseba, javni dela- vec, ki išče pot združevanja in povezovan- ja. Kako gledate na svoje prihodnje delo? Z veliko mero optimizma in navdušenja. Že več mesecev smo se med kolegi in upravitelji v stranki vneto pogovarjali, kdo naj prevza- me vajeti stranke, potem ko se je dosedanji deželni politični tajnik Damijan Terpin odločil, da se ne bo potegoval za nov man- dat. Zanimivo je bilo ugotavljati, da prav vsakdo bi bil pripravljen pomagati, nekako od druge vrste dalje, medtem ko ni bilo, re- cimo tako, zaslediti iste pripravljenosti za za- sedanje vodilne odgovornosti političnega tajnika. / str. 3 Jurij Paljk I Nov deželni tajnik SSk15. deželni kongres Slovenske skupnosti Stranka s pogledom v prihodnost lovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, je na 15. deželnem kongresu v Gorici in ob 40. obletnici preure- ditve v deželno politično in narodnoobrambno stranko iz- brala pot kadrovske in programske prenove. Zasedanje najvišjega organa edine slovenske stranke v Italiji je potekalo v prostorih Kul- turnega centra Lojze Bratuž v Gorici prejšnjo soboto, 23. t. m., ob prisotnosti velike večine delegatov ter strankarskih izvoljenih upra- viteljev, somišljenikov in prijateljev. Na kongres niso vabili gostov iz drugih strank ter institucionalnih predstavnikov iz Furlanije Ju- lijske krajine in Slovenije, ker je bil njegov namen globlja vsebinska razprava o prihodnosti stranke. Za bolj uraden dogodek pa bo po- skrbljeno ob koncu avgusta oziroma v septembru, ko bo slovesno obeležena 40. obletnica združitve goriškega in tržaškega dela SSk. 15. deželni kongres stranke Slovenska skupnost je bil osredotočen na zamenjavo glavne politične funkcije, ki jo predstavlja tajnik. Dosedanji deželni tajnik Damijan Terpin se je odločil, da po štiri- najstih letih ne bo več kandidiral za to mesto. V poročilu je ugo- tovil, da je ta tajniška izkušnja zaznamovala njegovo življenje, mu dala ogromno zadoščenj, kakšno razočaranje in ne nazadnje veliko javne vidljivosti. V prepričanju, da nihče ni nenadomestljiv in ker je v stranki najboljša kadrovska zasedba od vseh komponent v manjšini, ga niti malo ne skrbi prihodnje življenje in delo Sloven- ske skupnosti. SSk naj bo še naprej zvesta svojim idealom in vred- notam tistih, ki so jo ustanovili pred 40 leti, prav tako pa odprta vsem, ki verjamejo, da je samostojno politično nastopanje najboljši način za uveljavitev pravic in interesov naše narodnostne skupno- sti, ob upoštevanju, da se naša družba spreminja in s tem tudi naša manjšina, je še povedal Terpin. Delegati so za novega deželnega tajnika izbrali Igorja Gabrovca, sicer deželnega svetnika SSk in podpredsednika deželnega sveta FJK. Za podtajnika pa je bil izvol- jen Goričan in občinski svetnik v Doberdobu Marko Jarc. Predsed- niško in podpredsedniško funkcijo pa bosta v naslednjem mandatu zasedala Peter Močnik in Hadrijan Corsi. Polega štirih glavnih fun- kcij so delegati na sobotnem kongresu določili še 40-člansko se- stavo deželnega sveta, 3-člansko sestavo nadzornega odbora in 6- člansko sestavo razsodišča. / str. 3 JuČ S Svet okrog nas 28. maja 20152 Povejmo na glas V teku je islamska revolucija? edelja, 17. maja: spomin- sko romanje iz Rovt na Vrh Svetih Treh Kraljev ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne. Na Vrhu Svetih Treh Kraljev na Notranjskem so se na ta dan spominjali žrtev, ki jih je v času 2. svetovne vojne utrpel ta kraj: 75 padlih mladih mož in fantov, ne- kaj med vojno, največ pa po vojni v breznih, neznano kje. Na ro- manje sem šel iz Rovt, na povabilo bratranca, ki je bil med organiza- torji, in v spomin na mamo, ki je po vojni morala v svet, da je lahko imela dostojno življenje. V Rovtah je bil smrtni davek še hujši: 225 smrti, kot piše na vaškem spome- niku. V teh vaseh ni bilo po vojni več moških in ženske so se morale z majhnimi otroki, zaznamovane kot domobranske matere, prebija- ti skozi življenje v pomanjkanju in zastraševanju. Ko sem poslušal pridigo pri maši in gledal videoprojekcijo po njej, se mi je v vsej grozoti prikazala tra- N gedija izpred 70. let. Možje in fan-tje, ki so vstopili v vaške straže, dabi se branili pred nasiljem komu- nizma in revolucije, so se nato or- ganizirali v domobransko vojsko in meseca maja ‘45 so morali bežati na Koroško čez Ljubelj in na koncu se je odvijala še zaključna tragedija s predajo s strani An- gležev Titovim krvnikom. To ni bila vojska v pravem pomenu. Bili so kmečki fantje, verni, narodno zavedni, vsi z velikim strahom pred komunizmom. Umaknili so se na Koroško, ker je tako ukazala domobranska komanda, delovali so kot vojska in se uspešno upirali napadom partizanov. Branili so tudi številne civiliste, ki so se z nji- mi umikali čez Ljubelj. Vse to zelo prizadeto opisuje John Corsellis v knjigi Slovenia 1945: ricordi di morte e sopravvivenza, dopo la se- conda guerra mondiale, ki jo je iz- dala goriška založba LEG. Po nekaj mesecih bivanja v taborišču na Ve- trinjskem polju pa so jih Angleži izigrali in jih začeli vračati v Jugoslavijo. Čeprav so se zavedali, da gre za prevaro in da gredo v gotovo smrt, so, kot da jih je zadel množični Stockholmski sindrom, šli na vlake in niso po- slušali nasvetov tistih, ki so bili bolje informirani. Le redkim je uspelo zbežati in tako ostati živi. Po 70 letih molka in strahu so mlajše generacije le začele o teh dogodkih govoriti. Tragedija je bi- la za slovenski narod prevelika. Vsi ti umrli morajo imeti vsaj pravico do priznanja, da so umrli za do- movino, in do dostojnega pokopa. Tega se začenjajo zavedati tudi redki inteligentni ljudje na levici, ki se zavedajo, da samo s so- vraštvom Slovenija ne bo prišla daleč. 70. obletnica bi lahko po- menila v osrednji Sloveniji začetek nekega drugačnega gledanja s pre- seganjem več desetletij trajajočega režimskega govorjenja o izdajalcih in kolaboracionistih. Tudi pri nas, kjer sicer tragedija ni dosegla takih številk kot na Kranjskem, bi bil čas za nov pristop in za počastitev vseh, ki so umrli, na eni in drugi strani, za obrambo domovine. B. S. b vse večjih vojaških uspehih tako imenovane Islamske države bi bilo ko- ristno globlje premisliti, kaj se pravza- prav dogaja v muslimanskem svetu. Vsakod- nevno smo namreč deležni kar preveč prepro- ste razlage, ki zatrjuje, da gre za terorizem, osrednjo nevarnost sodobnega sveta. Skoraj v celoti manjkajo tehtnejši pogledi in ocene, ki bi pojasnjevale, zakaj do tega terorizma v mu- slimanskem prostoru in izven njega prihaja in zakaj je tako krvav ter sovražno nastrojen zoper razviti zahodni svet. V tem smislu neprijetno preseneča, da premoremo le vzdevek terorizem z ozirom na vse, kar snuje Islamska država. To se zdi bolj ali manj cenena propaganda, ki kot da ne zna drugače mobilizirati lastnega javne- ga mnenja. Lahko pa se vse to dogaja zato, ker gre za resnejše stvari, torej resnično nevarnost, ki jo velja označiti enostavno in v kar najbolj črni luči. Dejstvo je, da so ustreznejše oprede- litve Islamske države izjemno redke in sredi na- vedenega poimenovanja praktično utišane. Govorijo pa o tem, da smo priče nečemu dru- gemu, kar je bila ali je Al Qaida, zasnovana pre- težno na posameznih skupinah. Sedaj pa pri- haja do ljudskega gibanja od spodaj in v tem je bistvo: revnejši muslimanski sloji so začutili svoj trenutek in na tej ravni je Islamska država izjemno hitro organizirala svojo vojsko ter ostro sprožila napad na dva osrednja sovražni- ka. Prvi napad, ki je tudi najbolj krut, je uperjen zoper vse tiste pripadnike iste vere, ki tako ali drugače pristajajo na bogataško vodenje svojih držav ter na njihovo sodelovanje z razvitim za- hodnim svetom. Obračunavanje s svojimi pre- medlimi rojaki, neusmiljeno obračunavanje z njimi, to so znaki revolucije, ki hoče povsem drugačno družbo. Če pa ti premedli rojaki sku- paj s svojim bogatim slojem pristajajo na pri- sotnost in vpliv razvitega, se pravi tujega sveta, razlogov za krutost ne manjka. In kot vemo, je revolucija najbolj neusmiljena do svojih ljudi in je vselej in v prvi vrsti bratomorna vojna. Drugi sovražnik je seveda razviti zahodni svet, ki sega na bližnjevzhodno muslimansko ob- močje z drugačno vero in drugačnimi civiliza- cijskimi nazori, vendar tudi z vojaškimi posegi in vojaško navzočnostjo. Po mnenju Islamske države je vsakršna navzočnost razvitega sveta v muslimanskem območju nevzdržna in edino z vojno naj bi bilo mogoče to navzočnost uki- niti. Da pa je Islamska država tako hitro pričela osvajati razmeroma velika ozemlja, gre pripi- sati dejstvu, da zaradi vojn kar nekaj državnih naslovov obstaja le še na papirju, saj ne kon- trolirajo več svojega ozemlja. To so Afganistan, Irak, Sirija, Jemen in Libija, kjer povsod islam- ska revolucija žanje velike uspehe. In zato velja to revolucijo jemati zelo resno, pri čemer se zdi, da razvitemu svetu preostaja le možnost totalne vojne z zelo dvoreznimi posledicami. Postavlja se vprašanje, kako in kdaj smo sploh dopustili, da smo se znašli v takšni situaciji. Janez Povše O Dostojno naj se počastijo mrtvi “na obeh straneh” Maj 1945 – Maj 2015 V soboto, 23. maja, je v bolnišnici v Šempetru pri Novi Gorici, kamor so ga sprejeli na zdravljenje nekaj dni prej, preminil znani geograf, nekdanji profesor na tržaških šolah in dolgoletni ugledni predstavnik ameriško-slovenskih kulturnih delavcev, dr. Jože Velikonja. Imel je 92 let. Lani je ob robu študijskih dnevov Draga povedal, da se je odločil, da se za stalno vrne v domovino. Nekaj časa je bil v Ljubljani, zadnjega pol leta pa je živel v Centru starejših Pristan v Vipavi. Velikonja se je rodil 17. aprila 1923 v Ljubljani v znani družini primorskega pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga kot idejnega nasprotnika komunizma junija 1945 v Ljubljani obsodili na smrt in ga kljub invalidnosti neznanokje usmrtili. Jože, ki se je oblikoval pri Tomčevih mladcih, je med vojno študiral, pod nemško okupacijo pa je bil med primorskimi domobranci v Trstu. S študijem je nadaljeval v Rimu in leta 1948 dokončal zemljepis. Že decembra 1947 pa je prišel za profesorja na tržaške šole, kjer je spoznal svojo ženo, Tilly Rus, ki je učila angleščino. Do leta 1955, ko sta se izselila v Združene države, je učil zgodovino in zemljepis na učiteljišču in klasični gimnaziji. Napisal je več učbenikov za naše šole vseh stopenj in med drugim pripravil slovensko izdajo Visintinovega Zemljepisnega atlasa založbe De Agostini. V Trstu je bil vključen tudi v kulturno delo. Sam je izjavil, da so bila tista leta najbogatejša doba njegovega življenja. Tudi njegovi nekdanji dijaki ga imajo v lepem spominu. V Ameriki, kjer sta z ženo dobila tri otroke, je dve leti delal v tovarni, nato je znova študiral v Montrealu in Chicagu, končno pa začel pot plodnega raziskovalca geografije in migracij, publicista ter profesorja na različnih univerzah. Najdlje, do upokojitve leta 1993, je predaval na univerzi zvezne države Washington v Seattlu na zahodni obali. Ves čas je pisal tudi v slovenske liste, vendar ni živel v krajih z močno slovensko prisotnostjo in se je krepko uveljavil v ameriški družbi. Kot samostojen duh, ki se ni podrejal, je kritično in samokritično razmišljal o naši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Rad se je vračal v Trst in v Dragi ter Društvu slovenskih izobražencev večkrat predaval. S prof. Radom Lenčkom in sodelavci je leta 1973 med drugim ustanovil ameriško društvo za znanstveno raziskovanje slovenskih zadev Society for Slovene Studies, ki je znano po svojih simpozijih in publikacijah v angleščini. / ij Umrl je prof. Jože Velikonja Delegacija KCLB in KTD iz Gorice pri ministru Žmavcu O nezavidljivem stanju naših ustanov inister za Slovence v za- mejstvu in po svetu Go- razd Žmavc je v torek, 16. t. m, v Ljubljani sprejel delega- cijo Kulturnega centra Lojze Bra- tuž in Katoliškega tiskovnega društva iz Gorice. Predstavniki dveh pomembnih goriških slo- venskih ustanov so ministru Žmavcu in njegovim tesnim sode- lavcem predstavili nezavidljiv po- ložaj, v katerem se nahajata ti dve ustanovi. Predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec je predstavila bogato in razvejeno dejavnost središča, ki gre od gleda- liške sezone do razstav ter glasbene ponudbe, predvsem pa dejstvo, da je center Bratuž pomembno sre- dišče za odmevna predavanja in srečevanja ljudi. Center Bratuž tudi skrbi, da vsi najmlajši šoloobvezni otroci lahko redno obiskujejo gle- dališke predstave najboljših slo- venskih poklicnih gledališč, prav tako pa ima v gosteh tudi naše lju- biteljske gledališke skupine, ki na vseslovenski ravni dosegajo M odlične rezultate. Kulturni centerLojze Bratuž pa ni samo kraj, kjer gostujejo kulturne prireditve, am- pak je tudi in predvsem soorgani- zator ter pobudnik različnih odličnih kulturnih prireditev. Prav tako je predsednica naglasila odločino povezovalno vlogo cen- tra Bratuž in predvsem tesne stike in povezovanja z osrednjimi slo- venskimi kulturnimi ustanovami iz Slovenije. Je tudi soorganizator raznih mednarodnih tekmovanj s krajevnimi italijanskimi kulturni- mi ustanovami, saj je odprt za predstavnike vseh narodnosti na Goriškem in našem širšem ob- močju. Predsednik Katoliškega ti- skovnega društva Damjan Paulin pa je ministra Žmavca seznanil s stanjem večnamenskih struktur, ki so bistvenega pomena za delovan- je slovenske narodne skupnosti v Italiji na področju glasbene vzgoje, športa in seveda kulture ter mla- dinskih organizacij. Spregovoril je tudi o edini slovenski knjigarni v Italiji, saj je Katoliška knjigarna v samem središču Gorice tudi naj- starejša knjigarna sploh v Gorici. Erika Jazbar in Marko Terčič, ki sta tudi bila v delegaciji, sta dopolnila s svojimi pogledi oba predsednika. Delegacija je ministra opozorila, da so finančni rezi s slovenske stra- ni precej prizadeli obe goriški usta- novi, kot je tudi predsednik Kato- liškega tiskovnega društva mini- stru povedal, da za strukture, ki jih upravlja KTD, od italijanske države in drugih krajevnih uprav ne pre- jemajo nobenih finančnih sred- stev. Minister Gorazd Žmavc se je še posebej zanimal, kakšno je de- jansko stanje goriških slovenskih ustanov in struktur, še posebno s Trgovskim domom. Zavzel se je, da bi v bližnji prihodnosti izdelali skupen finančno organizacijski načrt, s katerim bi skušali premo- stiti finančne in druge nastale težave. Obljubil je, da bo obiskal Gorico in se bo neposredno sez- nanil s težavami in uspehi naših ustanov. Gorica / Sprevod neofašistov in protifašistov Zazrti v preteklost ... o, kar se je zgodilo v Gorici v soboto, 23. maja, bo goto- vo še dolgo ostalo v spomi- nu ljudi. Seveda ne mislimo na zgodovinski festival eStoria, ki je z zvezdnikom Robertom Savianom dosegel enega letošnjih vrhuncev, temveč na dve večji manifestaciji ob stoti obletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno. Spre- voda sta pokazala, da je mesto ob Soči še vedno za- gledano v preteklost, da tolmačenje dogodkov iz- pred sto let še vedno razd- vaja ljudi in da ideologije ne vodijo nikamor... Kot smo že pisali, je po eni strani resnično nerazum- ljivo, da so krajevni upra- vitelji na samo vigilijo okrogle obletnice dopustili množičen, državni shod zloglasne neofašistične organizacije Casa- Pound. Napoved tega je bil povod, da je Deželni protifašistični obser- vatorij sklical manifestacijo “proti sramotnemu in nostalgičnemu poveličevanju vstopa Italije v prvo svetovno vojno”. Dejstvo, da sta sprevoda potekala ob istem času in v različnih predelih mesta, ter krepka prisotnost varnostnih sil in posebnih policijskih enot, ki so med drugim nadzorovale mejne prehode in nekatere “občutljive objekte”, sta le omogočila, da ni prišlo do izgredov. Teh so se pre- prosti ljudje - pa tudi marsikateri upravitelj - upravičeno bali. Lider gibanja CasaPound Gianluca Ian- none, ki se ima za “fašista tretjega tisočletja”, je pred manifestacijo ja- sno povedal, da v primeru provo- kacij ne bodo ostali križem rok... Prišli so iz vse Italije - dobesedno - slavit vojno. O sebi pravijo, da niso ne ksenofobi ne homofobi ne pro- tisemiti, in vendar na neki način vse, kar ima opraviti z njimi, govori o nestrpnosti. Bilo jih je okrog dva- tisoč. Možje, številni obritoglavi bradači in fantje, pa tudi dekleta, ki so pred vojaška obeležja polagala T vence in rdeče vrtnice. Naravnostpresenetljivo je bilo opazovati ve-liko množico, ki je strogo in v po- polnem molku skoraj vojaško di- scipliniramo korakala po goriških ulicah z zastavami in simboli, ki spominjajo na nacistične. Med naj- bolj “grozečima” napisoma na ve- likih transparentih sta bila “Italija, vstani, bojuj se, zmagaj”! in “Pri- pravljeni smo na smrt”... Odlično so bili organizirani in do - resnici na ljubo redkih - radovednežev, ki so spremljali njihov mimohod, spoštljivi. Na drugi strani je bila prava galak- sija - pretežno levičarsko usmerje- nih - mirovniških in antimilitari- stičnih, demokratičnih in progre- sističnih gibanj, združenj, posa- meznikov, ki se prepoznavajo v vrednotah antifašizma. Vihteli so najrazličnejše zastave, kričali, ropo- tali in spontano manifestirali proti vojni, proti mejam, proti vsem oblikam fašizma. Celo s trijezični- mi transparenti! Verjamemo, da so bili med njimi dobronamerni ljud- je, ki so iz iskrenih vzgibov izražali nasprotovanje neofašistom na dru- gi strani mesta; žal pa so bili v nji- hovih vrstah tudi posamezniki ali manjše skupine, ki so - z neume- stnimi izpadi in tudi grobimi na- padi na predstavnike sil javnega re- da - vsaj deloma skazili lepi obraz protimanifestacije. V trenutku, ko smo poslali to šte- vilko v tisk, še ni bilo jasno, kakšna usoda bo doletela občinsko odbor- nico Silvano Romano. Nanjo se je namreč vsul val kritik, potem ko je v soboto proti večeru v Spomin- skem parku stopila na oder, ki ga je ob vodometu pripravila organi- zacija CasaPound. Kdor je bil zra- ven, ve, da se je predstavila kot od- bornica (in ne zasebno), kar je ne- podustno. Neofašistom se je večkrat zahvalila, ker so prišli v Go- rico “proslavljat obletnico začetka velike vojne”, ker so se poklonili 650 de- portirancem pri spomeniku v parku. Pozvala jih je, naj ostanejo enotni in naj ne nasedajo pro- vokacijam “po- dležev”, ki so Go- ričane ves teden strašili in povzročali pravi “psihološki te- rorizem”, je dejala. Opozicija v občin- skem svetu zahteva odstop odbornice in celotne Ro- molijeve uprave. S tem stališčem se strinja tudi goriško tajništvo Slo- venske skupnosti, ki je ostro obso- dilo ravnanje odbornice in pod- prlo vložitev interpelacije, da go- riški občinski svet obsodi njeno ob- našanje. Župan Romoli naj tudi dokaže, “da njegova uprava deluje na vrednotah demokracije, spošto- vanja, sodelovanja in uveljavljanja miru med narodi”. Pokrajinski taj- nik SSk je hkrati čestital občinski upravi v Števerjanu, ker je v duhu zdrave demokracije prejšnji konec tedna izpostavila zastave v znak žalovanja za mrtve v prvi svetovni vojni. / DD (več fotografij na www. noviglas. eu) S 1. strani Stranka s pogledom ... ela 15. deželnega kongresa SSk so se začela s slovensko himno, ki jo je zapela sopranistka Polo- na Kante Pavlin ob klavir- ski spremljavi prof. Neve Klanjšček iz Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Sledili sta umestitev predsedstva kongresa, ki je bilo zaupa- no Franki Padovan, in iz- volitev volilne komisije. Nato je vse udeležence kongresa pozdravila dežel- na predsednica Fulvia Pre- molin ter vsem zaželela uspešno delo. “In vendar resnica je v tem, da bo naša skupnost močno zadihala le tedaj, ko bo iz brezbrižnosti in vdanosti v usodo zlasti enega njenega dela stkana enotnost vizije in misije, pa čeprav z različnimi pri- jemi in videnji. Tukaj se pa posta- vlja ponovno vprašanje: Kako se pogoditi, a istočasno ostati trdni na svojih principih? – to je bilo očitno vedno temeljno vprašanje nas vseh in hkrati tudi naš večni problem, s katerim se je treba spopasti zelo odkrito, zrelo in predvsem odgovorno. Pazimo pa, da nismo že marsikaj zamu- dili in nam bodo ostali le dobre namere, obljube in pričakovanja. Vztrajati pa je vsekakor treba, tu- kaj, zdaj in … vedno”!! je svoj na- govor končala Premolinova. Programski del 15. deželnega kongresa SSk se je začel s po- ročilom deželnega tajnika SSk Damijana Terpina, ki se je takoj navezal na 40. obletnico ustano- vitve deželne SSk in na trenutno državno politično stanje, ki ga zaznamuje uveljavitev Mattea Renzija in zaton Silvia Berlusco- nija. Podčrtal je ključno vlogo SSk pri zmagi deželne predsedni- ce Debore Serracchiani leta 2013, čeprav je bilo nemalo težav za sklenitev volilnega sporazuma, čemur je najbolj nasprotovala slovenska komponenta v Demo- kratski stranki. 70. obletnice 2. svetovne vojne se je spomnil s hvaležnostjo vsem, ki so se vključili v boj proti fašizmu in nacizmu, ter podčrtal usodno razklanost slovenskega naroda po uveljavitvi komunističnega režima v povojni Jugoslaviji. Pri tem je Terpin obžaloval, da se ta razdeljenost še danes pogreva, pa čeprav se povsod po svetu uvel- javljajo korenite spremembe. V nadaljevanju je deželni tajnik D Terpin omenil institucionalne re-forme, kjer se delo v skupnempredstavništvu ni obneslo. Pri novem volilnem zakonu Sloven- ci nismo dobili olajšane oblike izvolitve v italijanski parlament in slabo kaže tudi za reformo se- nata. Kljub prizadevanju SSk, da bi dobili način za avtonomno iz- volitev slovenskega predstavnika, se dogovor v manjšini ni našel. Pri tem je tajnik Terpin tudi za- vrnil vse izjave poslanke Tamare Blažina, da v danih razmerah ni bilo mogoče do- seči več kot oblju- be za posebno okrožje, ki pa bo vsekakor preveli- ko v razmerju s konsistenco slo- venske manjšine v FJK. V tem smi- slu bi lahko prišlo tudi do ustavne presoje novega volilnega zakona. V nadaljevanju nagovora se je Damijan Terpin navezal še na kri- vično deželno re- formo krajevnih uprav, proti kateri je SSk vložila pri- ziv na Deželno upravno sodišče, da se ohrani upravna avtono- mija nad teritori- jem in storitva- mi. Izrazil je ra- zočaranje, da Slovenija na to ni bolj odločno reagirala, ter nera- zumevanje izgovarjanja o nee- notnosti v manjšini. Z nezado- voljstvom je tudi ocenil delovan- je Cerarjeve vlade in dejstvo, da sedanji minister za Slovence v za- mejstvu in po svetu ni še sprejel edine slovenske stranke v Italiji. Kljub temu pa ostaja Slovenija domovina, ki jo pri SSk niso ni- koli zatajili. Odnosi v deželni večini in predvsem med SSk in Demokratsko stranko po Terpi- novem mnenju niso zadovoljivi. Glede na vlogo, ki jo je SSk odi- grala pri zmagi predsednice De- bore Serracchiani, bi to moralo biti veliko bolj nagrajeno. Žal je možnosti za politično dogovar- janje vse manj. Veliko več kora- kov pa bi lahko bilo narejenih na krajevni ravni, kjer ostaja še vse po starem. Posebno poglavje svojega govora je Terpin namenil odnosom z rimskim parlamentom, kjer ima stranka referenčno točko v sku- pini manjšinskih poslancev iz Južne Tirolske, v Evropskem par- lamentu pa zelo dobro sodeluje z evropskim poslancem Herber- tom Dorfmannom ter ostalimi slovenskimi poslanci, ki spadajo v svetniško skupino Evropske ljudske stranke. Glede odnosov v manjšini se je po njegovi oceni spremenilo bolj malo ali nič. Skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da so za vse odločitve glede sloven- ske narodne skupnosti vedno bolj odgovorni le dve krovni or- ganizaciji. Sklepni del svojega govora je deželni tajnik Terpin namenil stranki SSk, ki mora ostati še na- prej verodostojna za volivce in te- meljni branik ter podpornik slo- venstva v zamejstvu. V prihodno- sti pa čakajo stranko strateške po- litične izbire in predvsem to, da je SSk pripravljena tudi na dru- gačne opcije od dosedanjih, ki bi se lahko uresničile na volitvah v Trstu in Gorici. / str. 14 Deželni tajnik: Igor Gabrovec Deželni podtajnik: Marko Jarc Deželni predsednik: Peter Močnik Deželni podpredsednik: Hadrijan Corsi DEŽELNO TAJNIŠTVO: Marko Pisani, Maja Lapornik, Maurizio Vidali, Fulvia Premolin, Aleksander Počkaj, Peter Močnik, Matia Premolin, Silvan Primožič, Julijan Čavdek, Damijan Terpin, Hadrijan Corsi, Marko Jarc, Franca Padovan, Mara Černic, Miha Coren, Giulia Leghissa – dež. tajnica Mlad. sekcije, Igor Gabrovec – deželni svetnik. DEŽELNI SVET SSk Trst: Edvin Forčič, Ivo Jevnikar, Maja Lapornik, Mitja Terčon, Matia Premolin, Peter Močnik, Aleksander Počkaj, Danilo Šavron, Davide Stolli, Giulia Leghissa, Katja Dolhar, Danijel Šuligoj, Igor Švab, Marko Pisani, Marco Milkovič, Fulvia Premolin, Maurizio Vidali, Dimitrij Žbogar, Tanja Peric, Igor Gabrovec. Gorica: Silvan Primožič, Julijan Čavdek, Mara Černic, Franca Padovan, Marjan Drufovka, Igor Tomsič, Marko Jarc, Walter Bandelj, Carlo Mucci, Matevž Čotar, Peter Černic, Damijan Terpin, Hadrijan Corsi, Miloš Čotar, Kristian Tommasi, David Grinovero, Marilka Koršič, Božidar Tabaj, Aldo Jarc, Milko Di Battista. Videm: Miha Coren NADZORNI ODBOR: Benjamin Černic, Drago Štoka, Sergij Mahnič. RAZSODIŠČE: Carlo Bresciani, Dominik Humar, Marjan Terpin, Marij Maver, Sergij Pahor, Edvard Peter Krapež. 15. deželni kongres SSk – Izidi volitev Aktualno 28. maja 2015 3 S 1. strani Nov deželni ... Ekipa je bila tako že sestavljena, manjkal pa je krmar ali krmarka, saj sem že decembra lani javno namignil, da bi bil že pravi čas za žensko vodenje stranke. Pa se ni obneslo. Naposled je kocka padla na moje ime najbrž zaradi dejstva, da sem bil več let v deželnem vod- stvu stranke Damijanov name- stnik in istočasno oseba, ki je za- radi visoke politično-institucio- nalne funkcije nekako že izposta- vljena in vpeljana. Počastilo me je najprej zaupanje velikega števila strankinih članov in izvoljenih upraviteljev, ki so mi ob prigovar- janju v isti sapi zagotovili po- moč in torej ak- tivno podporo pri vodenju stranke. Ta lah- ko računa na plemenite, glo- be in zdrave ko- renine, ki segajo desetletja nazaj in pravzaprav izhajajo iz že predvojne tradi- cije avtonomne- ga političnega nastopanja. Le tako razumem in sprejemam izziv, ki sem ga povezal z zao- bljubo, da vsi skupaj stopimo na pot korenite vsebinske in or- ganizacijske posodobitve stranke. To se kaže že najprej v dejstvu, da so se strankina vodstva pomladi- la. Veliko si obetam tudi od izvo- litve novega pokrajinskega tajnika Marka Pisanija v Trstu, ki velja za izkušenega občinskega upravitelja in politika, ki ni nikdar odklanjal neposrednega stika z ljudmi. Za mojega namestnika je bil na moj predlog izbran goriški odvetnik (ki sicer dela na Tržaškem) mlajše generacije Marko Jarc, ki je, če mene vprašate, med bolj perspek- tivnimi kadri, ki jih premoremo. Na kongresu stranke Slovenska skupnost je prišlo na dan, da so v prihodnje potrebni novi od- govori na zahteve današnjega časa, s katerimi se boste najprej spopadli vi? Različni nastopajoči so poudarili potrebo, da se opremimo s po- trebnimi sredstvi, s katerimi bo- mo kos družbenim izzivom zelo zapletenega, mestoma nepredvi- dljivega in vsekakor pa hitro spre- minjajočega se časa, ki ga živimo. Slovenska stranka se ne sme ome- jevati na vprašanja narodno-jezi- kovnega značaja, ampak mora obravnavati prav vsak tako uprav- ni kot politični izziv. Zelo aktual- na so vprašanja šolske in ustavne reforme, še bližji pa nam je razvoj deželne reforme krajevnih uprav, ki se ji moramo posvetiti z zvrha- no mero strokovnosti, iznajdljivo- sti in hkrati političnega realizma. Že na kongresu sem predlagal, da čim prej startamo z nizom temat- skih javnih srečanj, kjer naj se po- litika in stroka skupaj soočata s ciljem, da s skupnim razmišljan- jem, brainstormingom, izluščimo tudi nova in morda doslej neu- poštevana izhodišča in rešitve. Mladi nas kličejo k pozornosti do hude gospodarske in zaposlitvene krize, ki drzne in večkrat tudi zelo izobražene kadre sili v tujino. Pri- jatelj Miha Coren nas vabi, da tu- di na Videmskem postavimo na noge organizirano delovanje stranke, ki je itak za deželne vo- litve že beležila zanimive številke konsenza na narodno najbolj iz- postavljenih območjih. Sploh pa je skrb za ohranjanje in razvoj go- spodarskih dejavnosti – od kme- tijstva in turizma pa vse do obrtništva in trgovine - v naselit- venem prostoru v tem času ver- jetno glavna prioriteta, saj se bo- mo brez gospodarske osnove in kakovostnih delovnih mest v do- mačih okoljih kaj kmalu spreme- nili tokrat res v folklorizirano skupnost, ki ji ne bo niti s čudeži uspelo zadržati mladih in bo zato kot taka tudi postopno usihala. Problem odsotnosti mladih je pri stranki Slovenska skupnost manj očitna kot drugod, saj le- pa skupina mladih dejavno so- deluje pri delu in življenju stranke, pa vendar je očitno, da današnjih mladih in tudi naši mladih politika ne zanima, kar je seveda hudo, če pomislimo, da tudi danes politika še vedno daje odgovore na naše vsakod- nevno življenje, ga usmerja in seveda pogojuje. Kako bi vi našim mladim povedali, naj se vključijo v aktivno politiko? Preprosto jim povem, da se bo po- litika 'izboljšala' le v trenutku in pod pogojem, da se vanjo vključijo dobri ljudje. Taki, ki so zaljubljeni v svoj prostor in ljudi, ki hrepenijo po znanju in novo- stih, ki radi potujejo ne zato, da odhajajo, temveč da se lahko z idejami in izkušnjami obogateni vračajo domov in tu gradijo nekaj novega. Za mlade je značilno, da so energični, drzni, večkrat tudi zaletavi. Tega smo potrebni, ker brez tega ni tistega 'tveganja' no- vosti. Tudi sam nisem več mlad, zato pa se vedno veselim takih, iz katerih vre. Politika je v osnovi najbolj plemenita med družbeni- mi dejavnostmi – če jo seveda vo- dijo plemeniti ljudje. Naj jo mladi prevzamejo v svoje roke, pa jim bo odgovarjala! Stranka Slovenska skupnost in tudi vi sami ste v zavezništvu z Renzijevo vladajočo stranko in koalicijo, ki vse bolj spominja, vsaj po zadnjem obnašanju, na najslabše čase Krščanske demo- kracije. Kako samega sebe in stranko vidite v teh nelahkih časih? V politiko sem stopal, ko je bila t. i. prva italijanske republika že v zatonu, pravzaprav se je že mračilo. Mrak se je prevesil v me- glo in te je še danes veliko. Težko bom oz. bomo vplivali na vsedržavne trende in logike, ki pač odgovarjajo temu času, ko so ljudje večkrat tako obupani in ra- zočarani, da so očitno pripravljeni podpirati korenite preobrate, pa čeprav predstavljajo veliko tve- ganje. Volivci so Renzijevemu pri- stopu in načrtu za zdaj odprli po- litično kreditno linijo, ki se bo najbrž zaprla v trenutku, ko oz. če bo razočaral. Razočaral pa bo, če ne bo prišlo do družbenogospo- darskega zasuka. Naša dolžnost in odgovornost je, da bdimo nad vsemi temi procesi in po možno- sti vanje aktivno posegamo tam, kjer se pojavljajo nove priložnosti – ali grožnje … V javnosti se vse bolj uveljavlja miselnost, da je sedanja politi- ka preživeta. Vaš komentar. Matteo Renzi se je uveljavil s pro- gramom 'upokojitve' starega re- da. Koliko se tega drži in koliko je v tem uspešen, pa ostaja meni za zdaj bolj ali manj neznanka, prav- zaprav lahko le ugibam. Dejstvo pa je, da je Renzi zlahka zapolnil neko politično praznino in stran- ko, ki jo le zadnji hip vodi, za sabo povlekel na še pred kratkim neslutene nivoje konsenza. Bolj me torej skrbi to, da na italijanski politični sceni tre- nutno prevladuje izključno ena stran- ka, ki nima prave al- ternative – ne na de- sni in ne na levi. Po- manjkanje kon- frontacije z alterna- tivo pa vodi k sa- movšečnosti … Fenomen Grilla se je kmalu izkazal za vsebinsko nekonsi- stenten, saj kričaštva ni znal za- menjati z upravni- mi predlogi in s prevzemanjem od- govornosti. Tudi to je volivce razočara- lo. Prvi naslednji test so skorajšnje deželne volitve po Italiji. Rezultati nam bodo pokazali, pri čem je Renzijev pulz. Sami smo prepričani, da je stranka Slovenska skupnost tu- di danes potrebna, a mi vseeno povejte, zakaj večji del naših ljudi, ki se prepoznavajo nekje na tem, kar smo nekoč oz- načevali za levico, danes pa je to neka neoprijemljiva masa volivcev, ne zmore narediti ko- raka in se pridružiti Slovenski skupnosti? Zbliževanje je lažje, ko se oba pre- mikata. Slovenska stranka je večkrat svoje liste odprla tudi ne- tradicionalnim kandidatom in to- rej volivcem. Sam sem tipičen tak primer in nikakor nisem osam- ljen. Predsodki pa so železna sraj- ca, ki jo moramo in zmoremo zlo- miti. Že na kongresu sem napo- vedal, da moramo kot stranka po- stati bolj zanimivi, ki cilja k zbir- nosti, tudi za nekdanje in prihod- nje Slovence. Se pravi za take, ki na novo odkrivajo svoje korenine, in za take, ki izhajajo iz mešanih narodno-jezikovnih okolij. Zani- mivi bomo vsakič, ko ne bomo iz- ključevali. Verjamem, da bi lahko bili zanimivi tudi za številne Ne- slovence, ki pa živijo z nami, v naših družinah in soseščinah, ki enako kot mi ljubijo ta prostor, navade, ki spoštujejo in podpirajo kulturno in jezikovno raznoli- kost. Poznam veliko takih in upam si trditi, da je 'načrt' izve- dljiv. Izzivov se niste bali in se jih ne bojite. Je to, da ste postali deželni tajnik Slovenske skup- nosti, za vas velik izziv? V stranko sem bil povabljen šele pred sedmimi leti in vanjo dejan- sko vstopil, zahvaljujoč se voliv- cem, s 'činom' deželnega svetni- ka. Pet let kasneje so me volivci nagradili s potrojenim številom osebnih preferenc. Stranka mi je veliko dala in v trenutku, ko so me kolegi prosili za razpoložlji- vost, se nisem mogel izmikati. Upam, da ne bom razočaral, ne drugih in tudi sebe ne. Fulvia Premolin izroča dosedanjemu tajniku Damijanu Terpinu umetnino Andreja Kosiča v znak zahvale za opravljeno delo (foto JMP) Julijan Čavdek za govorniškim pultom nagovarja delegatke in delegate (foto JMP) Igor Gabrovec in Damijan Terpin (foto JMP) Kristjani in družba28. maja 20154 Spominska svečanost Ob 70-letnici smrti župnika in dekana Viktorja Perkana ŽUPNIJA JELŠANE župniji Jelšane so obeležili 70. obletnico smrti nekdanjega župnika in dekana Vik- torja Perkana, ki je bil umorjen s strelom v glavo 9. maja 1945 na tamkajšnjem pokopališču, medtem ko je pokopaval padlega partizana. Sv. mašo je v župnijski cerkvi daroval koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak ob somaševanju domačega župnika Franca Rasporja in bistrškega župnika Stankota Fajdiga. Pri maši je pel cerkveni pevski zbor, ki ga vodi prof. Slosar. Navzoče so bile tudi redovnice iz Ilirske Bistrice ter domačin Ivan Simčič, čigar knjigo o bogati zgodovini župnije Jelšane, ki je izšla pri založbi Ognjišče, so pred- stavili po maši. Simčič v knjigi predstavi tudi možna ozadja zločina na pokopališču, ki ga je sto- ril strelec v partizanski uniformi. Po vojni se je umaknil na svoj dom in živel samotarsko življen- je. Pri pogovoru z mlajšim domačinom pa je ne- koč odgovoril: “Kaj sem jaz kriv, naj gredo vprašat njega, ki mi je ukazal streljat na župnika”! Dogodku je dal svojstven ton msgr. Jurij Bizjak, in navzoče spomnil na držo prvih kristjanov ob prenašanju trpljenja in soočanju z grozotami po- vojnega nasilja. Pridiga sledi v nadaljevanju: Perkan Viktor – 70 Jelšane, 8. maj 2015 Gospod Viktor Perkan je bil rojen 16. okt. 1908 v Trnovem, v Ilirski Bistrici. Klasično gimnazijo je obiskoval v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Lju- bljano, nato je vstopil v goriško veliko semenišče in prejel mašniško posvečenje v Gorici 21. maja 1932. Kot kaplan je služboval v Hrušici in v Pod- gradu (1932-35), nato je bil dve leti upravitelj žup- nije Moščenice (1935-37), nakar je postal župnik v Jelšanah in leta 1939 tudi dekan, obenem pa je bil tudi profesor v reškem škofijskem semenišču. Umorjen je bil s strelom v glavo, 9. maja 1945 na pokopališču v Jelšanah, medtem ko je pokopaval padlega partizana. Kakor nas po eni strani takšen zločin navdaja z žalostjo zaradi skrite hudobije, ki s takšnim dejan- jem pride na dan, tako nas po drugi strani takšna žrtev navdaja z veseljem zaradi skrite plemenitosti, ki se z vdanim sprejetjem takšne surovosti razodene vsemu svetu. Ko so Judje apostole pretepli in jim zagrozili ter jih nato izpustili, beremo v Apd, da so izpred velikega zbora odhajali veseli, da so bili vred- ni trpeti zasramovanje za Jezusovo ime (Apd 5,41). Tako so tudi takratni udeleženci pogreba v Jelšanah odhajali s pokopališča, če že ne prav veseli, pa vsaj z mirno vestjo in v prijetni zavesti, da je bolje kri- vico prenašati kakor jo delati (1 Kor 6,7-8). Pa ne samo na pogrebu v Jelšanah, temveč tudi v brezštevilnih drugih primerih so se med vojno in po vojni premnogi naši bratje ravnali po Kristuso- vih besedah: “Jaz pa vam pravim, da se hudobnežu ne upirajte; marveč, če te kdo bije po desnem licu, mu nastavi še drugo; in kdor hoče s teboj začeti pravdo in ti vzeti plašč, mu pusti še suknjič; in kdor te prisili eno miljo daleč, pojdi z njim dve”! (Mt 5,39-41). In po priporočilu apostola Pavla, ki piše Rimljanom: “Ne delajte si, prelju- bi, sami pravice, ampak dajte prostor Božji jezi... Če je tvoj sovražnik lačen, mu daj jesti, če je žejen, mu daj piti, kajti če to delaš, mu žerjavico zbiraš na glavo” (Rim 12,19-20). Enako podobo življenja prvih kristjanov kaže tudi slavno pismo Diognetu: “V mesu živijo, a ne po mesu. Na zemlji bivajo, a v nebesih imajo svojo domačijo. Pokorni so danim postavam, a s svojim življenjem premagujejo postavo. Lju- bijo vse, a vsi jih preganjajo. Prezirajo jih, a pre- ziranje jim rojeva slavo; obrekujejo jih, a njih pravičnost prihaja na dan; grdijo jih, a oni blagoslavljajo; sramotijo jih, a oni izkazujejo čast. Do- bro delajo, a kaznu- jejo jih kot hudob- neže; kazni se vese- lijo, kot da vstajajo v novo življenje. Judje jih napadajo kot drugorodce in Grki jih preganjajo in njihovi sovražni- ki ne vedo poveda- ti, zakaj jih so- vražijo”. Zgled Kristusa in prvih kristjanov ustrezno deluje tu- di dandanes: Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki deluje skrito in potihoma in takšnih vernikov in državljanov nam stalno primanjkuje. Ne Kristus ne apostoli se niso bojevali proti nobenemu režimu, temveč so pozivali ljudstvo k poslušnosti, pravično- sti, svetosti - če pa ljudstvo svojih ušes in oči in no- sov ne uporablja, jim jih Gospod zamaši in ogluši in oslepi, da gledajo, pa ne vidijo, da poslušajo, pa ne slišijo, da vohajo, pa ne zasledijo, in jim ne osta- ne drugega kakor dolge luči in plin do poda - v po- gubo! Vendar trdno verujem, da vedno propade sa- mo tisto, kar zasluži propad, vse kar zasluži preživetje, vedno preživi! “Nikar se ne bojte! Več ko mnogo vrabcev ste vredni vi”! (Mt 10,31). Ko- nec sveta se bliža, odkar svet stoji, vendar ga ne bo še konec: Moli, kakor da boš večno živel, in delaj, kakor da boš jutri umrl! “V mirovanju in zaupanju je vaša moč”! (Iz 30,15). “Ne bodite žalostni! Zakaj veselje v Gospodu je vaša moč”! (Neh 8,10). jba V Železna maša g. Branka Rudeža Biti duhovnik je zahtevno, a lepo VIPAVA škof Metod Pirih je, v nedeljo, 10. maja 2015, ob somaševan- ju duhovnikov: g. Branka Ru- deža, g. Efrema Mozetiča in g. Venčeslava Filipiča, ki bivajo v Pristanu v Vipavi, daroval sv. mašo, s katero smo obhajali železno mašo g. Branka Rudeža. G. Branko Rudež je bil posvečen v duhovnika 9. 5. 1945 v stolnici v Vidmu. Po posvečenju je bil ka- plan v Gorici pri sv. Ignaciju na Travniku, nato v Braniku in Mir- nu. Kot župnik je služil v Sto- mažu, v Vipavskem Križu, pet- najst let v Vrhpolju pri Vipavi. Nato je kot župnik skrbel za žup- nijsko občestvo v Medani v Brdih in nazadnje zopet v Sto- G. mažu. Od leta 1952 obstajataMalo semenišče v Vipavi in gim-nazija. Gospod Branko je v času nastanka Malega semenišča v pripadajoči gimnaziji in potem, v presledkih, učil naslednje pred- mete: verouk, italijanščino, grščino, petje, kemijo in mate- matiko. Sedaj peto leto kot du- hovnik pričuje z zgledom in mo- litvijo v Domu starejših Pristan v Vipavi. G. škof Metod Pirih se mu je ob obhajanju železne maše zahvalil z besedami: “Za vse, kar ste v 70 letih duhovniške službe naredil dobrega Bogu v čast, ljudem v korist in sebi v zadoščenje, se vam iskreno zahvaljujemo. Biti duhovnik je nekaj zahtevne- ga, lepega in veselega hkrati. To veselje temelji na spoznanju, da smo se na življenjski poti srečali s Kristusom, ki se nam je dal spoznati; On nas je pritegnil do te mere, da smo se odločili biti njegovi pričevalci, njegovi apo- stoli in služabniki. Veselje biti duhovnik je pogojeno z odkrit- jem, da je Kristus naš prijatelj, ki nam zagotavlja zvestobo. Bog je in ostaja zvest. Veselje biti du- hovnik nam daje moč, da smo sopotniki ljudi kot tisti, ki jim oz- nanjamo Kristusovo navzočnost v svetu, jih krepimo z Božjo be- sedo in zakramenti, jih hranimo s kruhom Življenja. Veselje biti duhovnik nam daje moč, da smo sopotniki ljudi, kjerkoli že in kakršnikoli so, predvsem tistih, ki iščejo Boga. Veselje duhovnik ne izhaja iz prepričanja, da je to poslanstvo lahko. Vsak duhov- nik, tako kot vsak kristjan, mora biti podoben svojemu Učitelju, zato je življenje vsake- ga Kristusovega učenca zazna- movano tudi s križem. Križ postane v do- ločenih trenut- kih znamenje in izziv za pre- seganje samega sebe. Ni dvo- ma, da nas be- ga in skrbi vse, kar se dogaja okrog nas. A to- laži nas pre- pričanje, da ni- smo sami, da je vedno in povsod z nami On, ki nas pošilja sejat. Naš svet še vedno ostaja Božji svet, v katerem Duh išče načine, kako bi “prenovil obličje zemlje” (Ps 103,40) Dragi g. Branko! V teh 70 letih duhovništva si skušal izpolnjevati Božjo besedo (današnjega) evangelija: “Niste vi mene izvolili, ampak sem vas jaz izvolil in poslal, da greste in obrodite sad in vaš sad ostane, da vam bo Oče dal, karkoli ga bo- ste prosili v njegovem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj. ” (Jn 15, 16-17) Ljudem si razodeval Božjo ljubezen. To je naredilo iz vas dobrega človeka in srečnega duhovnika. Naj vas Bog obdari z Božjimi milostmi, ki jih v tem obdobju potrebujete in z bližino ljudi, dokler bo Go- spod hotel in kakor bo Gospod hotel”. Med mašo so pevke iz Gradišča zapele Psalm118: To je dan po melodiji, ki jo je pred leti na be- sedilo tega psalma uglasbil prav g. Branko Rudež. Dve leti so se redno srečevali in spoznali, da so Božji otroci. Luca B., Luca F., Sofia, Laura, Giorgia, Tom- maso, Sebastian, Riccardo, Isabella, Gregor, Marta in Vasja so nestrpno pričakovali dan prvega sv. obhajila in ga na praznik Gospodovega vneboho- da, 17. maja 2015, v cerkvi sv. Ivana v Gorici končno dočakali. Budno jih je spremljala katehistinja Ana Turus, zanje in za številno občestvo je lepo pel otroški zbor pod vodstvom Katerine Ferletič, g. Ma- rijan Markežič pa jim je zagotovil, da bo Jezus ved- no z njimi, vse navzoče pa je spodbudil, naj bodo na poti k Bogu drug drugemu v oporo. Otroci tretje izmed skupin v župnijah pastoral- nega področja Soča-Vipava (ki zajema Štandrež pri Gorici in vasi v sovodenjski občini) so prvič stopili “k angelski mizi” in prejeli prvo sveto obhajilo v nedeljo, 17. maja, v Sovodnjah ob Soči. Zakrament iz rok dekana Karla Bolčine, ki je da- roval jutranjo sveto mašo, so tokrat prejeli Kevin, Christian, Daniel, Adam, Samuele in Marco, na ta pomembni korak pa sta jih skrbno pripravili Lucija Ciglič in Mojca Terčič. Obred so s petjem olepšali otroci, ki obiskujejo verouk, pod vod- stvom Damijane Čevdek Jug. Prvo sv. obhajilo v Sovodnjah ob Soči Prvo sv. obhajilo v Gorici Obeležje na jelšanskem pokopališču (foto Ivo Žajdela) Zadnji glasbeni večer v cerkvi svetega Jakoba v Trstu V soboto, 30. maja 2015, bo ob 21. uri v cerkvi svetega Jakoba v Trstu zaključni koncert v okviru “Glasbenih večerov pri svetem Jakobu”. Pel bo zbor Musica insieme Fundacije Brusutti, ki ga sestavlja 100 pevcev. Na večeru bo sodeloval znani komponist msgr. Marco Frisina. Vstop je prost, toplo vabljeni! Praznovanje 25-letnice Karitas in romarski dan koprske Karitas V soboto, 30. maja 2015, bo v Kopru romarski dan Škofijske karitas Koper in praznovanje 25- letnice Karitas. Ob 9.00 bo v koprski stolnici maša, ob 10.00 kulturni program v cerkvi sv. Blaža (blizu stolnice), ob 11.00 druženje in pogostitev na škofijskem dvorišču, ob 12.00 litanije in blagoslov v stolnici. Kratke Kristjani in družba 28. maja 2015 5 rugo tisočletje se po- naša tudi s tem, da so padale takšne in dru- gačne katedrale. Niso bile zida- ne s kamnom, ampak in predv- sem z ideologijo, ki je bila ves čas tuja evropski duši pa tudi evropskemu poštenemu člove- ku. Te ideološke katedrale so razpadle mnogo hitreje kot meljejo mlini zgodovine. Kaj vse sta sanjarila Marx in Kardelj in kakšna ruševina ostaja za obema! Kardelj je pokopan v Ljubljani. Spremljal sem pogreb po televiziji. Rad se zaustavim prav pred grobnico, kjer je po- kopan, in jo imenujejo grobni- ca narodnih herojev na Trgu narodnih herojev v Ljubljani. Moj postanek ni zaradi ideolo- gije ali takšnega in drugačnega izma, ampak v spomin na člo- veka, ki ima svoj zadnji dom tu- di tam, to je Janko Premrl - Voj- ko. Primorec, doma iz Šembida v Vipavski dolini. Kraj je ta izem prekrstil v Podnanos. Za čudo, ko so pred leti hoteli kra- ju vrniti staro ime, so se krajani uprli, češ koliko stroškov bodo imeli, če bi zopet postali prebi- valci Šembida, kot so bili njiho- vi predniki! Tudi tu je lepo vid- D ni ostanek nekega izma, ki ganaš slovenski človek nosi s se-boj kot polž svojo hišo. To je tu- di znamenje prevaranih častil- cev neke človeške epohe, ki se je pronicaje v uganko časa zna- la predstavljati kot edino odrešilna za naš narod pa tudi za Evropo in celo za svet. Odrešilna oseba novodobnega Mojzesa, oplemenitenega z iz- mom, je oplajala čredo. Čreda je sledila čredniku in diktator ji je bil vedno bolj dopa- dljiv... Smrad po trohnobi mi je bil vedno odvraten, četudi je del naše duhovne biti. S tem nam vsem prebuja vest, ki jo je nek- danji in tudi sodobni izem tako sistematično spodjedal in jo še s prefinjeno izbranimi huma- nističnimi parolami, in to v imenu tiste resnice, ki gnije. Ta izem je tudi nas same pa tudi naš prostor in čas prepričeval in napolnjeval s trohnobo... Vsaj kdaj se je zaustavil korak pred to grobnico narodnih he- rojev v Ljubljani tudi sta- rejšemu gospodu. Bil je dolgo- letni profesor na akademiji za glasbo v Ljubljani. Iz akademije so ga izključili, ker je bil duhov- nik. To je bil profesor, kompo- nist in glasbenik prof. dr. Stan- ko Premrl. S paličico je v tistem času, ko je kraljeval slovenski izem počasi pridrsal izpod Lju- bljanskega gra- du, kjer je stano- val, se pred spo- menikom na ra- hlo poklonil in odstopical dalje. Budni Titov mi- ličnik, ki je v ti- stem času večkrat na sredo popoldan stražil pred skupščino in tudi nadziral grobnico, ga je dobro poznal. Čeprav niso bili zadovoljni, da bi se pred grobnico zaustavljali, je miličnik navad- no naredil kratek sprehod proti zgradbi skupščine, da se je lah- ko sivolasi gospod profesor ne- moteno za hip zaustavil in opravil svoj poklon z obredom. Ob obletnici smrti maestra prof. Stanka Premrla Obisk na sredo popoldan Njegova obleka in postava sta ga izdajala, da je duhovnik, čeprav na sebi ni imel nobenih vidnih duhovniških znamenj. Ozrl se je in pogledal, kje se na- haja mož postave. Ko je videl, da ta odhaja proti skupščinski zgradbi, je iz desnice preložil palico v levico in z desnico na- redil rahlo nerodno kretnjo proti grobnici. Budni opazova- lec bi lahko videl, da je bil to križ. Bežno se mu je pogled zau- stavil na nečakovem imenu. To je bil Janko Premrl - Vojko, ki je pokopan v tej grobnici. Nato je spet preložil palico v desnico in oddrsal naprej. Prepričan sem, da je med potjo redno molil. Njegova molitev pa je bila vedno oplemenitena z kdo ve katero skladbo, ki se je v tistem trenutku pozibavala v profesorjevi notranjosti. Bilo mu je usojeno, da je z glasbo živel in jo podarjal drugim. Naša usojenost je spravljena v shrambah duha. Svetost naše usojenosti je velikokrat prepoz- navna po naših slabostih in padcih. Tudi nam postaja mar- sikaj znosnejše, če nam je dano zaustaviti korak, se zamisliti, pomoliti, pa naj bo to tudi ob grobnici narodnih herojev v slovenski prestolnici... Bil je lep sončni popoldan, eden od tolikih, ki nam jih je poklonil veliki Komponist. Spominjam se, da smo se znašli v stanovanju g. maestra prof. Stanka Premrla. Prišli smo mu čestitat za negovo okroglo obletnico. Ob tej priložnosti je slučajno nastala tudi ta fotogra- fija. Navadno ni veliko govoril, tudi tokrat ni, je pa bil izredno vesel našega obiska … Sam sem se z njim še velikokrat srečal. Kljub ponižnosti, ki jo je ohra- nil ob kopici znanja, je rad obu- jal spomine na ljubljanski stol- ni kor, na dr. Kimovca, tedanje- ga stolnega prošta, predvsem pa mu je bil zelo blizu prof. Snoj, tedanji regens ljubljanskega stolnega kora, ki ga je od vseh duhovnikov največkrat obiskal. Ob njegovi smrti, ko so praznili stanovanje, smo pripeljali na Dolničarjevo 4 njegov črni kla- vir, ki še vedno služi pri raznih hišnih glasbenih prireditvah. Pa še to: “Eden od nekdanjih njegovih učencev, je mimo do- voljenja predstojnika ob Prem- rlovi smrti obesil črno zastavo na pročelje Akademije za glasbo v Ljubljani, kot spominu, da je tu poučeval, opomin pa tistim živečim, ki so ga z Akademije odslovili”. Varuhi reda so tedaj zaslišali kar nekaj slušateljev, nihče ni nič vedel, črna zastava pa je bila na stavbi Akademije do dneva, ko so ga pokopali. Ambrož Kodelja Poslovil se je Jožef Brecelj Zadnji član Brecljevih A JDOVŠČINA elika množica se je na ajdovskem pokopališču poslovila od Jožefa Bre- clja (1921-2015), zadnjega iz družine Brecelj, ki je zaradi krščanske drže postala žrtev re- volucionarnega nasilja. Za tragično zgodbo družine Brecelj iz Žapuž v župniji Šturje so ljudje vedeli že v svinčenih povojnih letih. Posebej na ita- lijanski strani meje je spomin na to ohranjal dolgoletni du- hovnik v Doberdobu in Na- brežini Bogomil Brecelj (1925- 2011). V zad- njih letih pa je bila večkrat objavljena tu- di razgibana življenjska zgodba Bogo- milovega bra- ta, Jožefa Bre- clja. Na njego- vo pokončno držo so še po- sebej ponosni njegovi po- tomci. Brata Jožef in Bogomil sta v predzadnjem letu vojne, poleti 1944, naenkrat izgubila očeta Jožefa, 14-letnega brata Marti- na in sestri Marico in Angelo. Partizani so z doma odpeljali vse, razen matere. Jožef, mobi- liziranec v italijanski vojski, je bil takrat v ameriškem ujet- ništvu. Malo pred tragedijo, maja 1944, je dobil očetovo pi- smo, v katerem mu piše: “Ljubi Joško! Dolgo se že vleče ta voj- na. Da bi nam Kraljica tega me- seca izprosila skorajšnji in do- bri mir. Pri nas teče življenje kakor na robu prepada. Vsak dan Nemci streljajo partizane. Doma smo med moškimi še jaz in Martin. Pavleta so vzeli Nemci, Toneta pa domobranci. Bogomil je v Ljubljani v šolah. Še nikdar ni bil naš narod tako V razcepljen, kakor je sedaj. Vseto je zasluga komunistov. Bognam pomagaj”! Partizani so aretirane Brecljeve več dni skrivali po okoliških krajih, slednjič pa po mučenju ubili in zagrebli na griču za Bra- nico. Nekaj tednov kasneje so partizani poslali k svojcem spo- ročilo, naj za aretirane pošljejo obleko. Šele po devetih mese- cih poizvedovanja in iskanja so svojci našli plitev grob. Čeprav je partija Brecljeve ka- sneje označila za belogardiste, pa je re- snica dru- gačna. Brecljevi so bili predvsem pokončni Slovenci, kristjani, antifašisti in kritični do komu- nizma. Mama je, denimo, nosila pakete s hrano Filipu Terčelju, ko je bil v fašističnem zaporu. Jože si je v italijanski vojski dopisoval z Jankom Premrlom Vojkom. Očetov brat pa je bil znan zdravnik in politik Anton Brecelj, vidni so- delavec Osvobodilne fronte. O uboju govori več ohranjenih virov. Zelo zanimiv je zapis v družinski knjigi (Status Anima- rum) župnije Šturje. Ko je Ma- rico Brecelj (1917-1944) poko- sila prva krogla, se je pobrala in rekla: “Jezus, to je zate”. V knjigi piše tudi, da je Angela (1916-1944) vedno govorila, da bi rada umrla za vero. Šturski župnik pa je v knjigo zabeležil tudi, da so vsi umorjeni bili na prvi petek julija 1944 pri spo- vedi in obhajilu. Tino Mamić eferendum “za istospolne poroke”, ki je na Irskem potekal 22. maja 2015, je uspel. Po neuradnih podatkih je “za” glasovalo 62,07 % volivcev. Tako je Irska po- stala prva država na svetu, ki je legalizirala isto- spolne poroke z odločitvijo ljudstva. Zmago so napovedovali vse javnomnenjske raziskave in vsi mediji. Pri tem se mi vendarle nekaj zdi čudno. Po napovedih naj bi “za” gla- sovalo 80% volivcev. Mar ni tak razplet za jav- nomnenjske raziskave poraz? Je sploh upra- vičeno, da mediji tako agresivno oznanjajo, kaj se bo zgodilo? Prikrito sporočilo takega medijskega poročanja volivcem je: “Vse je že odločeno, nima se smisla razburjati, nima se smisla boriti proti. Nazadnjaki in mračnjaki, ki jih je malo, bodo poraženi”. Inštituti za jav- nomnenjske raziskave so očitno nekakšni so- dobni dobro plačani vrači in vedeževalci. Če jim verjameš, se njihove napovedi uresničijo. Javnomnenjske raziskave seveda niso le napo- vedi, temveč tudi propaganda in pritisk na vo- livce. O denarju, ki je bil na razpolago za tako propagando, pa rajši ne govorimo, ker za to nimamo dokazov. Mediji, tudi slovenski, pa so povsem prezrli oziroma zamolčali javni linč, prezir in po- smeh, ki so ga na Irskem doživljali nasprotniki istospolnih porok, katere so isti mediji raz- glašali za homofobe, mračnjake, tercialce, na- sprotnike in zaviralce demokracije. Inkvizicija LGBTQ očitno deluje. Kaj pa zavzemanje za svobodo govora in izražanja, ki ga nekateri ta- ko močno poudarjajo, ko gre za “pravico do blasfemije”? Mar ni tak linč in diskreditacija velika in ponavljajoča se sramota za demokra- cijo? Zakaj mora v Italiji policija varovati t. i. “Sentinelle in piedi” (Stažarji na nogah), ki se nenasilno, v tišini, s knjigo v roki, na mestnih trgih javno zavzemajo za svobodo govora in zakonsko zvezo med moškim in žensko? Mar nismo le še en korak od državljanske vojne? Zanimivo bo opazovati, kaj se bo na Irskem odslej zgodilo s tistimi, ki bodo javno naspro- tovali istospolnim porokam. Kako bo odslej potekal pouk na katoliških šolah? Bodo lahko vsaj starši doma otrokom razlagali svoje na- sprotovanje teoriji “gender”, s katero bodo v šolah, proti volji vsaj nekaterih staršev, indok- trinirani njihovi otroci? Kakšno vlogo je v “katoliški Irski”, ki pa to v resnici že zdavnaj ni več, odigrala katoliška Cerkev? Poznavalci pravijo, da je vodstvo ka- toliške cerkve ostalo mlačno, neodločno, zme- deno, boječe, neaktivno in razdeljeno. Prav tako ali pa še bolj so ostali razdeljeni duhov- niki in laiki, kar dokazuje tudi dejstvo, da so bile “za” vse stranke, “za” so bili tudi vidni politiki, ki se razglašajo za katoličane, med drugimi tudi nekdanja predsednica Mary McAleese. Prav tako so za istospolne poroke glasovali nekateri duhovniki, redovnice in ka- tehisti. Takšno stanje v katoliški Cerkvi na Ir- skem je posledica nepremišljenega in neod- govornega posvečevanja kandidatov za du- hovništvo, pedofilskih afer in homoseksual- nega lobija v duhovniških vrstah. Katoliška Cerkev na Irskem je izgubila avtoriteto in ljud- stvo. Le nekaj posameznih organiziranih sku- pin je nasprotovalo redefiniciji družine (First Families First, Iona Institute). Odločilna bitka je bitka za izenačitev t. i. “ci- vilnih skupnosti” z zakonskimi skupnostmi. Če to uspe, potem je bitka za ohranitev “kla- sične družine” že izgubljena, saj med “civilne skupnosti” sodijo tudi istospolne skupnosti, ki so s tem avtomatsko legalizirane in imajo enake pravice kot zakonske skupnosti, četudi se te skupnosti imenujejo drugače. To pomeni odprto pot za posvojitev otrok, nadomestno materinstvo in umetno oploditev. Strategija LGTBQ je torej več kot očitna. Irska je dobra lekcija za tiste, ki se nameravajo boriti za obrambo zakonske skupnosti med moškim in žensko. Brez budnih čuvajev in stražarjev ne bo šlo. Da se tudi v Sloveniji ne bo zgodilo isto kot na Irskem, bi bilo potrebno čim prej organizirati “stražarje” in “domo- brance”, ki bi organizirali vsesplošen odpor proti diktaturi LGTBQ. Akademske razprave in okrogle mize žal ne zadostujejo. Čim prej bi bilo potrebno prebuditi “ljudstvo družine”. Cerkev bi morala veliko bolj prepričljivo poučevati in razlagati družbeni nauk Cerkve … Če se to ne bo zgodilo, bomo zagotovo vi- deli že videno. Bogdan Vidmar R Romanje v Medjugorje Posebno doživeto srečanje z vidkinjo ot že več let zaporedoma smo tudi letos poromali v Medjugorje v mesecu maju, ki je, kot znano, po- svečen Mariji. Zato je tudi lepo, da smo se odzvali na Marijin klic in poromali k njej. Skupina je bila tudi tokrat mešana: Slo- venci in Italijani. Menim, da je bilo vzdušje prisrčno in sproščeno. Med potjo so se v avtobusu prepletale molitev in pesmi. Z obrazov romarjev si lahko razbral iskreno veselje in K srečo ter čudovit mir, ki namga podarja Kraljica miru.Nekaj posebnega je bilo letos srečanje z vidkinjo Vicko (na sliki) pri sestri Korneliji z usta- novo Ranjena družina, nedaleč od Medjugorja. Čeprav je bilo to srečanje na prostem zaradi nepregledne množice romar- jev, smo morali čakati precej časa, da smo prišli na vrsto. Udeležilo se ga je ogromno Ita- lijanov, Angležev in naša sku- pina. Vicka je govorila v itali- janščini, v slovenščino je pre- vajal g. župnik Jože Markuža. Dogodek je bil enkraten. Vid- kinja se je v uri govora vsa raz- dajala s poročili, ki jih redno prejema od Matere Božje. Rad bi navedel samo kratko misel s srečanja: pri zadnjem poročilu je Marija poudarila: manj govo- riti, več moliti! Na tem svetu je naše življenje kot ena sekunda. Zato moramo izkoristiti od- merjeni življenjski čas tako, da naša duša ne bo lačna. Vicka je lepo povedala, da cvetica, vse- jana v vazo, lepo uspeva, če jo redno zalivaš, sicer se posuši. Enako je z nami. Če manjka molitev, ki je prepojena z da- rom Svetega Duha, je naša duša žejna, v njej pa praznina. Prisrčno je bilo tudi srečanje v novi cerkvi, ki je posvečena Usmiljenemu Jezusu v Šum- rancih ob reki Neretvi. Za konec smo se v Rožni Dolini pri Gorici poslovili z objemom bratstva in s srčno željo, da se bomo, če je Božja volja, spet vrnili v Medjugorje v oktobru. Darko Durcik “Istospolne poroke” na Irskem Napoved in smerokaz za Evropo? Goriška28. maja 20156 Nedeljske svete maše v dekaniji Štandrež Nedeljske maše ob sobotah so: v Podgori ob 18.00, na Jazbinah (Sv. Subida) ob 18.45 (v zimskem času ob 17.45), v Gabrjah pri Vipavi ob 19.00 (18.00), v Pevmi/Štmavru ob 20.00 (19.00), v Štandrežu ob 20.00 (19.00). Ob nedeljah: v Gorici (Marijine sestre) ob 8.00, v Gorici (Šolske sestre) ob 8.00, v Rupi/na Peči ob 8.45, v Jamljah ob 9.00, v Pevmi/Štmavru ob 9.00, v Podgori ob 9.00, v Doberdobu ob 10.00, v Gorici (sv. Ivan) ob 10.00, v Sovodnjah ob 10.00, v Štandrežu ob 10.00, v Števerjanu ob 11.15, na Vrhu Sv. Mihaela ob 11.30, v Gorici (sv. Ignacij) ob 18.00. Vrtec Pika Nogavička iz Štandreža / Ubrano razigrana prireditev Narava z rastlinami in še posebno z živalicami se je razbohotila na prireditvi štandreškega vrtca Pika Nogavička, ki je bila v petek, 15. maja, v veliki dvorani župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu. Že lepo okrašen oder s cvetjem in živalicami, ki so poskakovale od cvetice do cvetice, in z velikim napisom Pozdrav pomladi je nakazoval, da se bomo srečali z raznimi živimi bitji, ki bogatijo našo okolico. In živalce, od čričkov do krtov, so skupno in v posameznih prizorih, s petjem, z besedo in gibi pričarale številnim prisotnim razigrano, prisrčno in spontano predstavo, ki je vse razveselila in zadovoljila, predvsem seveda starše, none in nonote ter druge sorodnike, ki so napolnili župnijsko dvorano in z večkratnim ploskanjem nagradili malčke za njihov lepi in “korajžni” nastop. Predrzne in poredne živalice so prisotnim postavljale tudi uganke in spravile marsikoga v težave z odgovori. Prireditev je bila sklepni del projekta na glasbeno tematiko, ki ga je vodila Michela De Castro, ki je celoten program tudi spremljala na harmoniko. Na nastopu so otroci uživali in samozavestno odigrali svoje vloge, saj so bili dobro pripravljeni, predvsem v petju, ki je prevladovalo in dajalo tekoč ritem celotni prireditvi. Ob koncu je stopila na oder Katja Zavadlav in v imenu staršev najprej čestitala otrokom za prijeten in sproščen nastop, nato se je zahvali la vodji projekta Micheli De Castro in vzgojiteljicam, ki so sodelovale in ji pomagale. Zahvalila se je tudi župniku Karlu Bolčini, ki je dal dvorano na razpolago za vaje in nastop, ter Prosvetnemu društvu Štandrež za tehnično pomoč. / DP Sončnica vabi v Apulijo / Skupnost družin vabi na izlet od 20. do 24. avgusta 2015 V poletnem času, točneje od 20. do 24. avgusta, bo Skupnost družin Sončnica tudi letos priredila večdnevni avtobusni izlet, tokrat v deželo Apulijo v južni Italiji. Tovrstni izleti so lepa priložnost, da se lahko člani, prijatelji in simpatizerji Skupnosti družin Sončnica, predvsem pa tisti, ki skozi celo leto aktivno sodelujejo pri njenih različnih pobudah, sprostijo in razvedrijo, predvsem pa, da se z druženjem obogatijo in obenem spoznajo nove kraje in njihove zanimivosti. Mirna in idilična Apulija, dežela na skrajnem koncu italijanskega škornja, s svojimi mesti in mesteci ter spomeniki govori o svoji razgibani preteklosti in bogati kulturni zgodovini. Poleg številnih umetnozgodovinskih spomenikov oblikujejo deželo tudi prelepe kraške jame, naravna pristanišča, mediteranska vegetacija, peščene plaže, med največje zanimivosti pa vsekakor lahko uvrstimo trulle, hišice značilne arhitektonske oblike (enosobne bele hiše s kupolastimi strehami iz kamnitih plošč), ki ponekod sestavljajo manjše vasi ali celo mesta. Izletniki si bodo najprej ogledali mesto Loreto, ki slovi kot največje Marijino romarsko središče v Italiji, ter kraj San Giovanni Rotondo, poznan po patru Piju, ki je nosil stigme – Kristusove rane. V tem romarskem kraju, ki velja za enega izmed najbolj obiskovanih v Italiji, je pater Marko Rupnik izdelal veličasten mozaik. Sledila bo vožnja do slikovitega Nacionalnega parka Gargano. V naslednjih dneh bodo izletniki obiskali še skrivnostni Castel del Monte z osmerokotnim normanskim gradom ter nadaljevali pot najprej v mesto Altamura, poznanem med drugim tudi po svojem geografsko zaščitenem kruhu. Pot jih bo popeljala še v mesto Matera, ki slovi po starem delu mesta (Sassi di Matera), kjer so pradavna značilna bivališča v naravnih jamah in izklesana v skalah. Sprehodili se bodo med trulli v Alberobellu in Polignanu a Mare, ogledali si bodo belo mesto Ostuni, baročni Lecce in še marsikatero zanimivost te lepe pokrajine v Italiji. Za katerokoli podrobnejšo informacijo ali za vpis na izlet se lahko interesenti najkasneje do 15.06.2015 javijo pri Ani Saksida (gsm 328 9181685) ali Katerini Ferletič (tel. 0481/536807). Kratke a “srečanju pod li- pami” v četrtek, 7. maja, po- svečenem 50. obletnici slovenskega skavtskega gi- banja na Goriškem, je bil posebno zanimiv poseg Petra Lovšina, ustanovi- telja slovenskih skavtov v matični domovini, ki ga je številno občinstvo v ko- morni dvorani Kulturne- ga centra Lojze Bratuž v Gorici zelo toplo sprejelo. Združenje slovenskih ka- toliških skavtinj in skav- tov je nastalo leta 1990, pred tem se je Peter “kalil” v Gorici. Obljubil je leta 1986, njegovo skavtsko ime je Bojeviti bober. “Da je zopet skavtizem v slo- venskem prostoru, gre zahvala vam, goriškim skavtom”, je de- jal. Začetki segajo v leto 1984, ko je prvič prišel na goriški ta- bor v Žužemberk. Stric duhov- nik, ki trenutno službuje na Tržaškem, je tedaj poklical g. Markežiča in ga vprašal, ali bi Peter lahko “malo pogledal skavte”, ker ga to zanima. G. Marijan ga je pripeljal na tabor. “Tam se je zgodila prelomna točka: Mauro v belih coklah je sklical kvadrat, naredil dobro- došlico in rekel: ‘Med nami je Peter Lovšin, ki bo ustanovitelj slovenskih skavtov’. Star sem bil 16 let; kaj je govoril, nisem vedel, toda vse to se je enostav- no uresničilo”. Kako je sploh prišlo do ideje o skavtih? “Temu lahko rečemo Božja previdnost”, je dejal Lovšin. Leta 1982 je v reviji Ognjišče videl daljši zapis in zraven sliko, na kateri so bili Marjan Jevnikar, Mauro Leban, Aleksandra Kosič, Ivica Švab in Marijan Markežič, “vsi so bili še črnih las” … Leta 1983 se je ve- liko govorilo o krizi mladih in njihovih problemih, na drugi strani je Ognjišče predstavljalo jamboree, skavte v modrem, duhovnost itd. “In sem si rekel: to je odgovor za rešitev mladin- ske pastorale”! Leta 1986 se je aktiviral v okviru goriških skav- tov, “pridno hodil v Katoliško knjigarno in spraševal za nasve- te”. Leta 1984 je že našel knjigo Skavtizem za fante, prevod ustanoviteljevega priročnika, “vendar to ni bilo dovolj. To je bila pač prebojna literatura”. Pri goriških skavtih je prvič spoznal, kaj je vod, kaj skavtsko delovanje, “oborožili so me N vedno z literaturo. Še da- nes me pri Rdeči hiši sti- sne v želodcu, kajti veliko- krat sem bil... zaprt. To povem šele sedaj, po sko- raj 30 letih. Zaprt sem bil tudi po 2-3 ure”. Po eni strani je na Goriškem “črpal skavtsko metodo”, po drugi pa tu našel “ne- verjetne prijatelje, s kate- rimi smo uganjali never- jetne norčije … Mauro je v meni videl neke vrste potencial, povabil me je k obljubam. Formalno sem postal vaš član, udeleževal sem se zborov in drugih zadev”. Šlo je veliko časa, a ta čas je bil poplačan: skavtska organizacija v Sloveniji je bila prva kato- liška organizacija, ki se je usta- novila po letu 1945. Prvi občni zbor je bil že leta 1989, leto prej so bile prve obljube skupaj z goriškimi skavti pri sv. Ani nad Ribnico: “Bilo je neverjetno ve- liko povezovanj, medsebojnih dogovarjanj”. V tistem obdobju so imeli veliko željo, da bi se uveljavili v odnosu do taborni- kov, do svetovne skavtske orga- nizacije, do prostora v Sloveniji. “Toda zaradi političnih razmer nismo bili priznani. To lahko odkrito povem: predsednik predsedstva, g. Milan Kučan, je preukrenil, da smo ostali ne- priznana skavtska organizacija oz. da so bili v svetovno skavt- sko organizacijo sprejeti samo taborniki”. Letos se praznuje 25-letnica. Organizacija ima največ članov v svoji zgodovi- ni, 4.600 aktivnih članov! Sko- zi organizacijo je šlo nad 10.000 članov. Seme, ki se je hranilo med Slovenci v Italiji, je botrovalo, da je v slovenskem prostoru, od Kanala do Lenda- ve, veliko skavtskih stegov, ki delujejo in se razvijajo. “Z ve- seljem in ponosom oblečem goriško uniformo in … še en- krat hvala”! je sklenil Lovšin. Mirjam Černic je obljubila leta 1981, njeno skavtsko ime je Na- smejana mravlja. S hvaležno- stjo se je spomnila sovodenjske- ga župnika Marijana Komjanca, ki je po Sovodnjah “lovil” mla- de in jih spodbujal, da bi se vključevali v skavtsko organiza- cijo. Župnišče je bilo zanje ved- no odprto, razdajal se je, saj “je verjel, da se da vero posredovati mladim predvsem prek osebne izkušnje”. Še danes ima skavt- ska organizacija svoje me- sto v družbi, ker mladim nudi izkušnjo prijateljstva in življenja v skupnosti. V 80. letih so doživljali res “velike tabore, bilo nas je ogromno”. Poletne pod- vige so pripravljali skrbno in do potankosti, veliko sta dala g. Marijan Mar- kežič in g. Karel Bolčina. Kasneje so res prišla pre- lomna leta in začeli so obiskovati taborne šole. Mlade so uvajali v preiz- kušene metodologije, od zamisli pa do sklepnega preverjanja in praznovan- ja. “To je organizaciji pu- stilo močan pečat”. Druženje s skavti iz Slove- nije je bilo tudi posebna izkušnja, z njimi so goriški vo- ditelji delili “upe in težave”. Ve- liko energij so voditelji vlagali - tudi s pomočjo italijanskih bra- tov Agesci - v strukturo organi- zacije, da bi postavili na prave temelje vsako izmed treh staro- stnih vej. Štandreški župnik in dekan, lanski srebrnomašnik, Karel Bolčina, je kot volčič obljubil leta 1973, kot izvidnik tri leta kasneje; njegovo skavtsko ime je Pojoči nosorog. “Skavtska or- ganizacija je vedno imela veli- ko oporo v naših duhovnikih”, je najprej dejal. Omenil je žup- nike - Štanto, Gošnjaka, Breclja, Žorža, Prinčiča, Komjanca “z njegovim slavnim kombijem”! - pa še mnogo drugih, zlasti msgr. Humarja, ki je bil z dr. Krannerjem začetnik našega skavtizma. “Meni se zdi, da je skavtska organizacija v teh 50 letih doživela štiri obdobja gle- de duhovnosti in krščanskega soudeleženja v Cerkvi”, je dejal g. Karel. Prvo obdobje je zazna- moval msgr. Humar: “Naša krščanska pripadnost je bila tra- dicionalna, tista, ki smo jo poz- nali pri nas pred 20-30 leti, po- vezana z župnijo ter našimi krščanskimi in narodnimi na- vadami”. Drugo obdobje je bi- lo obdobje Marijana Markežiča, “ki je prinesel skavtizmu in tu- di krščanski obliki skavtizma neko svežino. Takrat se nam je zdelo nemogoče, da je duhov- nik lahko maševal v coklah”... Ta “svežina je privedla tudi do množične širine”. Tretje ob- dobje je bilo “obdobje Marka Rupnika in njegovih pomočni- kov, posebej tistih, ki so izhajali iz Družbe Jezusove in so skupaj z Markom ali za njim sodelova- li kot duhovni asistenti. To je bilo posebno obdobje, ki bi ga bilo treba malo razčistiti”. V se- danjem obdobju je organizaci- ja, kot tudi vsa Cerkev, v pričakovanju. “Duhovnikov nas je tako malo, da se nihče od nas žal ne more celostno posve- titi organizaciji in vsak na svoj način pomagamo”. Zadnja leta označuje tudi sodelovanje z ra- zličnimi duhovniki tako iz Slo- venije kot iz Italije. “Nekdaj je bilo samo po sebi umevno, da duhovniki iz Slovenije niso pri- hajali pomagat”. Zdaj pa je že običaj, da vprašajo tudi nje, če je potreba. G. Karel je pre- pričan, da so bile in so vse te fa- ze “za duhovno rast skavtov po- glavitnega pomena”. Iz organi- zacije je namreč izšlo kar nekaj duhovnih poklicev, “moški in ženske” iz Gorice, Števerjana, Doberdoba, Sovodenj, Moša itd. “Dejstvo je, da jim je skavt- ska organizacija dala neko 'obliko'”. Vsi tisti, “ki smo du- hovniki, redovniki ali redovni- ce, danes velikokrat delamo v odnosu do mladih, podzave- stno, kot skavti. To ti pride v kri”. Nihče več ne razmišlja, da mora vsak dan narediti vsaj eno dobro delo, enostavno ga naredi. “To so nam dali naši duhovniki: znali so nam poka- zati, da življenje ni ločeno od krščanskega doživljanja, ampak da krščansko življenje - zlasti v skavtizmu - pride še kako do veljave, kajti v skavtizmu je člo- vek res dvakrat povezan z Bo- gom: prvič preko bratstva in se- strinstva, torej skupnosti, in drugič preko stvarstva”. To skavtizem stalno poudarja: “Vse, kar je okrog nas, je Božji dar”. Kadarkoli gre skavt v na- ravo, “ne nese s sabo tega, kar je umetno, ne nese plastike. Ohranja to, kar je naravno”. Ne gre za to, da bi bili “naturalisti”, ampak za to, “da to, kar nam je Bog dal, je dal zato, da bi mi uporabljali v naše dobro”. Pri skavtih “nam je bilo in nam je še lepo”! / DG / dalje prihodnjič Srečanje pod lipami ob 50. obletnici skavtizma na Goriškem “Naj skavtski duh …” (3) Peter Lovšin MIrjam Černic Karel Bolčina Veliko pričakovanje vlada za sklepni dogodek proslavljanja 50. obletnice skavtizma na Goriškem, ki bo potekal v nedeljo, 7. junija 2015. Ob 16.30 bo v atriju Kulturnega centra Lojze Bratuž uradno odprtje razstave o skavtizmu na Goriškem: v atriju bodo na ogled tematski panoji o skavtizmu kot gibanju in skavtizmu pri nas, dalje o nastanku organizacije, o msgr. Humarju, o metodologiji, o nastanku ZSKSS; na hodniku bodo “spominski panoji” s fotografijami, dokumenti, članki itd. V vitrinah bodo razstavljeni tudi skavtski kroji, značke, vozli in drugi predmeti, ki imajo opraviti s skavtskimi veščinami in življenjem. Ob 17.30 bo na ploščadi pred telovadnico zbor, sledijo dviganje zastave, pozdrav načelnikov in gostov, klici vodov. Ob 18. uri bo v neposredni bližini, pod lipami, sveta maša, ki jo bo daroval g. Renato Podbersič ob somaševanju prejšnjih duhovnih asistentov. Sledijo večerja, druženje, čas za ogled razstave in filmov, ki jih bodo predvajali v komorni dvorani. Ob 20.30 bo na nogometnem igrišču taborni ogenj. Program se bo končal s pesmijo slovesa okrog 22.30. V primeru grdega vremena bo slavje, predvideno od 17.30 dalje, potekalo v telovadnici. Jubilejna prireditev 7. junija 2015 Foto DP Goriška 28. maja 2015 7 Odločna obsodba sprevoda Casa Pound in zaskrbljenost za varnost Pokrajinski svet SSk izvolil vodstvo a umestitveni seji po- krajinskega sveta SSk za Goriško, ki je bila v to- rek, 19. maja 2015, na goriškem sedežu stranke, je bilo izvoljeno go- riško vodstvo. Ob predstavitvi kandidatov za predsedstvo in taj- ništvo se je razvila razprava, iz katere je izšla soglasna potrditev dosedan- jima predsedniku in tajniku. Več po- segov je bilo tudi namenjenih poli- tičnim smernicam, ki bi si jih morala goriška SSk držati v naslednjem mandatu. Tako je bilo poudarjeno, da bo potreb- no več pozornosti nameniti za- nimanju za politiko in za vprašanje našega področja. Od- daljevanje ljudi od politike je negativen pojav, ki šibi zavest za demokracijo. Stranka se bo mo- rala pripraviti za nove volilne preizkušnje v Ronkah in Tržiču, N za pokrajino Gorica, kjer bodovolili le izvoljeni upravitelji, inza občino Gorica. V vseh teh upravah je pomembno, da se zagotovi slovenska prisotnost, čeprav nam zakonodaja tega ne zagotavlja. Sklepna točka je zadevala 15. deželni kongres SSk, ki je pote- kal v soboto, 23. maja 2015, v Gorici, na katerega so poleg de- legatov bili vabljeni vsi člani in somišljeniki edine zbirne stran- ke Slovencev v Italiji. Med zasedanjem pokrajinskega sveta je bila tudi izražena velika zaskrbljenost za sobotno mani- festacijo skrajnega desničarske- ga gibanja Casa Pound. Stranka SSk ne odobrava izbire, da se dovoli sprevod, še posebno v času, ko v mestu poteka 11. iz- vedba festvala eStoria. SSk tudi nasprotuje vsebinam, ki jih po- nuja desničarsko gibanje Casa- Pound v zvezi s 100-letnico 1. svetovne vojne. Te so v popol- nem nasprotju s sporočilom mi- ru in sodelovanja med narodi in državami. Nesprejemljivo je, da se taka manifestacija dogaja v neposredni bližini državne me- je, ki je v zadnjih letih postala vedno bolj priložnost za razvoj in sodelovanje med Italijo in Slovenijo ter še posebno med obmejnimi občinami. Novo goriško vodstvo SSk Pokrajinski svet Predsednik: Silvan Primožič Podpredsednica: Marilka Koršič Tajnica: Martina Šolc Pokrajinsko tajništvo Julijan Čavdek – Pokrajinski taj- nik Franca Padovan Mara Černic Miloš Čotar Marko Jarc Igor Tomsič Marjan Drufovka Božidar Tabaj Lovrenc Peršolja Matevž Čotar Walter Bandelj Mijan Likar Kulturni dom v Gorici Poklon furlanskemu pesniku Celsu Macorju avnatelj Kulturnega do- ma v Gorici Igor Komel je naredil prav, ko si je zamislil izjemno dobro obi- skani kulturni večer z naslo- vom Ceslo Macor – Poklon umetniku ob njegovi 90-letni- ci rojstva, na katerem so o fur- lanskem pesniku in pisatelju Celsu Macorju spregovorili Igor Komel, duhovnik in nek- danji urednik tednika Voce Isontina ter Macorjev osebni prijatelj don Renzo Boscarol, sedanji urednik tednika Voce Isontina Mauro Ungaro, rav- natelj goriške Državne knjižni- ce Marco Menato ter naš ured- nik in prevajalec izbora Ma- corjevih pesmi v slovenščino Jurij Paljk, medtem ko je nek- danji urednik tednika Voce Isontina Andrea Bellavite, ki je bil zadržan, poslal prijazno pi- smo, v katerem se je na njemu lasten pronicljiv način spom- nil Celsa Macorja, kot je tudi R poudaril, da mu je bil vir nav-diha pri pisanju knjige o Soči.Igor Komel je naglasil predv- sem dejstvo, da je bil Celso Macor človek, ki je združeval, Furlan, ki je bil pa predvsem velik Goričan in je znal pri- sluhniti drugemu in dru- gačnemu, kot je tudi izpostavil njegovo prijateljevanje z go- riško pesnico Ljubko Šorli in Marjanom Brecljem, le-ta je tudi prvi prevajal Macorja v slovenski jezik. Tople besede Obvestila Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita v četr tek, 28. maja 2015, ob 20.30 na srečanje pod lipami z naslovom Pomen tradicije vloga mediacije – dialog ob knjigi Posredovanja. Gosta bosta slovenski filozof in poet Gorazd Kocijančič in Giovanni Grandi z univerze v Padovi. Uvodni pozdrav bo imel goriški nadškof msgr. Carlo Maria Redaelli. Večer bo vodila Francesca Zaccaron. Zagotovljeno bo simultano prevajanje. Mladinski dom vabi otroke od 10. do 14. leta na “POLETNOSTI 2015”: PRIPRAVA NA MALO MATURO (3. - 9. junij , za tretješolce); POLETNI IZZIVI (12. - 24. junij z videodelavnico, izleti, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami); ZELENI TEDEN v koči v Žabnicah (24. - 30. junij); - PRIPRAVA NA ŠOLO: ŠOLA ZA ŠALO (1. - 11. september), UVOD V SREDNJO (7. - 11. september). Predvpis k pošolskemu pouku 2015/16 (s polovično vpisnino). Vpis in informacije do 31. maja na tel. 0481-280857, 366- 6861441, e-mail : mladinskidom@libero. it AŠZ Olympia - Gorica vabi na končni prikaz dela Olympia go talent. Nastopajo: Gymplay, Show Dance, Rhytm & Dance, Artistic Gym. V četrtek, 28. maja 2015, ob 18. uri v telovadnici AŠZ Olympia, Drevored 20. septembra 85 v Gorici. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča udeležencem izleta v Prlekijo in Varaždin, da bo v soboto, 30. maja, odpeljal avtobus ob 6.10 iz Gorice s trga Medaglie d'oro-z Goriščka, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri telovadnici, Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi ter v Doberdobu. Priporoča se točnost! V Galeriji A. Kosič (ul. Raštel 5/7b Gorica) je do 6. junija 2015 odprta razstava likovnih del, ki so nastala na 22. Mednarodni likovni delavnici Slovenija odprta za umetnost 2014 na Sinjem vrhu z udeležbo 25 umetnikov iz raznih držav. V okviru Srečanj pod lipami in ob 70-letnici konca druge svetovne vojne prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič v nedeljo, 14. junija, avtobus za obisk spo - minske svečanosti v Kočevskem rogu pod vodstvom zgodovinarja Renata Podbersiča. Spremljal nas bo tudi umetnostni zgo dovi - nar Saša Quinzi, ki bo predstavil mozaik Marka Rupnika DJ. Poskrbljeno bo za kosilo in po pol - danski obisk Muzeja krščanstva v Stični. Avtobus se bo ustavil tudi na Opčinah. Vse informacije in prijave na tel. 0039 0481 531445 od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 al i po elektronski pošti info@centerbratuz. org. Društvo slovenskih upo ko - jencev za Goriško prireja od 5. do 10. oktobra potovanje v Rim. Vpisovanje za en sam avtobus bo na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. samo ob sredah od 10. do 11. ure do 27. maja. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument. Na račun 200 evrov. Pisarna svetovalcev za delo išče vestnega kandidata/ko za uprav - ljanje osebja in vodenje plač. Za - želena je najmanj dvoletna iz - kušnja v tem sektorju. Zahteva se znanje slovenskega in angle - škega jezika ter uporabe raču - nalnika. Življenjepis pošljite na mail: info@consulenzelavoro. it Prispevke za Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. Resna gospa nudi pomoč v gospodinjstvu in nego starejšim osebam od 4 do 6 ur na dan. Tel. štev. 0038641390244. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 0038631478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 0038631449311. Masaže: protistresna - relaks, protibolečinska, refleksna masaža stopal, tajska masaža itd. Zelo ugodno, blizu meje. Pokličite na 00386 40 575805. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 0038640484339. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Varujem starejše, pomoči potrebne osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez dan ali varstvo ponoči. Sem človek dobrega srca in imam nekajletne izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo (vrednotnice) in vprašanja na štev. 040 621 424 (v poštev pride celotno primorsko in goriško območje). Čestitke Na svetovnem prvenstvu desetih plesov WDSF P. D. World Ten Dance 2015 - Böblingen 16/05/15 - sta Miša Cigoj in Nika Bagon osvojila bronasto kolajno za Slovenijo! Čestitava! Nono Remo in nona Mara. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 29.5.2015 do 4.6.2015) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekven - cami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 29. maja (v studiu Niko Klanj šček): Zvočni zapis: pos net - ki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 30. maja (vodi I laria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v slovenščini ter v benečanskem in rezijanskem narečju. Nedelja, 31. maja (vodi I laria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 1. junija (v studiu Andrej Baucon): Narodno- zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta - Novice iz naših krajev - Obvestila. Torek, 2. junija (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 3. junija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: 120 let stoji Aljažev stolp - Izbor melodij. Četrtek, 4. junija (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti in obvestila. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ PRAZNIK ŠPARGLJEV 2015 30. in 31. maja 2015 Štandrež - župnijski park med lipami sobota, 30. maja 20.30: ples z ansamblom Souvenir nedelja, 31. maja 19.00: nastop plesne skupine AKŠD Vipava-Peč vedra igra Gremo v teater - nagrajevanje ex-tempore Sledi ples z ansambom Hram Bogat srečelov, odlični šparglji, domača jedača in pijača. POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE za furlanskega pesnika, čigar soproga gospa Laura je bila v nabito polni mali dvorani Kul- turnega doma, je našel tudi urednik tednika Voce Isontina Mauro Ungaro, ki si je zaželel, da bi goriški duh sožitja in ple- menitega odnosa do drugih tudi danes vel na Goriškem. Marco Menato je kot ravnatelj goriške Državne knjižnice po- vedal, da je od gospe Laure knjižnica pred kratkim prejela v dar pisno zapuščino Celsa Macorja, ki je ena prvih od go- riških avtorjev in so jo zato zgledno uredili, kot je tudi iz- postavil izjemen red in pre- glednost, ki je označevala po- kojnega furlanskega pesnika. Duhovnik in urednik don Renzo Boscarol, ki je z Macor- jem dolga leta sodeloval in pri- jateljeval, je poudaril predv- sem nekričavo, nikdar izposta- vljeno, a vedno plemenito krščansko držo Macorja in nje- govo furlansko narodnost, za- vezanost krajevnemu furlan- skemu jeziku, ki ni bila zgolj akademska, ampak znamenje odličnosti, predvsem pa tesne povezanosti z območjem in zemljo, na kateri je živel. Naš urednik Jurij Paljk je naglasil predvsem dejstvo, da bi bilo prav furlanske pesnike preva- jati v slovenščino, o Macorju pa je dejal, da je bil človek iz časov, ki jih danes ni več, za- vezan rodni zemlji in materne- mu jeziku. Paljk je še dodal, da je leta 1999 za senatorja Mitjo Volčiča pripravil izbor iz Ma- corjevih pesmi, jih prevedel, dvojezična furlansko-sloven- ska izdaja pa je, žal, nekje osta- la v času, saj ji niso sledili dru- gi prevodi. O Macorjevi poeziji je Paljk še dejal, da se ji pozna predvsem to, da je prežeta s krščanskimi ter občečloveški- mi vsebinami, najbolj pretre- sljiva pa takrat, ko se pesnik za- veda minevanja lastnega jezi- ka in spreminjanja družbe, v kateri kot da ni več prostora za furlanski in druge manjšinske jezike. Pretresljiva je tudi pe- snikova slutnja, da kmečkega življenja nekega dne ne bo več. Prisotni so si tudi ogledali film o Celsu Macorju. ZUT Sporna telefonska antena v neposredni bližini šole V občinskem parku med ulicama Garzarolli in Furlani so se začela dela za postavitev telefonske antene, kar je vzbudilo nekaj skrbi v občanih in koristnikih bližnjih šolskih ustanov. Občinski svetnik SSk Walter Bandelj se je zaradi tega takoj odzval in naslovil na goriškega župana vprašanje, v katerem zahteva pojasnila o izdaji dovoljenja, ki omogoča, da so se dela za postavitev antene lahko začela od 18. maja dalje. V svojem dopisu omenja svetnik Bandelj vrsto negativnih mnenj, ki so bila izrečena v upravnem postopku. Leta 2013 je pristojna občinska komisija izdala negativno mnenje o tej lokaciji za anteno. V občinskem pravilniku je nato bilo pojasnjeno, naj se v bližini šol sploh ne bi postavljale antene. Istega mnenja je bil tudi občinski odbornik Guido Germano Pettarin, ki je v medijih izjavil, da velja popolna prepoved postavljanja telefonskih anten v bližini šol in krajev, kjer se zbirajo otroci (npr. telovadnice in drugi športni objekti). Zaradi tega dovoljenje za zgoraj omenjeno lokacijo ne pride v poštev, saj se ta nahaja le 40 m od parka z igrali in manj kot 200 m od dveh otroških vrtcev. Pri tem je svetnik Bandelj še spomnil na svetniško vprašanje na zasedanju občinskega sveta z dne 25. marca 2013, v katerem je bila podrobno pojasnjena spornost tiste lokacije za anteno. Svetnik SSk Bandelj pisal županu Romoliju Kultura28. maja 20158 OVZETEK, objavljen v zborniku povzetkov: Osebnost dr. Antona Kacina je močno zaz- namovala slovensko Primorje, prav tako pa so zgodovinske razmere, ki so s prvo svetovno voj- no temeljno posegle v geopolitično stvarnost ter obenem v življenje posameznikov, definitivno zaz- namovale njegove življenjske, ideološke, poklicne in znanstvene izbire. Šele danes, ko je izšel temeljit zbornik ob stoti obletnici rojstva, ki ga je podpisala slovenistka in italijanistka Marija Kacin, lahko za- vestno raziskujemo njegovo osebnost in poudari- mo njegovo vlogo v krogih slovenskih primorskih antifašistov, njegov temeljni prispevek k vlogi Go- riške Mohorjeve založbe, pa tudi njegov prispevek za slovenistično stroko ter slovensko povojno šol- stvo v Italiji. Njegova življenjska pot je neločljivo povezana z rodno Idrijo, ki jo je nosil v srcu. To lju- bezen je podprla tudi zakonska zveza z Angelo Tušar. Njuni trije otroci so ostali tesno zavezani idrijskim koreninam in so zato izpolnili očetovo željo, da sta oba starša pokopana ob cerkvi staro- davne Marije na Skalci. Idrijski občinski svet je skle- nil, da po njem imenuje ulico. “Kacinova ulica”, piše Marija Kacin, “se nahaja v tistem predelu me- sta, v katerem je do svoje smrti živela njegova ma- ma. Ta sklep je Uradni list Republike Slovenije ob- javil 12. februarja 1993”. Spoštovano občestvo, cenjeni kolegi! Spregovoriti o liku tega žlahtnega Primorca pred- stavlja zame v prostorih te legendarne slovenske gimnazije ponovno možnost skromnega poklona izjemnim mentorjem, med njimi prof. Mariji Ka- cin, hčerki dr. Antona Kacina, profesorici italijanske književnosti na klasičnem liceju Franceta Prešerna v Trstu. Njej dolgujemo številne generacije klasikov svoje suvereno nastopanje s temami iz italijanske književnosti pred svojimi italijanskimi kolegi na univerzi ter izjemno solidno podlago za nadgraje- vanje svojih italijanističnih ali komparativističnih razmišljanj. Mislim, da bi si Anton Kacin zaslužil samostojni simpozij, ki ga ni doživel še danes, ko je minilo 31 let od njegove smrti. 25. maja letos mineva 113 let od njegovega rojstva. Njegova osebnost in njegovo delo sta umeščena v prostor in čas, ki je ključnega pomena za razumevanje sodobne narodne pa tudi družbene stvarnosti na Primorskem in med Sloven- ci v Italiji. Poglobljen vpogled v mozaik, ki ga se- stavlja njegova življenjska pot v navezi z izjemnimi osebnostmi, s katerimi je prepletena, zavezana vi- sokemu idealu in izjemnim dosežkom, vse to bi bi- lo vredno metodološke znanstvene zgodovinsko- literarne poglobitve. Naj se najprej zahvalim organizatorjem, med njimi in primis prof. dr. Katji Mihurko-Poniž, ki v okviru novogoriške univerze opravlja neprecenljivo delo pri ustvarjanju nekakšne mape zgodovinske in so- dobne literarne stvarnosti slovenskega Primorja: v ta okvir se umešča pomemben simpozij in znan- stvena monografija, posvečena stoletnici rojstva tolminske pesnice Ljubke Šorli pred nekaj leti, vdo- ve glasbenika Lojzeta Bratuža, žrtve fašističnega te- rorja leta 1937: oba sta povezana z zgodbo dr. An- tona Kacina in njegove soproge Angele Tušar, teh žlahtnih Idrijčanov, ki sta si za poročni priči izbrala dr. Janka Kralja in skladatelja Lojzeta Bratuža. Že ta podatek nas pelje v razmišljanje o življenjskem kategoričnem imperativu Antona Kacina, ki sta mu bila etika in slovenstvo temelja eksistenčne drže in dela. Leta 1957 je ob dvajsetletnici smrti Lojzeta Bratuža, ki - piše Anton Kacin, “na sebi ni imel nobene krive -anima candida v najčistejšem pomenu”-, izšel znameniti sonetni Venec spominčic možu na grob Bratuževe vdove Ljubke Šorli. Anton Kacin je v uvodu podčrtal predvsem, kako Venec spominčic ni in noče biti obtožba oseb, naroda ali države, pač pa obtožuje zlo, ki nujno izvira iz vsakršnega totalitarizma. Totalitarno mišljenje zamegli pogled razu- mu, uniči smisel za osnovne in višje vred- note v družbi ter vcepi tudi šibkim posa- meznikom zavest, da vršijo v službi in v imenu 'ideje' neko visoko poslanstvo, da se pri tem ne čutijo vezani na božji ali člo- veški zakon, da tisto namišljeno poslan- stvo opravičuje pred njihovo vestjo tudi nasilje in zločin, da pred 'idejo' izginejo vse vrednote. /... / Da bi se kaj takega nikoli in nikjer več ne zgodilo, zato naj primore tudi ta pretresljivi krik ranjenega človeške- ga srca in ponižane ter razžaljene sloven- ske pesmi”. (A. Kacin, Uvod, v: L. Šorli, Venec spo- minčic možu na grob, Samozaložba, Go- rica 1957- ponatis Samozaložba A. in L. Bratuž, Gorica 2010). Obsežno delo Antona Kacina se umešča v izredno zapleteno zgodovinsko obdobje tako za epohalna dogajanja, ki so v teku njegovega življenja spremenila Evropo in globoko zarezala v eksistenčno bit primor- skega ozemlja in njegovih ljudi, zajema pa obenem izjemno širok ris dejavnosti in poglabljanj. Dr. Kacin je s svojim delom temeljno prispeval k prepoznavanju slovenskega jezika in kulture med Italijani: naj omenim samo njegovo slovnico Gram- matica della lingua slovena, ki je doživela od leta 1972 devet ponatisov in predstavlja še danes odlično podlago za Italijane, ki želijo poglobljeno spoznati temelje slovenskega jezika. Anton Kacin je bil popolnoma predan ohranjanju slovenske pri- sotnosti in zavesti v najtemnejših časih naše zgodovine, prav tako tudi poglabljanju nekaterih tem slovenskega literarnega kodeksa: po definiciji, ki jo najdemo v Pri- morskem slovenskem biograf- skem leksikonu, je bil šolnik, li- terarni zgodovinar, urednik in prevajalec. Tudi jezikoslovec, bi dodala. Rodil se je v idrijski rudar- ski družini, kar je pomenilo, da je znal ceniti trud in bitko za preživetje, saj je ob vpisu na idrij- sko realko odločil, da bo sam pri- speval k lastnemu vzdrževanju in se tega sklepa tudi držal. “Tudi re- alka izpričuje življenjsko moč idrijskih rudarjev”, je namreč za- pisal v prispevku z naslovom Sličice iz Idrije, ki je bil objavljen 23.12.1923 v štev. 102 (str. 4-5) časnika Goriška straža “Postavili so jo sami in jo dolga leta z lastni- mi žulji vzdrževali. Žalostno je, da propada zavod, ki je bil nekdaj ponos idrijskega mesta”. (Prim. Kacin M., 2001) Pretresljivi so spomini na otroštvo in mladost, ki jih navaja Marija Kacin v uvod- nem poglavju svojega Zbornika, ki je izšel ob stoletnici rojstva dr. Kacina: kako je dr. Kacin med šolanjem na realki skrbel za la- stno vzdrževanje, ko pa je bil oče med prvo svetovno vojno odpo- klican v vojsko, je skrbel tudi za vse domače. Matu- riral je z odliko. Čeprav se je od Idrije ločil že po maturi leta 1919, ko je izbral študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je ostala Idrija zapisana v njegovem srcu. V istih Sličicah iz Idrije opisuje svoje rodno mesto “med gorami” in citira pogovor z dr. Debeljakom: “Člo- vek bi rekel, da je Bog ustvaril idrijsko okolico neko lepo nedeljsko popoldne”. Prav tako omenja Preglja ter njegov opis neimenovanega, pa vendar za dr. Kacina prepoznavnega kraja v družinski zgodbi Otroci solnca. Prav tako se spominja ljubljanskega škofa A. A. Wolfa: “Rodil se je v eni tistih hišic na pobočjih. Bil je velik mecen slovenskemu narodu. Mogočno ga je podprl z izdajo slovarja. Idrijskih di- jakov pa se je spomnil z denarnimi ustanovami”. V par straneh Anton Kacin potegne nekaj kratkih linij ter kot pronicljiv slikar izriše portret svojega rojstnega kraja: “Kdaj se bo rodil umetnik, ki bo napisal roman iz idrijskega rudarskega življenja? ” (Kacin M., 2001: 75-78) Očarljiv je tudi njegov opis rudnika, kakršnega lahko ume samo domačin. Ob njegovem rojstvu se je pisalo leto 1901: začen- jalo se je obdobje velikih zgodovinskih preobratov v okviru evropske umetnosti, kritike, zgodovine, ki so zajeli postopoma tudi slovensko ozemlje in so povezani z njegovo usodo. Posebej tragično cezuro predstavlja izbruh prve svetovne vojne: ravnotežje znotraj avstrijskega imperija se je rušilo, kar je pri- vedlo do hude politične stiske. Atentat v Sarajevu leta 1914 je samo še izzval začetek konca. Tako Ru- dolf Golouh: “Zavedali smo se, da grozi svetu dol- gotrajna vojna, da je od njenega izida odvisna tudi nadaljnja usoda jugoslovanskih narodov”. (Go- louh 1966:71-74) Primorsko ozemlje je bilo prvič strahotno deljeno: krepilo se je gibanje, ki je videvalo možnost za ze- dinjenje jugoslovanskih narodov, ki je utrjevalo za- vest o možni neodvisnosti znotraj nove državne tvorbe, čeprav na začetku Primorska vojne ni razu- mela: Soška fronta je razdejala ozemlje, družine, ljudi. Slovenski fantje in možje so morali na fronto in se večkrat niso vrnili. Slovenska inteligenca na Primorskem je slednjič le začela čutiti, da bo Av- strija razpadla, zato je začenjala soglasno nastopati v iskanju primerne rešitve. Ko je Amerika pristopila v vojno na strani antan- tnih sil, je bilo jasno, da sta Avstrija in Nemčija voj- no že izgubili. Italija je seveda počakala leto 1915 za odločitev, na kateri strani se bo borila: 26. aprila 1915 je namreč podpisala tajni Londonski pakt, kjer se je obvezala, da bo en mesec po podpisu sporazu- ma napovedala vojno Avstriji in Nemčiji in da bo v primeru zmage zahtevala obsežno ozemlje zase. V to ozemlje so bili vključeni skoraj cela Dalmacija, Istra in pomemben del slovenskega ozemlja, predv- sem cela Primorska, vključeno z Idrijo, seveda. Pri- morska je vse to doživljala izredno pregnantno: na svoje so končno prihajali italijanski iredentistični krogi, ki so dosegli aneksijo obsežnega teritorija, na drugi strani pa so Slovenci in Slovani začenjali razmišljati o dejstvu, da bi res bila nujna združitev južnih Slovanov in da bi meje sloven- skega Primorja morale teči pravzaprav nekje zapadno od Soče, ki predstavlja nekakšno grobo naravno etnično mejo med slovenskim in latinskim svetom. Zato je bilo v teku voj- ne, zlasti po letu 1915, Sloven- cem vse bolj jasno, da se odloča o usodi naroda, ker se bliža razpad stare Avstrije in z njo razpad starega sveta. 28. oktobra 1918. leta je Avstrija zaprosila za mir, dvignila belo zastavo in s tem zapisala konec vojnemu stanju. In lastnemu imperiju. Konec je bilo Au- striae felix, začenjalo se je ob- dobje, ko je bila Primorski vsil- jena nova identiteta. V Versail- lesu, kjer je bil podpisan trak- tat, ki je zaključil prvo svetov- no vojno, so namreč ratificira- li italijanske zahteve, zapisane v tajnem Londonskem paktu 1915. leta. Posebej pa je defi- nirala italijansko zapadno me- jo Rapalska pogodba, ki sta jo podpisali Italija in novonastala Jugoslavija. Po Rapalski po- godbi leta 1920 je vsa Primor- ska postala del italijanske države. Približno pol milijona Slovencev in Hrvatov je dobilo italijansko državljanstvo. Itali- ja je kot zmagovalka ob pogod- beni mizi zahtevala vse pravi- ce za svojo manjšino na jugo- slovanskm ozemlju, nikakor pa ni nudila recipročnosti za te stotisoče ljudi, da bodo lahko, kakor je trdil Wilson, imeli pravico po avtodeterminaciji svoje pripadnosti in identitete. Tako se je začela tragična usoda naroda ob sloven- skem Primorju: izobraženci in duhovniki so se večkrat prostovoljno umaknili, večkrat pa so bili v to primorani. Nekatere so izgnali. Mnogi so bežali v kraljevino SHS. Leto 1920 predstavlja definitivno cezuro za slovensko Primorje s požigom Narodnega doma v Trstu: italijanske oblasti so pokazale svoj pravi obraz in tlakovale pot, po kateri je leta 1922 Benito Mussolini prevzel oblast. Italija je postala fašistična država. Osrednja Slovenija je seveda vse to doživljala dokaj drugače, saj se je z ustanovitvijo kraljevine Jugoslavije začelo pravzaprav obdobje prve samostojnosti po karantanski državi. V to tragično zgodbo je vpeto življenje in delo dr. Antona Kacina. Kakor mnogi drugi Primorci se je odločil za študij v Ljubljani. V letih njegovega štu- dija, ko je rapalska meja že razkosala slovensko ozemlje, se je vračal domov tako, da je večkrat ile- galno prestopil državno mejo med Italijo in Jugo- slavijo. Beremo v zapisu hčerke Marije Kacin: “Pre- hod je bil vedno tvegan: ob meji je namreč tekla žična ovira, nadzirale so jo vojaške obhodnice s po- licijskimi psi. Zgodilo se je na primer, da sta se do- mov grede s prijateljem v trdi temi izgubila, tavala sta nekaj časa in končno zagledala majhno razsve- tljeno okno. Podala sta se tja. Kacin je potrkal na šipo in zaslišal: “Chi e'? ” (Kdo je?) Prišla sta bila do italijanske karavle. Pričela sta teči v temo, vsak v svojo smer, in se srečno izognila strelom, ki so jih sprožili za njima. Našla sta se naslednjega dne v Idriji. Zgodilo se je tudi, da se je, prav tako v trdi te- mi, ob nekaj spotaknil, padel in zaslišal krik: “Mam- ma mia! ” Z vso težo je padel na italijanski vojaški šotor. Tudi to pot je pričel teči, kar je mogel in jo srečno odnesel. Zgodilo se je pa tudi, in ne enkrat, da je po prašni ovinkarski poti v Zali privozil vrstnik, sin idrijskih kapitalistov, lastnikov največje trgovine in prvega avtomobila v Idriji. Videl je štu- denta, ki sta pešačila proti meji, in peljal mimo”. (M. Kacin, op. cit., str. 11) / dalje prihodnjič Tatjana Rojc P Gimnazija Jurija Vege v Idriji / Referat na simpoziju: Idrija in njena kulturna identiteta v slovenski književnosti Dr. Anton Kacin (Idrija 1901- Trst 1984) - Življenjska in znanstvena pot v znamenju slovenstva Foto JMP Kultura 28. maja 2015 9 aša poročila o književ- nosti in novih knjižnih izdajah velikokrat na- menjamo poeziji. Tudi tokrat bo tako, saj bomo našim bral- cem predstavili pesniški (čeprav ne knjižni) prvenec Aleksandre Jelušič, ki nosi na- slov Z jezikom ti pišem pesem. Jelušičeva se je rodila v drugi polovici sedemdesetih let v Mariboru, živi v bližini Ptuja, zaposlena pa je kot odgovorna za stike z javnostjo v tovarni aluminija TALUM, ki deluje v kraju Kidričevo na Dravskem polju. Njen priimek priča o tem, da segajo njene korenine v našo bližino, točneje na Kras. Zbirka Z jezikom ti pišem pe- sem je pred kratkim izšla pri mariborski založbi Zavod Vo- losov hram, za spremno bese- do avtoričine ustvarjalnosti pa je poskrbel pisatelj, pesnik in urednik Robert Titan Felix. Zapisali smo že, da knjiga ni avtoričin prvenec, saj je Jelušičeva pred šestimi leti objavila zbirko kolumen, pesmi in fotografij z naslovom Postanki v času. Avtorica je namreč poliedrična ustvarjalka, na družbenih omrežjih si je moč ogle- dati obsežno zbirko njenih foto- grafskih posnetkov. Oblikovalec na- slovnice Darko Ferlinc je uporabil fotografijo Sandre Požun, na kateri je upodobljen ženski akt, dejansko zasenčeno žensko oprsje. Fotogra- fija vsebinsko uvaja velik del avto- ričine ustvarjalnosti, saj je tako re- koč glavna tema pesnjenja Aleksan- dre Jelušič ljubezen, kateri se tu in tam pridajajo še druge prvine, ki jih bomo v nadaljevanju zapisa tu- di obravnavali. Zbirka sama po sebi preseneča po svoji dolžini in količini, saj so pe- smi zaobjete na preko sto straneh, kar se po navadi dogaja le pri anto- logijah. Najbrž je avtorica v delo zbrala svoje pesniško ustvarjanje daljšega obdobja, kaj kmalu pa je opaziti dejstvo, da so nekatere pe- smi dolge tudi po nekaj strani. Skupno je v zbirki pesmi preko pet- deset. Avtorica uporablja prosti verz, rime se pojavljajo bolj redko (pa še tedaj nenamerno), tudi ločil ni veliko. Kot smo že dejali, obrav- nava poetika Aleksandre Jelušič raznovrstne teme. V njenih verzih se tako poleg ljubezni pojavljajo še bivanjska tematika, podobe iz nara- ve, družbena vprašanja, doživljanje zunanjega sveta in umetnosti ter še bi lahko naštevali. Mnogoterost seveda najbolje pona- zarjajo sami primeri. Na zadnji plat- nici se namreč nahaja ponatis pesmi, ki je avtorici najbrž posebno pri srcu, njen naslov pa je Frida. Dejansko gre za parafrazo ljubezni med mehiški- ma umetnikoma Frido Kahlo in Die- gom Rivero, nekatere motive, deni- mo likovno umetnost, pa avtorica tu- di dejansko vpenja med svoje verze. Če se zalistamo v zbirko od njenega samega začetka, bomo najprej nale- teli na pesem z naslovom Akacija. Prva črka abecede nas tako neslučaj- no uvaja v avtoričino poetiko, ki s po- močjo naravnih prvin takoj preide na področje ljubezni in intimnega od- nosa med ljubimcema. Dalje po svoji vsebini in obliki zanimanje pritegne Jutranjka pesem, ne le zaradi njene pariške ambientacije, ampak tudi po latinskem citatu konec pesmi, ki se glasi 'Carmina non dant panem' ozi- roma pesmi ne prinašajo kruha. Po- mensko močni so že sami naslovi v nadaljevanju, denimo Resnica o tvo- jih neresnicah, Adam, Eva in tisto vmes, Začetek je zavezan koncu in še bi lahko naštevali. Oksimoron poseb- ne vrste predstavlja naslov Nevidnost videnega, v kateri se avtorica (le) na- videzno ukvarja z vsakdanjimi drob- narijami. Na videz (samo) ironična Na obronku smeha se utaplja v iskan- ju smisla vsakdanjosti, Priročnik za čustvovanje pa je subtilna družbena kritika današnjemu času. Po svoji dolžini preseneča pesem O mali kvantni fiziki po domače, Enosmer- na vozovnica v osamo pa obravnava bivanjsko stanje besednega umetni- ka. Ob vsem ostaja izredno zanimiv po- datek, da avtorica v večini svojih pe- smi neodvisno od obravnavane teme ali motiva z lirskim subjektom nago- varja bližnjega. Mojstrski preplet ne- katerih besed prihaja do izraza tudi drugje, ne samo v besedilih pesmi, ampak v že omenjenih naslovih, de- nimo z uporabo ad hoc besednih zvez med pridevnikom in samostal- nikom, denimo Mavrično prijatel- jstvo, Pisunski bič, pa tudi drugače, torej Dramaturg v skladovnici žebljev, Oditi v prazno in še bi lahko naštevali. Avtorica svoje pesniško rav- novesje dobiva v tem, da snov, teme in motive črpa iz zunanjega sveta, ki ga mojstrsko prepleta z lastnimi be- sedami, predvsem pa s svojimi glo- bokimi doživetji. Njena poetika osta- ja brez dvoma lirska, bogatijo pa jo primesi, ki smo jih že našteli. Primož Sturman N lesal je Vekoslav Batista, vztrajno klesal svoje mogočne, dva do tri metre visoke, nenavadne skriv- nostne skulpture v skriti oazi na Robidi, v dolini Rižane blizu Dekanov, ob re- gionalni cesti Koper-Ljubljana. Najprej je iz kamnate gmote vzniknil Radogost, bog gostoljubja, ki s soljo in kruhom v rokah sprejema obiskovalce pred Bati- stovo poljsko hišico. Za njim se je izvil iz kamnitega sklada mogočni in strogi Svarog, glavni bog in stvarnik, in kot tretji Vodan, demon voda. Tudi Perun, bog groma, bliska in dežja, je že nared. Nasproti Radogosta stoji Voloska, varu- hinja živine in domačije, za sedaj edino žensko božanstvo v Batistovem sve- tišču. Izklesan je tudi Svarogov sin Sva- rožič. Triglav je tudi že nared, a še ni dobil svojega mesta v tem enkratnem parku staroslovanskih bogov. Blizu vhoda v dolino stoji lesena skulptura Kurenta, ki veselo pozdravlja obiskoval- ce parka. V kiparjevi zasnovi je tudi še Vesna, boginja pomladi, a so trenutno Stvarniku staroslovanskih bogov opešale moči. Vsa ta božanstva je ustva- ril za nas in za naše potomce, da nam spregovore o naših prednikih in o nji- hovi kulturi, ki je segala tja do naših skrajnih zahodnih meja. Izklesal jih je trmasto, sam samcat, s svojimi rokami, s svojimi skromnimi sredstvi in brez vsakršne družbene podpore. In ni od- nehal tudi takrat, ko se je zdelo, da se je vse zarotilo proti njemu. Klesal je, vztra- jal in hitel, da bi dokončal svoje poslan- stvo, da bi se njemu prej kaj ne zgodilo. In pozabljeni bogovi naših pradedov so vstali iz kamna drug za drugim ter pričajo o naši preteklosti in tudi o možu – Stvarniku, ki jih je priklical na svet. Ko Vekoslava Batisto predstavljam, ga rad primerjam, malo za šalo malo zares, z Leonardom da Vincijem. Prek osem- deset jih že ima, a še vedno zre v svet z otroško zvedavim in zasanjanim pogle- dom, kot da vsak dan spet in spet od- kriva nova čudesa okrog sebe. In česa vsega še ni počel v življenju. Že v prvih povojnih letih je začel kipariti ter je po- sejal Slovenijo s svojimi skulpturami, ki so črpale motive pretežno iz tematike primorskega odporništva. Vendar ga je nemir gnal naprej. Začel je muzicirati na temo ljudskih motivov, ki jih je naj- večkrat tudi sam posnel ter uredil, gla- sbeno in tekstovno. Do kraja zvest svo- jemu izročilu, je ostal pri ljudskih gla- sbilih, ki jih celo sam izdeluje. S svojim nevsakdanjim glasbenim programom, pri katerem ga je spremljala soproga Ire- na, po njeni smrti pa hčerka Irena ter vnuka Metka in Vid, kar naprej prireja prijetna presenečenja po Slovenski Istri, Primorski, Sloveniji in tudi prek njenih meja. Je inovator, ki je sam sestavil vrsto domačih kmetijskih in gospodin- jskih strojev. S šestimi križi na hrbtu je še vedno letel z zmajem ter se z njim spuščal z Glema v dolino Dragonje. Prav rad je po malem tudi kmetoval, pasel svoje kozice in pripravljal odlične domače sire. Njegova hiša je ena naj- bolj gostoljubnih na Koprskem in v njej se je rado zbiralo staro in mlado, zlasti v času slovenske politične pomladi in nastajanja slovenske države. Celotna zgodba o tem podvigu Veko- slava Batiste je dolga, zanimiva, in vsa naša, primorska. Začela se je z ranim otroštvom, ko se je učiteljica v italijan- ski osnovni šoli zaradi nekaj izgovorje- nih slovenskih besed spravila nanj z grobo psovko “Ti strappo questa brutta bocaccia - Ti raztrgam ta umazana usta” in mu vtaknila dva prsta v usta ter mu začela raztegovati ustnici do neznosne bolečine. Otrokova duša je bila ranjena in svojo bol je zaupal stricu duhovniku. Le-ta se mu je posvetil in skušal razložiti, od kod tak odnos učiteljice do njega. Pri tem je malega Slavka uvajal v kulturni svet naših pred- nikov, pri čemer sta trčila tudi na nji- hovo mitologijo. V otroku je zrasla ra- dovednost ter je začel sanjariti, kako bi tudi on kaj ustvaril in prispeval k tej kulturni zakladnici. Slavko je zrasel v mladeniča, prišla so partizanska leta in njegova upornost je še bolj ojeklenela. In po vojni je naključno začel prijatel- jevati s hrvaškim znanstvenikom dr. Franjem Delićem, ki je na stičišču ro- manskega in slovanskega sveta razisko- val, do kod vse so segli vplivi staroslo- vanske kulture, zlasti tisti materializira- ni, ki govorijo o mitološkem svetu naših pradedov. Človeška vez, ki se je razrasla med njima, je bila tako močna, da je Batista prijatelju pred smrtjo oblju- bil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se ostanki te kulture ohranijo. Sledilo je poldrugo de- setletje iskanja virov in preučevanja literature in Batista si je počasi priklical pred oči in naskiciral podobe staroslovan- skih božanstev. Potem se je po- nudil koprskim občinskim možem, da jim brezplačno iz- kleše staroslovanski Olimp. Pro- sil jih je samo to, da mu določijo lokacijo, pri čemer jim je predla- gal razgledno točko na koprskem hribu Markovec, ob restavraciji Belveder. Vse drugo bi postoril sam. Tudi materialne stroške je bil pripravljen prevzeti nase. Vendar takrat časi niso bili pravšnji za bogove in Batisto so občinski možje obzirno pospre- mili do izhodnih vrat s pripo- ročilom, naj ne razglaša preveč naokoli teh svojih sanj o bogo- vih naših prednikov. Vendar je bila notranja zaveza, ki jo je dal umrlemu prijatelju in samemu sebi tako močna, da mu ni dala miru, dokler je ni ob nepopisnih težavah uresničil v svoji oazi v dolini Rižane, ki bo stoletja pričala o tem veli- kem Sanjaču, ki se pri uresničitvi svoje- ga sna ni ustavil pred nobenimi ovira- mi. Milan Gregorič K Foto: Srdan Mohorič Pesniški prvenec (čeprav ne knjižni) Aleksandre Jelušič Z jezikom ti pišem pesem Vekoslav Batista in njegovi slovanski bogovi Staroslovanski Olimp v slovenski Istri njiga dr. Karla Bonuttija, univerzitetnega profe- sorja in veleposlanika RS, ki nosi naslovMed izbiro in zgodovino in je izšla pri Go- riški Mohorjevi družbi, podaja prikaz avtorjeve življenjske po- ti, ki ga je iz rodne Bukovice peljala najprej v Gorico, kjer je dokončal gimnazijo, sledili so univerzitetni študij v Švici, po- roka, vse do odločitve za Združene države Amerike, kjer se je nastanil v Clevelandu. Ob napornem delu v tovarni ter skrbi za družino je magistriral iz ekonomije in si tako odprl vrata v ameriški akademski svet ter začel kot profesor svojo K plodno univerzitetno karierona clevelandski državni univer-zi. Njegova zavzetost za kultur- ne in univerzitetne izmenjave je privedla do prvih obiskov slovenskih gledaliških, glasbe- nih in vokalnih skupin v Cle- velandu, tečajev o slovenskem jeziku, kulturi in zgodovini, predavanj slovenskih profesor- jev ter študija in izpopolnje- vanja slovenskih študentov ter slovenskih in jugoslovanskih poslovnežev na clevelandski univerzi. Njegova clevelandska leta so pomenila tudi zavzeto udejstvovanje v slovenski cle- velandski skupnosti in njenih organizacijah. Skrbno je spremljal tudi dogajanja na Goriškem in v zamejstvu, saj je bil eden glavnih pobudnikov Odbora za gradnjo Katoliškega doma v Gorici, ki je bil ključnega pomena, da je v 50. letih prišlo do nakupa zem- ljišča in gradnje same. Z osamosvojitvijo Slovenije je dr. Bonutti leta 1992 postal njen prvi častni konzul v Cle- velandu. Leta 1998 pa je bil imenovan za veleposlanika Re- publike Slovenije pri Svetem sedežu, kjer je ostal do leta 2002. V to obdobje sodi beati- fikacija škofa Antona Martina Slomška z obiskom papeža Ja- neza Pavla II. v Mariboru in podpis sporazuma med Svetim sedežem in Slove- nijo v času predsedovanja dr. Janeza Drnovška. Med izbiro in zgodovino je knjiga, v kateri si Bo- nuttijeva prehojena pot utira svoj korak med svo- bodnimi odločitvami in zgodovinskimi oko- liščinami, ki so zaznamo- vale predvsem drugo po- lovico 20. stoletja. In ta izbira, kot poudarja zgodovi- nar Peter Vodopivec v uvodni misli “ni le prispodoba avtor- jeve življenjske izkušnje, tem- več tudi izraz njegovega trdne- ga prepričanja o nenadome- stljivem pomenu svobode odločanja in svobode izbire, ki se ju mora človek zavedati in ju poskušati ohraniti celo v najtežjih življenjskih trenut- kih. Bonutti je bil temu pre- pričanju zvest vse življen- je in mu je sledil ne le, ko je izbiral in usmerjal la- stno pot, temveč tudi, ko se je srečeval s privrženci zanj težko sprejemljivih ali nesprejemljivih stališč in nazorov. Znati strpno prisluhniti argumentom drugače mislečih in po- sredovati lastne misli in poglede v upanju, da se jih bodo dotaknili in jih bodo upoštevali, sta, kot pravi v knjigi, temelj de- mokratične kulture in kulture človeških odno- sov, sprejemanje in spoštovanje drugačnosti pa nepogrešljiva prvina človečnosti”. Predstavitev Bonuttijeve knjige bo 8. junija 2015 ob 20.30 v sklopu Srečanj pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Pogovor z avtorjem bo vodil urednik Goriške Mohorjeve družbe Marko Tavčar. GMD / Novost na knjižnih policah Med izbiro in zgodovino. Spomini goriškega Slovenca Foto dpd Tržaška28. maja 201510 Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je obiskal Tržaško Krepi se sodelovanje med FJK in RS inister Gorazd Žmavc se je v petek, 22. maja 2015, mudil na Tržaškem, kjer se je najprej ude- ležil konca Regijskih iger Spe- cialne olimpijade Slovenije, ki jih je priredil Sklad Mitja Čuk. Bilo je to drugič, da je openski Sklad priredil tovrstno športno manifestacijo v zamejstvu. Pri- rediteljem je program uspelo speljati kljub muhastemu vre- menu. Tekmovanja v atletiki so bila na igrišču na Cologni, bali- narji so se pomirili v strukturi v domu Ervatti, plavalci pa so se kosali v bazenu Bianchi. Bil je lep športni praznik, ki se ga je udeležilo več kot 300 športni- kov in športnic in njihovih spremljevalcev. Za to, da je or- M ganizacijsko vse steklo v naj- boljšem redu, so poskrbeli tudi obetavni višješolci, skavti in ta- borniki ter posamezniki. “Gre za pomemben dogodek, na ka- terem lahko naši verovanci do- kažejo to, kar znajo in za kar tre- nirajo med letom”, nam je po- vedal koordinator pri Skladu Mitja Čuk Marko Švab. Tudi predsednica Sklada Stanka Čuk je bila videti na odru prosvetne- ga doma v Svetem Križu (kjer so upravitelji gostilne Bita pogosti- li udeležence Specialne olimpi- jade) vidno zadovoljna. Višek dogodka je bil v predaji olimpij- ske zastave, ki so jo člani open- skega sklada predali sorodni or- ganizaciji iz Vipave, prireditelji- ci prihodnje olimpijade. Mini- ster je v priložnostnem nagovo- ru vse prisotne pozdravil in jim čestital ter poudaril, da je šport pomembna človekova aktiv- nost, ki ljudi združuje, in tako tekmovanje je tudi eden izmed načinov povezovanja regij. Minister Žmavc se je nato sestal z županom Robertom Cosolini- jem. Šlo je za vljudnostno srečanje, ki je ob navzočnosti predsedni- kov krovnih organizacij SSO in SKGZ, Walterjem Bandljem in Rudijem Pavšičem, Generalne konzulke RS v Trstu Ingrid Ser- gaš ter konzulke Eliške Kersnič Žmavc potekalo na županstvu. Župan Cosolini je izpostavil po- a svojem domu v kraju El Cerrito pri San Franciscu v Kaliforniji je 18. maja premi- nila ugledna Primorka, najstarejša in še donedavna aktivna pripadnica slo- venske narodne in verske skupnosti v San Franciscu Štefka Rutar, vdova Ravnik. Na lanski sveti večer je do- polnila 104 leta in za Božič še prepe- vala na koru tamkajšnje nekoč pov- sem slovenske cerkve Božjega rojstva. Štefka Rutar se je rodila v Tolminu le- ta 1910 kot peti izmed osmih otrok Viktorije in kolarja Ivana Rutarja. Med prvo svetovno vojno je morala družina v begunstvo. Gospa Štefka je nato maturirala na učiteljišču. Poučevati je začela v vasi Krn, nato v okolici Kanala, kjer se je med drugim na prvi pogled zaljubila v mladega živinozdravnika Antona Ravnika (1898-1988). Oblasti so jo zaradi njene narodne za- vesti kmalu premestile v severno Ita- lijo. Po koncu šolskega leta pa se je vrnila, se avgusta 1931 omožila z An- tonom in se naselila v njegovem roj- stnem Kanalu. Dobila sta štiri otroke, ki so danes vsi aktivni v slovenski skupnosti v San Franciscu (kardiolog To- ni, farmacevt Aljoša, profe- sor Ivo in trgovka Mir- jam). Anton Ravnik, ki je bil okrajni živi- nozdravnik v Kanalu, je med drugim pri Go- riški Mohorje- vi družbi leta 1928 izdal knjigo Kako zdravimo živino. Takoj po vojni je Štefka Rutar Ravnik ponovno nastopila kot učiteljica v Kanalu, ki je na podlagi Morganove linije do razmejitve spadal v cono A. Še pred septembrom 1947 pa se je družina, ki je imela prej težave s fašističnimi, nato pa s komunistični- mi predstavniki, umaknila v Gorico. Gospa Štefka je med drugim dobila službo kot učiteljica v Nabrežini. Ker Ravnikovi niso optirali za italijan- sko državljanstvo, saj bi morali otroci zapustiti slovenske šole, jim tudi v Gorici ni bilo lahko, tako da so se leta 1951 izselili v Združene države. Po- prijeti je bilo treba za vsako delo, mož pa je po do- ločenem času dobil službo med razisko- valci tako ce- piva proti po- liomelitisu kot različnih virusov na univerzi v Ber- keleyju pri San Franciscu. Vsa družina se je vključila v slovensko društveno življenje in slovensko župnijo, ki jo je takrat vodil župnik Vital Vodušek. Gospa Štefka je na koru prepevala do pred nekaj meseci - več kot 60 let! ij N nedeljo, 17. maja 2015, so člani Za- družne kraške banke, zbrani na občnem zboru na prekrasnem pri- zorišču visoke šole SISSA iz Trsta, odobrili bilanco poslovne dobe 2014. Vezna nit do- godka je bilo zaupanje, katerega pokazatelj je bila tudi rekordno visoka udeležba, kar priča o vitalnosti naše kreditne zadruge. Po uvodnem pozdravu direktorja SISSE profesorja Guida Martinellija, ki je nav- zočim predstavil ta zavod, ki se uvršča v sam vrh svetovnih raziskovalnih institucij in je pravi ponos našega prostora, so bese- do prevzeli zastopniki zadruge. Vodstvo banke je 352 članom predstavilo ključne vidike poslovanja v letu 2014. Vse bolj zahteven predpis in birokracija nista preprečila zavodu, da bi pred terminskim planom uresničil vrsto ciljev, ki si jih je za- stavil za triletno obdobje 2014-2016. Odo- breni dobiček znaša 213.222,34 evrov, vendar je v danih tržnih razmerah od končnega rezultata še bolj pomembno, da je banka izboljšala stopnjo pokritja nered- nih kreditov in da je znatno povišala kapi- tal. Ob koncu leta je ta znašal 60.753.264 evrov, količnik najbolj kakovostnega kapi- tala Tier 1 pa je znašal 17,87%. Skupni depoziti so v letu 2014 porasli za 10 milijonov evrov oziroma 2,14% na letni ravni. Porast depozitov ZKB je po mnenju predsednika Kovačiča jasno znamenje zau- panja, saj “ZKB pomeni varnost in jam- stvo, da bo denar ostal na našem ozemlju. Odjemalci nam zaupajo, saj pridejo vred- note naše banke do izraza ravno v času naj- večjih pretresov”. Banka je še naprej kreditirala družine in podjetja našega prostora; novi krediti, iz- dani v letu 2014, znašajo 33 milijonov evrov. Sledili so pozdravi in razprava, ki so se je udeležili tudi gostje. Prvi je nastopil tržaški župan Roberto Cosolini, čigar pozdrav je vseboval kar nekaj zaupanja v prihodnost; posebej je izpostavil srednje in dolgoročne obete za Trst. Po županu je prevzel besedo predsednik deželne zveze zadružnih bank Furlanije Julijske krajine Giuseppe Graffi Brunoro, ki je navedel nekaj informacij o reformi sistema zadružnih bank, katere pobudnici sta vlada in Banka Italije, in zla- sti pomiril prisotne v zvezi z ohranitvijo samostojnosti posameznih bank. Tudi drugi pozdravi in posegi so izražali zau- panje, a so hkrati podčrtali pomembnost sodelovanja kot vzvoda sinergije in učin- kovitosti pobud, ki nastajajo v našem pro- storu. Na dnevnem redu je bilo tudi nekaj spre- memb v sestavi organov družbe. Dolgolet- na upravitelja Marino Kokorovec in Fabri- zio Polojaz nista obnovila kandidature. Po- tem ko se je predsednik Kovačič obema to- plo zahvalil, sta bila na vrsti glasovanje in izbira med petimi kandidati za položaj upravitelja. Člani so potrdili zaupanje od- vetniku Mitji Ozbiču in hkrati izvolili nova upravitelja, in sicer odvetnico Barbaro Ru- dolf in podjetnika Erika Zobca. Vzporedne volitve v nadzorni odbor so potrdile Alda Cunjo na položaju nadzornika, nova na- domestna nadzornika pa sta Boris Valentič in Walter Stanissa. V Spoštovano uredništvo! Z začudenjem berem, kar pišeta prof. Marija in dr. Metka Kacin v Novem glasu (pa tudi v Primorskem dnevniku, zasebnih pismih in, kdo ve, morda še kje....). Na simpoziju o Idriji in njeni kulturni identiteti v slovenski književnosti sem nastopila kot referentka s prispevkom, posvečenim dr. Antonu Kacinu, ker je datum simpozija skoraj sovpadal z njegovo obletnico rojstva, dne 25. maja. Na noben način nisem bila soudeležena pri zasnovi ali organizaciji idrijskega simpozija, zato ne vem, v imenu česa naj bi si lastila pravico, da bi pošiljala vabila naokoli: v teku let sem sodelovala na desetinah simpozijev, kjer sem velikokrat predavala o različnih avtorjih. In dobila od slednjih kvečjemu zahvalo. Sem pa iz ljubeznivosti en dan pred simpozijem telefonirala okoli 12h hčerkama dr. Antona Kacina, prof. Mariji in dr. Metki, da bi preverila, če sta prejeli vabilo, saj sem sama organizatorjem posredovala njun naslov, ko so me vprašali zanj. Ker ju ni bilo doma, sem pustila telefonsko sporočilo. Ne vem sicer, zakaj in čemu naj bi vse to koga zanimalo: narobe svet.... ali, bi zapisal urednik Jurij Paljk: “Tako pač je... ” Prijazen pozdrav! Tatjana Rojc Prejeli smo Zadružna kraška banka / Občni zbor 2015 Spremembe družbenih organov Bilo je konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, ko je strogi ravnatelj nabrežinske osnovne šole predstavil učencem IV. A razreda (takrat smo imeli celo paralelko v osnovni šoli v Nabrežini; danes pa!?) novo učiteljico Štefanjo Ravnik. Bila je to črnolasa, edina nedomačinka, ki nas je kmalu osvojila ne le s svojo lepo slovenščino, ampak predvsem z umirjeno govorico, ki je popolnoma obvladala “živahen” mešani razred kraških razgrajačev, med katerimi tudi “vojnih reziduov”, tri, štiri leta starejših! Imeli smo jo radi, ker nas je naučila marsikaj ob pomanjkanju pripomočkov in predvsem, ker nam je vlila ljubezen do svojega jezika in predvsem domovine. Samo dve leti je poučevala v Nabrežini in nas vedno zagovarjala pred strogim ravnateljem (tudi sam sem ji še danes hvaležen), nas uspešno pripravila na sprejemni izpit za vpis na gimnazijo in nas odslovila. Ko sem obiskoval prvi razred srednje šole v Gorici, sem jo še nekajkrat srečal, saj je živela prav nasproti Alojzijevišča, in tam sem navezal prijateljstvo s sinom. Naslednje šolsko leto sem prestopil v tržaško srednjo šolo in zgubil vsak stik z učiteljico, do oktobra 1954, ko me je presenetila razglednica iz Amerike s pozdravi pred koncem STO-ja, ko jo je skrbela ponovna priključitev naših krajev Italiji. Ohranil sem vsakoletne stike (pisne, telefonske in obojestranska obiska) do njenega 104. rojstnega dne. Ostala bo v mojem hvaležnem, neizbrisnem spominu! Naj ji Bog bogato poplača, saj mu je še do konca prepevala. Zbogom, gospa Učiteljica Antek Spomin šolarčka membne korake v smer vse bolj tesnega sodelovanja med itali- janskim Trstom in slovensko narodno skupnostjo, za kar se mu je predstavnik slovenske vlade zahvalil. Minister Žmavc je poudaril, da je tovrstno pozi- tivno vzdušje mogoče občutiti tudi na relaciji med Furlanijo Ju- lijsko krajino in Slovenijo: prav zato je potrebno še bolj okrepiti čezmejne kulturne in predvsem gospodarske naveze, predvsem v luči koristenja evropskih sred- stev. Tako partnerstvo je potreb- no čedalje izvrševati zlasti na ni- voju regijskih politik. Predsed- nik SKGZ Rudi Pavšič je v po- trditev dobrososedskih odnosov spomnil na nedaven obisk itali- janskega predsednika Sergia Mattarelle v Ljubljani, hkrati pa je napovedal srečanje, ki ga bo s kolegom Bandljem imel pri predsedniku republike na Kvirinalu v Rimu 9. junija. Novoizvoljeni predsednik SSO je izra- zil prepričanje, da se na poti reševanja še obsto- ječih problemov lahko koraka le z ramo ob ra- mi. To složnost je po- trebno vzpostaviti na različnih nivojih, na primer v zvezi s težava- mi Primorskega dnev- nika ter ostalih kultur- nih in medijskih dejav- nikov naše narodne skupnosti. Ob koncu srečanja je minister Žmavc pova- bil župana Cosolinija na težko pričakovano odprtje Tržaškega knjižnega sre- dišča na trgu Oberdan, ki bo v torek, 23. junija. To središče bo po njegovem mnenju prostor srečevanja tako pripadnikov slo- venske narodne manjšine kot italijanskega naroda. Obenem pa bo vez med Republiko Slove- nijo in Italijo. Preden se je predstavnik sloven- ske vlade odpravil spet na pot proti Ljubljani, si je v gostilni Sardoč v Prečniku ogledal eno- gastronomsko prireditev z na- slovom Izvrstni okusi – Sloveni- ja se predstavi, katere pokrovi- telj je Generalni konzulat Repu- blike Slovenije v Trstu. IG Smrt zavedne Slovenke V Kaliforniji je preminila 104-letna Štefka Ravnik ZDA Foto Damj@n Župan Cosolini se rokuje z ministrom Žmavcem; ob njiju tudi Rudi Pavšič in Walter Bandelj (foto IG) Udeleženci regijskih iger SOS na pogostitvi v Sv. Križu (foto IG) Štefka Ravnik in hčerka Mirjam Štefka Ravnik z avtorjem zapisa Antkom Terčonom Tržaška 28. maja 2015 11 Obvestila Društvi “Luna e l'altra” in “Una casa tutta per noi” vabita na predstavitev fotografske razstave o ženski toponomastiki v Sloveniji, ki bo v četrtek, 28. maja, ob 16.30, v tržaškem mestnem središču, na sedežu mikro območja, ul. del Pane 6. Klub prijateljstva – Vincencijeva konferenca vabita na avtobusni izlet v Labin (ogled mesteca in njegovega zanimivega muzeja, kosilo, nato spust do morja v Rabac z možnostjo sprehoda po obmorski promenadi), v petek, 12. junija, info 040 225468 zvečer (Vera). Finžgarjev dom / Otroška dramska skupina Tamara Petaros Začel se je bogat niz gledaliških prireditev OPČINE soboto, 16. maja, se je začelo. Kaj? Pestro gledališko dogajanje v Finžgarjevem do- mu na Opčinah! Tamkajšnje društvo namreč začenja gleda- liški niz, ki bo mlajše in starejše otroke popeljal do poletja. Kot je v sončnem popoldnevu po- vedala predsednica Lučka Pe- terlin, nas namreč čaka mesec samih predstav, ki ga bo v ne- deljo, 14. junija, sklenila gleda- liška skupina MOSP s psiho- loško vinjeto Eeny meeny miny moe. A pojdimo po vrsti. S pravljico in pesmijo v svet nas je v sobo- to najprej ponesla otroška pev- ska skupina Vesela pomlad z Opčin, ki je pod vodstvom An- dreje Štucin in ob klavirski spremljavi Alenke Cergol zape- la in zaigrala vrsto kratkih in prikupnih pesmic o vseh mo- gočih likih in prigodah. Ob žabicah, igranju in kričanju so malčki pokazali, kako se na za- baven način učijo slovenskega V jezika in sveže slovenske avtor-ske glasbe.Pred polno dvorano staršev in prijateljev se je nato predstavila otroška dramska skupina Tama- ra Petaros z uprizoritvijo Rdeče kapice malo drugače. Kakšni bi bili “rdeča” zvezdnica in njeni soigralci v pravljici v sodobni gledališki preobleki? Res smo se nasmejali ob tem, kako je režiserka in avtorica Manica Maver reinterpretirala to pra- vljično klasiko. V njej se na svo- jo usodo najbolj jezi volk, ki je v resnici prav dober in priku- pen. “Zakaj so vsi jezni name in tako prestrašeni, ko me srečajo”? se sprašuje. Ni mu do- volj to, da publiki razdeli šopke barvanih rož. Režiserja igrane gledališke vaje prepričuje, da prava stran zgodbe ni tista, ki jo vsi poznamo. V živi in dina- mični uprizoritvi se volk po- kaže kot prisrčen in občutljiv lik, ki svetuje kuharske recepte, všeč so mu lepe obleke, okrog sebe trosi dobra voščila in srečo. Sodobna Rdeča kapica pa je arhetip razvajene sitnice. Prizori se izmenjujejo, kdaj pa kdaj zamrznejo, volku pa se nazadnje uspe z babico zmeniti, da bi mladenko počakal v postelji in jo prevzgojil. Eksperiment s pomočjo zmedenega lovca in pozabljive babice kljub vsemu spodleti. Mladi gledališčniki predla- gajo, naj se vrnemo k izvir- ni pravljici, ki je ljudem ta- ko všeč, kljub vsemu pa se- daj, končno, poznamo “re- snično” zgodbo. Predstavo so pospremili pisani kostu- mi in vizualno-glasbeni efekti. Gledališko dogajanje v Finžgar- jevem domu se je nadaljevalo v nedeljo, 24. maja, ko je gleda- liška skupina SKK uprizorila Ta (ne) srečni dan. Vpisi za junijski gledališki teden pa že potekajo. JŠ DSI in Knjižnica Dušana Černeta Nikola Moscatello: duhovnik in diplomat abijan Veraja, pred kratkim umrli monsinjor in nek- danji podtajnik kongrega- cije za svetnike, in Stipe Kljaić, mlad zgodovinar iz Splita, sta la- ni izdala knjigo o duhovniku Ni- koli Moscatellu, cerkvenem sve- tovalcu na poslaništvu Kraljevine SHS oz. Kraljevine Jugoslavije pri Sv. sedežu, ki osvetljuje tako ce- lotno obdobje kraljevine, vključno z vojnim dogajanjem, kot prve mesece po drugi svetov- ni vojni. Prvi del knjige je avto- biografski, saj je svoje spomine narekoval nekaj let pred smrtjo zaradi prigovarjanja prijateljev. Drugi del pa obsega pomem- bnejše dokumente iz Moscatello- vega osebnega arhiva. 32-letnega zgodovinarja Stipeta Kljaića, zaposlenega na Hrvaškem inštitutu za zgodovi- F no v Zagrebu, ki je z znanstve-nim aparatom sodeloval pri izda-ji avtobiografije msgr. dr. Nikole Moscatella, sta v Peterlinovo dvo- rano povabila DSI in Knjižnica Dušana Černeta. Gosta je pred- stavil Ivo Jevnikar, ki mu je tudi zastavljal vprašanja. Moscatello predstavlja lik duhov- nika in diplomata, ki je imel po- končno držo, bil velik intelektua- lec, odkrit, odločen in zelo pogu- men. Bil je na zelo kritičnem po- ložaju, saj je bil kot katoliški du- hovnik v službi države, ki je pri Sv. sedežu vzdrževala bolj diplo- matske kot prisrčne odnose in je moral zagovarjati svojo srbsko usmerjeno pravoslavno državo. Svojim spominom je dal naslov Neprijatelj Papin radi Kralja, ne- prijatelj Kraljev radi Pape. Ta sta- vek je izrekel Tito in izpostavlja njegovo notranjo svobodo. Mo- scatello je moral namreč krmari- ti med državnimi in cerkvenimi interesi, pri iskanju kompromi- snih rešitev pa se je večkrat znašel v nemilosti, zdaj na tej, drugič na drugi strani. Na kraljevski ambasadi v Vatika- nu je doživel vrhunec svoje ka- riere kot cerkveni svetovalec in imel veliko vlogo pri prizadevan- jih za konkordat. Ko je propadla Jugoslavija, se je znašel v novi si- tuaciji: v Mussolinijevi Italiji. Njegova glavna vloga je tedaj po- stala karitativno humanitarna: med drugo svetovno vojno je po- magal vsem, ne glede na vero in narodno pripadnost. Kot diplo- mat se je zavzemal za pravice slo- venske in hrvaške manjšine. Znan je kot tajni pogajalec o ju- goslovanskem konkordatu, imel je pomembno vlogo pri reševan- ju sporov glede hrvaškega zavoda sv. Hieronima v Rimu. Hrvaški duhovnik in jugoslovan- ski diplomat je od leta 1922 do 1946 služboval kot svetnik za cer- kvene zadeve na poslaništvu Kraljevine SHS oz. Jugoslavije pri Sv. sedežu, v Rimu pa je ostal do smrti. Rodil se je na Dolu na Hva- ru leta 1885 kot peti otrok. Stric dominikanec je imel odločilno vlogo pri njegovi izobrazbi. Vsto- pil je v bogoslovje v Splitu, bil posvečen v duhovnika na Hvaru. V Zadru je študiral cerkveno zgo- dovino in pravo, v Rimu pa opra- vil doktorat iz cerkvenega prava. Med vojno je pisal, kaj se dogaja internirancem, italijanske oblasti pa so vse Cerkvi zanikale, v od- govor na to pa jim je Moscatello naštel vsa taborišča in povedal, kaj tam počnejo. V Rimu je ostal do konca vojne in še naprej. Osebno se je srečal s Titom v Beogradu, kmalu potem pa se je končala njegova kariera. Režim ga je prisilno umaknil z ambasa- de, pokopan pa je v Rimu, v grobnici Zavoda sv. Hieronima. Ta ustanova, ki je bila najprej go- stišče za romarje in nato center za duhovnike, ki so študirali na papeški univerzi v Rimu, je tudi izdala Moscatellovo knjigo. Šin Ob boleči izgubi drage sestre NATALIE izreka deželnemu svetniku Igorju Gabrovcu in vsem prizadetim svojcem iskreno in občuteno sožalje STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST V Barkovljah je navada, da si otroci za prvo sv. obhajilo oblečejo noše. Noše hrani domače društvo (SKD Barkovlje) in so last vseh domačinov. V nedeljo, 17. maja, so Erin, Giada in Mija prvič stopile k obhajilni mizi. Bilo je res slovesno. Med mašo, ki jo je daroval msgr. F. Vončina, je pel domači zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot. Obhajanke so občuteno sodelovale, starši tudi. Po maši so šli vsi v domače društvo. Po stari navadi pripravijo družine prvoobhajacev prigrizek za sorodnike, prijatelje, pevce. Vsi so dobrodošli. Vsi radi pridejo na kavo in sladico, da pokramljajo, se veselijo ob prazniku. Da je vse lepo izpadlo, je botrovalo tudi sončno pomladansko vreme. V ponedeljek, 25. maja 2015, so v mali dvorani Narodnega doma v Trstu slovesno obeležili stoletnico Doklerjevega Grško-slovenskega slovarja, ki je dijakom klasičnih jezikov v matični Sloveniji in v zamejstvu od daljnega leta 1915 odpiral vrata v bogato zakladnico grške književnosti. Slovar je nastal iz želje, da bi smeli v gimnazijah poučevati staro grščino v slovenščini, kar je do takrat zaradi pomanjkanja učbenikov potekalo v nemščini. Tudi nova, popolnoma prenovljena izdaja slovarja, ki so jo ob tej priložnosti predstavili publiki, je namenjena študirajoči mladini, a ima, kot prva, ob didaktičnem tudi močan kulturni naboj. Predstavitev je začel prof. Tomaž Simčič v imenu Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem ravnateljstvu, saj je slovar založila prav ta ustanova, ki ob drugih zadolžitvah skrbi tudi za natis učbenikov za slovenske šole. Začrtal je pot prenovljenega slovarja od zamisli do uresničitve ter povedal, da so pri pobudi strnili vrste strokovnjaki Oddelka za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (doc. dr. Matej Hriberšek), profesorji klasičnih jezikov Liceja F. Prešerna v Trstu (dr. Barbara Zlobec) ter založba Znanstvenega raziskovalnega centra, ki deluje pod okriljem SAZU (mag. Aleš Pogačnik). Barbara Zlobec, profesorica na Liceju Franceta Prešerna in pobudnica projekta, je prisotnim opisala novosti predelane izdaje. Slovar je doživel temeljito jezikovno prenovo in posodobitev, odstranjeni so bili arhaizmi, marsikateri dijakom težje razumljiv pojem ima dodatno razlago. Številna gesla so bila razširjena in oblikovno preurejena; v slovarju na primer ne najdemo več dvojnih oklepajev, značilnih za gesla s podiztočnicami, odstranjeni pa so bili tudi številni oklepaji znotraj gesel, ki so moteče prekinjali vsebino. Vnešena so bila osebna in krajevna imena v skladu s sodobnimi pravopisnimi pravili, kratice so bile poenotene, dodani zemljevidi in druga didaktična pomagala. Zasluga dr. Hriberška je precizna posodobitev etimologij in obsežen uvod, ki ne razkriva samo zgodovine slovarja, ampak v marsičem tudi zgodovino študija klasičnih jezikov v slovenskem prostoru. Profesorica Zlobec je poudarila, da so te etimološke osvetlitve tako dodelane, da bodo nedvomno očarale tudi negreciste; kot primer je omenila etimologijo besede “manthano” (učim se): ta temelji na indoevropski bazi, ki pomeni “razmišljam”, iz iste baze pa izhajajo gotski glagol s pomenom “stremeti” in vrsta pridevniških besed: staronemški s pomenom “zagnan”, litovski s pomenom “živahen”, nem. s pomenom “živahen, vesel” in ne nazadnje slovenski “moder”. Ob nastanku je bil Dokler eden izmed redkih grških z etimologijami obogatenimi slovarjev v Evropi, kajti avtor je hotel poudariti enakopravnost slovenščine med drugimi jeziki. O Doklerju in njegovem življenjskem poslanstvu je nato podrobneje spregovoril dr. Matej Hriberšek, docent na Oddelku za klasično filologijo na Univerzi v Ljubljani. Predstavitev je končal mag. Aleš Pogačnik, vodja in glavni urednik Založbe ZRC, ki je prisotnim razložil vlogo založbe v sklopu SAZU in napovedal njene nadaljnje cilje: ker prenovljeni šolski Grško-slovenski slovar ne bo v prodaji, Deželni šolski urad ga je namreč založil za potrebe zamejskih gimnazij, bodo v naslednjih letih v Ljubljani izdali naknadno izpopolnjen slovar, stara varianta iz leta 1915 pa bo prosto dostopna na spletu v digitalni obliki. Ob slovesu so govorniki izrazili željo, da bi profesorji in dijaki še naprej s pridom uporabljali slovar ter da bi se klasična gimnazija še naprej razvijala v skladu z ideali, pri katerih se je vedno napajala: kultura, sodelovanje in kalokagathia (iskanje lepega in dobrega). Prenovljeni Doklerjev grško-slovenski slovar Foto Damj@n Beneška / Aktualno28. maja 201512 Arhivirana tožba proti odgovornemu uredniku msgr. Qualizzi Kazenska ovadba je bila povsem neutemeljena ožba, ki jo je deželni svetnik Roberto Novelli (Naprej Ita- lija) vložil proti Domu oz. proti njegovemu odgovornemu uredniku msgr. Marinu Qualizzi, se je izkazala kot neosnovana. Sod- nik za predhodne raziskave videm- skega sodišča je sprejel zahtevo za arhiviranje, ki jo je predstavila jav- na tožilka Viviana Del Tedesco. “Postopek raziskave je bil arhi- viran, kot smo vedno zahtevali in zagovarjali. Kazenska ovadba s strani deželnega svetnika No- vellija je bila povsem neutemel- jena, medtem ko je bila legitim- na kritika Doma v odnosu do ravnanja omenjenega politika”, je izjavil odvetnik Carlo Monai, ki je zagovarjal msgr. Qualizzo. Čedajski politik je novembra 2012 vložil tožbo zaradi članka v zvezi s krčenjem državnih sredstev v prid slovenske manjšine v Italiji. Čutil se je pri- zadet, češ da je bil obrekovan, ker je v komentarju, ki je bil ob- javljen 31. oktobra v Domu, bilo poudarjeno, kako je po letih po- segov in zagovarjanja stališč proti delitvi sredstev v prid slo- venske skupnosti prišlo do tega, da so bili ti tega leta dejansko zmanjšani, predvsem tisti, namen- jeni razvoju obmejnih občin vi- demske pokrajine. “Iz vsega tega prahu ni bilo nič. Sodni postopek je dal popolnoma prav Domu in njegovemu odgo- vornemu uredniku msgr. Qualiz- zi”, je izjavil Monai, ki je obrambo sprejel brezplačno in je to tožbo imel za “ustrahovalno dejanje pro- ti osebi široke kulture in velike od- prtosti in hkrati za napad na svo- bodo tiska in kritike. Novellijeva T pobuda za tožni postopek – je pri-trdil advokat, ki je bil v tistem časutudi poslanec – kaže na šibke točke v samih argumentih: njegova mnenja so vprašljiva, tudi ko se ti- kajo problema jezika”. Javna tožilka Del Tedesco je pred- stavila zahtevo za arhiviranje že fe- bruarja leta 2013, toda Novelli je preko svojega odvetnika Gugliel- ma Pelizza temu nasprotoval, tako da je sodnik Alessio Verni' odredil dodatne preiskave. Sedaj pa je prišlo do arhiviranja. Novica je bila sprejeta z velikim zadovoljstvom v Nediški dolini, med Slovenci v Ita- liji, v celotni Furlaniji Julijski kraji- ni, a tudi v bližnji Sloveniji in Av- striji. Msgr. Qualizza je poznan in cenjen kot duhovnik, teolog in no- vinar. Ko se je konec novembra 2013 razširila novica o tožbi, so kar pa- dale solidarnostne izjave v bran msgr. Qualizze in petnajstdnevni- ka Dom, tudi iz Slovenije in Avstri- je. Prihajale so s strani tako navad- nih bralcev kot kolegov novinar- jev, kulturnih delavcev, duhovni- kov in krajevnih upraviteljev. Svet slovenskih organizacij je v svo- ji izjavi obtožil Novellijevo prijavo kot “hudo potezo proti svobodi in- formiranja”. Stranka Slovenske skupnosti je pisala: “To je nedo- pustno, da se neki politik in jav- ni upravitelj poslužuje takih me- tod, ki so prava ustrahovanja”. Iz Avstrije je Hanzi Tomažič, od- govorni urednik celovškega ško- fijskega tednika Nedelja, označil Novellijevo ravnanje kot “napad na svobodo informacije”. V Slo- veniji so zadevo spremljali z ve- liko pozornostjo na najvišjih ni- vojih. Načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar je Domu izrazil solidarnost v imenu cele gornje Soške doline. Spletni portal www. articolo21. info v zvezi s svobodo tiska v Italiji je poročilo naslovil: “Ustrahoval- no dejanje napram duhovniku – novinarju v Furlaniji”. Svet slovenskih organizacij izraža veliko zadovoljstvo zaradi odločitve sodnika za predhodne preiskave, ki je na predlog javnega tožilstva arhiviral tožbo deželnega svetnika Roberta Novellija proti šti- rinajstdnevniku Dom in njegove- mu odgovornemu uredniku msgr. Marinu Qualizzi. Deželni predsednik SSO Walter Bandelj se je v telefonskem pogo- voru že zahvalil odvetniku Carlu Monaiu, ki se je brezplačno zavzel za Dom in za njegovega odgovor- nega urednika msgr. Marina Qua- lizzo. Praznik špargljev Uvod s fotografsko razstavo in malimi risarji ŠTANDREŽ župnijskem parku pod lipami se je v so- boto, 23. maja, začel tradicionalni Praznik špar- gljev, ki vsako leto poteka ob koncu meseca maja. Organi- zira ga Prosvetno društvo Štandrež. Pravzaprav se je praznovanje začelo že v pe- tek, 22. maja, zvečer, ko so v spodnjih prostorih župnijske- ga doma Anton Gregorčič od- prli skupinsko fotografsko razstavo desetih domačih fo- tografov. Svoje najlepše izdel- ke so prikazali: Loredana Prinčič, Milan Bressan, Andreja Bizjak, Cristina Marussi, Mario Mucci, Damjan Paulin, Viktor Selva, Fabiola Torroni, David Vižintin in Slavko Zavadlav. Večer je uvedel predsednik društva Štandrež Marko Brajnik, ki se je zahvalil vsem, ki so pri- spevali k uresničitvi lepe razsta- ve, in napovedal začetek večera z glasbenim uvodom male vio- linistke Makrine Quinzi, učenke Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. O razstavi je spregovoril umetnostni zgodo- vinar in kritik Saša Quinzi, ki je svoj nastop osredotočil na vlo- V go, ki jo ima fotografija v umet- nostnem krogu in ki je pomem- ben dejavnik ustvarjalnega, si- cer zelo subjektivnega, dogajan- ja. Pohvalil je pobudo za razsta- vo, na kateri so prisotna dela že priznanih in uveljavljenih foto- grafov kot tudi začetnikov, ki ljubijo to zvrst in jih je spodbu- dil, naj nadaljujejo po tej poti, ki lahko nudi veliko zadoščenja. Večer je sklenil mladi harmoni- kar Lorenzo Marussi, ki tudi obiskuje šolo Komel. Razstava bo obprta do 31. maja ob prire- ditvah Praznika špargljev. V soboto pa so se pomerili mla- di ustvarjalci iz vrtcev in osnov- MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (98) Mariza Perat Cerkev Marije Vnebovzete na Repentabru V letu 1972 je Repentabor dobil novo šolsko poslopje, ki so ga že naslednje leto poimeno- vali po pesniku Alojzu Grad- niku. Na poimenovanju sta ob odkritju njegovega do- prsnega kipa bila prisotna vdova pesnika Gradnika, go- spa Francka, ter Gradnikov sin, inženir Sergej. Veliko slavje je šola pripravila tudi leta 2013, ob 40-letnici poi- menovanja in 140-letnici ustanovit- ve šole. Tudi ob ti- sti pri- ložnosti je šolo obi- skal Sergej Gradnik. Takrat so šolsko knjižnico poimenovali po učitelju Antonu Fakinu. Šola na Repentabru pa je znana tudi po svojih bogatih iz- venšolskih izo- braževalnih dejav- nostih. Za svoje ra- ziskovalno delo so učenci prejeli več priznanj, poleg drugih tudi zlato priznanje s pohvalo Zveze Prijateljev mladine Slove- nije. Enkrat na leto učenci izdajo list Naš Čira Čara. Njihovo raziskovalno delo je izšlo tudi v knjižni obliki. Delo je izdala občina Re- pentabor. Razvito je tudi sodelovanje učencev in učiteljev z domačimi društvi. Šola prireja tudi poučne izlete. Učenci so med drugim obiskali Gradnikovo rojstno hišo v Medani ter osnovno šolo v Števerjanu, ki prav tako nosi ime po Alojzu Gradniku. V nekdanjem šol- skem poslopju na Colu je od leta 1989 Kulturni dom, sedež društva Kraški dom. Tu se odvija živahna in razve- jena prosvetna dejavnost. Ob stoletnici rojstva tržaškega pisatelja Bo- risa Pahorja so tu leta 2013 postavili njegov doprsni kip. Izdelal ga je že omenjeni kipar in slikar Evgen Guštin. Slavljenec si je ob tej priložnosti kip sam odkril, kar je vsekakor edinstven, a tudi zelo prijeten dogodek. Pred koncem naj dodam še nekaj besed o trdem življenju kraških žena in deklet, ki so v pre- teklosti z Repen- tabra, pa tudi iz drugih kraških vasi, nosile mleko in drugo blago v Trst. Z Repentabra so po večini hodi- le v Rojan, ker je bil najbližje. Vsa- ka je imela svoj okraj. V glavnem so vse zno- sile na glavi, vrče pa so nosile v rokah. / dalje Nadaljuje se bogata pevska sezona DVS Bodeča Neža na turneji po Italiji ekleta DVS Bodeča Neža so bila pretekli konec tedna na turneji po Ita- liji. Njihov pevski vikend se je začel z obiskom Expo-ja v Mila- nu in z nastopom pred sloven- skim paviljonom v sklopu dne- va zamejcev. Ob tej priložnosti so pevke, pod vodstvom Mateje Černic, zapele nekaj priredb slo- venskih ljudskih pesmi ter nekaj skladb modernejšega značaja, kot sta na primer I got Rhythm in Jamaica Farewall. Svoj nastop je DVS Bodeča Neža sklenila v notranjosti slovenskega paviljo- na, kamor je privabila mnogo turistov od vsepovsod. Oblačno vreme ni pokvarilo navdušenja D pevk in zborovodkinje, ki so sevečkrat pridružile Evgenu Banuin zaplesale na melodijo sloven- skih popevk, ki so jih predvajali pred slovenskim paviljonom. Turneja DVS Bodeča Neža se je nadaljevala v Arcu (pri Trentu), kjer je dekleta gostil tamkajšnji zbor Coro Castel, ki ga vodi di- rigent Enrico Miaroma. Koncert so pevke uvedle s sugestivnima skladbama Ponetemente Loren- za Donatija in Bonatovo Drai brauen, ki so ju zapele razpršene po cerkvi, tako da je zvok objel poslušalce. V cerkvi je nato za- donelo nekaj renesančnih skladb, in sicer Gallusovi Trahe me in O beata Trinitas, nekaj skladb poznoromantičnega skladatelja Maxa Regerja in Pea- ce upon you, Jerusalem Arva Parta. Prisotni so lahko prisluh- nili tudi skladbam slovenskih skladateljev, kot so Adamičeva Nmau čez izaro, Merkujeva Son- ce ljubo, Skrivnost Andreja Ma- korja in Poslednji spev Patrika Quaggiata. Zvečer je bil čas še za druženje z gostitelji in sprehod po malem mestnem središču. V nedeljo, 17. maja, so dekleta končala svoje pevsko potovanje v Piazzoli sul Brenta (zraven Pa- dove), kjer so nastopile v vili Contarini na festivalu Festa del- la musica attiva. To je festival, ki ga Fundacija G. E. Ghirardi pri- reja od leta 2009. Poslušalcem so pevke po- nudile nekaj skladb iz svo- jega železne- ga repertoar- ja, posebej pa so jih nav- dušile z Uro- kom Lojzeta Lebiča in s tremi mo- dernejšimi skladbami, ki so jih za- pele ob spremljavi Patricka Quaggiata in Davida Šuli- goja. Pevke so bile nad turnejo izred- no navdušene, saj je bila to zan- je čudovita izkušnja, hkrati pa so lahko s svojim petjem pone- sle slovensko pesem v svet. Nika Cotič Poimenovanje šole l. 1973. V ospredju Gradnikov sin, inženir Sergej Osnovna šola “Alojz Gradnik” na Repentabru Doprsni kip Alojza Gradnika Sergej Gradnik ob 40-letnici poimenovanja Učenci na Repentabru Doprsni kip pisatelja Borisa Pahorja Kulturni dom na Colu nih šol. Njihova naloga je bila, da narišejo najljubše igrače. Čeprav je bilo vreme deževno, se je pod šotori zbrala kar lepa skupina mladih umetnikov. Nedeljski spored je začel številni zbor osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža, ki je pod vodstvom učitelja Martina Srebrniča lepo zapel vrsto narodnih. Sledil je nastop tria Hram. Na voljo so bili odlični šparglji ter druga jedača na žaru in bo- gat srečelov. Praznik špargljev se bo nadalje- val v soboto, 30. maja, in nedel- jo, 31. maja. DP Foto DP Slovenija 28. maja 2015 13 Tigr, prva organizacija slovenskega odpora zoper fašizem! Kako k novi enotnosti politične desnice? lovenci smo se združili v bolečini in sočutju zaradi umora sedmih starejših bolnikov, zločina v ljubljanskem Kliničnem centru, ki naj bi ga povzročil zdravnik, domnevno prikrit psihični bolnik. Primer je zelo zmanjšal ugled naj- večje in najpomem- bnejše zdravstvene ustanove v Sloveniji, njenega vodstva in po- sredno celotnega zdravstva, dobiva pa čedalje večje razsežno- sti izredno boleče in škodljive afere. V politiki se v prejšnjih dneh ni zgodilo veliko novega, nepričakova- nega. V Sloveniji se namreč v bistvu v družbi in državi nepre- kinjeno soočata pro- grama in strategiji obeh idejnopolitičnih blokov, levega in de- snega, ki pa jih tvorci zelo počasi prilagajajo sicer zelo nujnim re- formam in drugim potrebam državljanov. Delo vlade je, deni- mo, zdaj precej oteženo zaradi sporov med ministri oziroma v koaliciji glede prodaje ali sistema prodaje državnega premoženja, posebej zelo pomembne družbe Telekom Slovenije. Tudi v vladi obstajajo različni pogledi o raz- S merah na vrhu slovenskega pra-vosodja, pa o stališčih do opozi-cije, pri čemer je Janez Janša po- gosto najbolj citirana oseba. Predsednika vlade Mira Cerarja, ki javnost rad prepričuje, kako je izvršilna oblast čedalje boljša in uspešna, je pred dnevi z mnogi- mi argumenti prepričljivo zani- kal predsednik Računskega so- dišča, Tomaž Vesel. Vlado je opo- zoril, da bi morala končno zelo nujno začeti izvajati reforme na raznih področjih, najprej zdrav- stveno in pokojninsko. Zmanjšati je treba del državne uprave in ze- lo visoke plače raznih funkcio- narjev, vključno z dodatki, ki ni- so zasluženi. Vlada naj prenovi kadrovsko politiko in ugotovi, ali je raven socialne države spričo krize in finančnih dolgov še pri- merna. Predsednik Računskega sodišča je politi- ko in javnost opozoril, da država za plače javnih uslužben- cev porabi 11% proračunskih iz- datkov letno. Dolg države, pre- računan na vsa- kega prebivalca Slovenije, je lan- sko leto znašal 14.600 evrov. Vsak delovno ak- tiven državljan pa je bil zaradi javnega dolga la- ni zadolžen za več kot 37.600 evrov. Na politični de- snici pa si SDS predsednika Jane- za Janše najbolj prizadeva, da bi se politično ponovno opomogla in uveljavila. V stranki se trudijo za nov dogovor o tesnejšem so- delovanju s sorodno stranko, No- vo Slovenijo, krščanskimi demo- krati, predsednice Ljudmile No- vak, za kar naj bi kmalu posredo- val tudi predstavnik Evropske ljudske stranke. Nekateri so za vo- dilno vlogo SDS na politični de- snici, toda brez Janeza Janše. Ob- stajajo mnenja, da za vnovičen politični vzpon slovenske desni- ce ne potrebujemo nobene nove politične stranke, po prepričanju drugih pa bi, potem ko je samo SDS na preteklih izrednih parla- mentarnih volitvah in s predsed- nikom Janezom Janšo v zaporu izgubila okoli 100.000 volivcev, potrebovali vsaj eno novo poli- tično stranko na desnici. Vodil naj bi jo Janez Šušteršič, uspešen minister v drugi vladi Janeza Janše. Ivo Hvalica, nekdanji po- slanec SDS, sicer pravi, “da izsto- pa iz stranke ni nikdar obžaloval. Vse, kar se je v poznejših letih do- gajalo v stranki in okoli mojega večnega predsednika – naj spom- nim, 15. maja je minilo 22 let, odkar je bil na litostrojskem kon- gresu izvoljen za predsednika stranke –, me v tej odločitvi po- trjuje. Kot sem se pozanimal, je Janez Janša vodja stranke z naj- daljšim stažem v Evropi”. Nek- danji poslanec Ivo Hvalica je oce- nil tudi predsednika vlade Mira Cerarja. O njem pravi, “da je pov- sem v redu fant, a v realnem sek- torju ni zaslužil niti ene plače, takšni ljudje pa ne morejo vedeti, kaj je življenje. Niso se dotaknili nobenega od stvarnih proble- mov”. Glede vloge Janeza Janše v slo- venski politiki, na območju de- snice, pa povsem drugače raz- mišlja ekonomist in politični analitik Bernard Brščič. Tole je za- pisal v reviji Reporter: “Stranka SDS po mojem možnosti za rast nima. 30 let laži, podtikanj, me- dijskih izmišljotin in montiranih političnih procesov je Janeza Janšo priskutilo večini sloven- skih volivcev in s tem zamejilo Afera Ivan Radan in njene posledice za slovensko javno zdravstvo Na pomoč, dr. House! van Radan je bil donedavna samo eden od številnih zapo- slenih v ljubljanskem kli- ničnem centru (UKC). Ni bil sicer ravno med povprečnimi zaposle- nimi v največji bolnišnični struk- turi v Sloveniji. Bil je zdravnik, ne- vrolog, ki je imel dnevno opravka z bolniki. Ivan Radan je bil vse to... da, namenoma uporabljamo preteklik, ker je danes isti zdravnik nekaj povsem drugega. Pred nekaj meseci je v javnost pljusknila no- vica, da naj bi eden od zdravnikov v kliničnem centru poskrbel za evtanazijo terminalnega bolnika. Le nekaj dni zatem se je Ivan Ra- dan javno razkril: dejal je, da je si- muliral evtanazijo bolnika. Usod- ne mešanice s smrtonosnim kali- jem pa, tako je pojasnil, da ni vbrizgal v pacientovo telo. Kdo ukaže na UKC? “Zakaj ste to storili”? ga je takrat vprašal Slavko Bobovnik na Od- mevih. “Da bi opozoril na nevzdržne razmere na nevrološki kliniki”, je odgovoril Radan. Za- deva je po tem razkritju postala državna afera. Radana so umakni- li in začele so se preiskave, ali je do evtanazije res prišlo ali ne. Pred kakimi desetimi dnevi so mediji objavili novico, da je policija Ra- dana aretirala in da ga sumi kar sedem umorov in 24 drugih kaz- nivih dejanj. Ob splošnem zgražanju je kvišku planil celoten politični vrh. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je zahtevala odstop vseh hierarhično nadreje- nih do vršilca dolžnosti general- nega direktorja kliničnega centra Simona Vrhunca. Iz UKC so po ustaljeni praksi odgovorili, da ra- zlogov za odstop ne vidijo, in so prejšnji ponedeljek, ko se je rok iz- tekel, tako “preslišali” poziv in I mirno ostali na svojih položajih.Primer Radan bo naprej preučeva-la policija, dejstvo pa je, da je ta afera nova gnojna bula, ki se je razpočila in pokazala stanje zno- traj javnega zdravstva. UKC je iz- jemno velika blagajna, kjer tok de- narja nikoli ne usahne. To je jasno vsem, ki delajo v tamkajšnjem okolju. UKC je tako plen politike in je plen številnih lobistov, ki imajo z največjo slovensko bol- nišnico sklenjene bajne pogodbe za svetovanje oziroma za zunanje sodelovanje. Novembra lani so ta- ko Finance razkrile, da je vodilne v UKC obiskoval Janez Zemljarič (in to so potrdili tudi v UKC), nek- danji notranji minister sociali- stične Slovenije in vodja slovenske Udbe v času SFRJ, pa tudi nekdanji vodja UKC. Zakaj in v kakšni vlogi je to počenjal, seveda ostaja (jav- na) skrivnost... Neuspešni razpisi Zemljarič je samo najbolj znan med lobisti in eden od pomem- bnejših t. i. stricev iz ozadja. O po- litičnih igricah javnega zdravstva nazorno govori tudi več neuspe- lih razpisov za generalnega direk- torja v zadnjih letih. Vse od leta 2009, ko je bil minister za zdrav- stvo Borut Miklavčič, zaseda to mesto Simon Vrhunec, ki je v zad- njih mesecih to funkcijo opravljal samo še kot “vršilec dolžnosti”. Od junija 2013 je UKC trikrat ob- javil razpis za generalnega direk- torja (prvič junija 2013, potem no- vembra istega leta, nazadnje mar- ca letos), a nikoli ni bil nihče ime- novan. Nazadnje sta bila med fa- voriti poslovna direktorica pedia- trične klinike Biserka Marolt Meden z neuradno podporo vla- dajoče stranke SMC in že omen- jeni Vrhunec, za katerim pa naj bi stali (že spet) nekateri lobisti (predvsem že omenjeni nekdanji minister Borut Miklavčič) in ne- kateri od pomembnejših dobavi- teljev. Med njimi naj bi bilo npr. podjetje Interexport (lastnik Aleš Jenčič), ki je v zadnjih 12 letih imelo z ministrstvom za zdravje promet v višini 13,6 milijona evrov, z UKC 8,5 milijona evrov in z mariborskim kliničnim centrom 8,8 milijona evrov. Tudi na zadnjem razpisu ni bil izbran nihče, pritisk javnosti je bil pri tem izjemno velik. Na dan pa so prišle pri- tožbe enega od prijavlje- nih kandidatov, ki ni spa- dal v ožjo skupino “po- svečenih”, kako da ga je komisija šikanirala: ob prvem razpisu naj bi nje- govo prijavo sprejela, ob istih razpisnih pogojih pa naj bi ga v naslednjih dveh močno ovirala in ga onemogočala. Afere in aferice... milijonske ško- de V igri so posli, bajni posli. Spom- nimo se samo na afero s pre- plačanimi operacijskimi mizami, ki je stara že 10 let. Ta afera je na- daljevanje dobila aprila lani, ko je NPU izvedla več hišnih preiskav. Pod udarom naj bi lani bile po- godbe za vzdrževanje operacijskih miz v vrednosti 770 tisoč evrov, sklenjene s podjetjem Medicoen- gineerig, ki naj bi imelo do vodil- nih na UKC privilegiran kanal. Ta močna vez med dobaviteljem dra- gih storitev in ljubljanskim kli- ničnim centrom naj bi neuradno po izsledkih preiskovalcev bil prav že omenjeni Zemljarič, ki so ga v sklopu teh preiskav za kratek čas tudi pridržali. Podjetje Medicoen- gineering je z UKC v zadnjih 12 letih sklenilo za 7,7 milijona evrov poslov, z ministrstvom za zdravje pogodbe za 6,9 milijona evrov, s celjsko bolnišnico za 2,5 milijona evrov, z mariborsko za 2 milijona evrov z murskosoboško za 1,2 milijona evrov in tako na- prej... Pa še bi lahko naštevali: lani so bile na tapeti tudi žilne opor- nice, ki jih je UKC donedavna plačeval tudi do 1.200 evrov za kos, a so nato cene, soočene s kon- kurenčno ponudbo primerljive kakovosti iz tujine, padle na pri- bližno 300 evrov. Nedavno je bila s Telekomom podpisana pogodba o storitvah na področju mobilne in fiksne telefonije ter brezžičnega omrežja wi-fi: pogodba je vredna približno 3 milijone evrov, a šte- vilni poznavalci menijo, da bi lah- ko bila precej cenejša, ko bi za sto- ritve telefonije in interneta bili objavljeni različni razpisi. V taki obliki (torej enoten razpis za vse storitve) je lahko dejansko konku- riral samo Telekom, ki je največji operater v Sloveniji. Če bi bil raz- pis razdeljen, pa bi lahko za posa- mične storitve konkurirala tudi druga manjša specializirana pod- jetja z ustrezno nižjimi cenami in prihrankom največje slovenske doseg stranke. Menim pa, da je zmotno iskanje rešitve omejitev SDS v zamenjavi predsednika. Nasprotno, s SDS brez Janeza Janše ne bo nič. On je stranka. Znaten del volivcev voli SDS iz- ključno zaradi Janeza Janše in v njem vidi varovalo pred popolno prevlado neosocializma v Slove- niji. Takšno zaznavo Janeza Janše kot edine nevarnosti, upošteva- joč neprestane napade nanj, ima- jo tudi na politični levici. Jaz torej odgovora na vprašanje hkratnega prekletstva in blagoslova Janeza Janše za SDS in slovensko desni- co nimam”. Sicer pa je kronika dogajanj v Slo- veniji zmeraj bogata in raznolika, odnos ljudi do košaric novic pa različen, saj gre od zanimanja pa do popolne ravnodušnosti. V jav- nih občilih je še vedno objavlje- nih veliko prispevkov o 70. oblet- nici konca druge svetovne vojne, pa o narodni pomiritvi in spravi v Sloveniji. V Slovenskem času, Časniku za družbo in kulturo, ki je priloga katoliškega tednika Družina, je Brane Senegačnik v svoji kolumni zapisal tudi: “Ne- koč so bile strokovnost, Združena Evropa in prihodnost. Tako pol- no jih je bilo, da se skoraj ni dalo misliti, kam neki so šle? Nekoč je bila revolucija, potem je nekaj časa ni bilo in sedaj spet je. In spet so povsod rdeče zvezde, Tito, OF in socializem, da se še dihati ne da. Kaj neki je vse to, da lahko kar tako izgine in pride? In kaj neki so ti in ti, eni in isti ljudje, ki govorijo zdaj to in zdaj ono, in so zmeraj tu, in zmeraj tako ali drugače na oblasti”. Glede bližnjih pomembnejših dogodkov navajamo, da bo pred- sednik vlade Miro Cerar proti koncu meseca obiskal sv. očeta v Vatikanu. Od obiska in morebit- nih pogovorov zlasti katoliški del našega narodnega občestva veli- ko pričakuje. Premier je z obi- skom pri papežu predhodno sez- nanil slovenske škofe. Ob bližnjem obisku se naša javnost z zagrenjenostjo spominja, da je nekdanja premierka Alenka Bra- tušek svoj obisk pri papežu ka- sneje izrabila za grob napad na slovenske škofe in Cerkev, kar je uporabila v kampanji za svojo iz- volitev v Državni zbor. Predstavniki Gibanja 13. maj jav- nost in dele politike v tem mese- cu seznanjajo z domoljubno in protifašistično organizacijo Tigr. Pripadniki le-te so se 13. maja le- ta 1941 na Mali gori pri Ribnici prvi v Sloveniji spopadli z okupa- torjem in zato njihov boj pomeni simbolni začetek vseslovenske vstaje. Da so Tigrovci prvi začeli oborožen boj proti fašizmu, je v Ajdovščini partizanom in vrho- vom uradne slovenske politike ponovno zelo jasno povedal tudi akademik in pisatelj Saša Vuga. Gibanje 13. maj bo parlamentu kmalu predlagalo, da 13. maj, za- radi deleža in vloge organizacije Tigr v boju proti okupatorjem, razglasi za nov državni praznik. Pa še obvestilo, da bo v četrtek, 28. maja, v prostorih Državnega sveta v Ljubljani ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne znanstveni posvet z naslovom Le- to 1945 – 70 let potem. Prirejajo ga Študijski center za narodno spravo, društvo Nova slovenska zaveza, Slovenski katoliški izo- braženci in Zbor za republiko. Na posvetu bodo prisluhnili tudi zgodbam pričevalcev, ki jih je vojni in povojni čas odločilno zaznamoval. Marijan Drobež Tomaž Vesel bolnišnice. Tega pa ni bilo, razpis je bil napisan malodane po željah Telekoma, UKC pa je dobil dražji račun. Skratka, vse to je danes si- stem javnega zdravstva v Sloveniji. V teh poslih se izgubljajo na dese- tine in stotine milijonov evrov v obdobju, ko zdravniki in medicin- ske sestre stavkajo zaradi poman- jkanja osebja in prenizkih plač. Odtok denarja No, našteli bi lahko še nekaj takih primerov. Kot zunanji izvajalec je pri oblikovanju prej omenjenega “Telekomovega razpisa” sodelova- la družba Praetor, in to kljub dej- stvu, da ima UKC tehnično- vzdrževalno službo, ki bi morala med drugim skrbeti tudi za pripra- vo javnih razpisov. V ljubljanskem kliničnem centru imajo tudi svojo pravno službo, a so kljub temu od leta 2010 dalje eni od bolj znanih slovenskih odvetniških pisarn Rojs, Peljhan, Prelesnik & partner- ji izplačali 168 tisoč evrov. Izplačil za družbo DZS (v lasti Bojana Pe- tana, znanega imena na sloven- skem politično-gospodarskem pri- zorišču) je bilo od leta 2008 do da- nes za več kot 2 milijona evrov, pa čeprav se DZS ukvarja s tiskom in založništvom in nima neposred- nih vez z zdravstvom. Pa še zadnji primer: poslovanje med UKC in turističnimi agencijami. Kompas je v zadnjih 12 letih od ljubljanske bolnišnice prejel 2,7 milijona evrov (od leta 2013 dalje 530 tisoč evrov), turistična agencija Galileo 3000 je od leta 2008 do 2014 “po- kasirala” 1,4 milijona evrov, družba Airpass od leta 2010 do da- nes 1,2 milijona evrov (v zadnjem letu in pol 600 tisoč evrov). Večina teh zneskov je najbrž na- menjena za izobraževalne tečaje zdravnikov, ki so res nujni. A niso kljub vsemu tolikšni zneski le ne- koliko previsoki in v nasprotju z racionalnim trošenjem davko- plačevalskega denarja? Vsakdo laže To so teme, ki bi jih morala na dan naplaviti zadnja afera z zdrav- nikom Ivanom Radanom. Policija in sodstvo morata ugotoviti nje- gove odgovornosti v primerih su- ma evtanazije, politika pa bi se morala vprašati, ali je tako javno zdravstvo res vzdržno. Ni čudno, da je Slovenija v zadnjih petih le- tih imela sedem ministrov za zdravje, nihče pa ni bil sposoben spraviti pod streho nujno potreb- ne reforme zdravstvenega sektor- ja. Niti ni čudno, da se na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slove- nije (ZZZS), ki financira stroške UKC, vseskozi pritožujejo, da je sredstev premalo. Zadevo bi bilo potrebno obrniti nekoliko dru- gače: trosi se prekomerno, potrat- no in nerazumno. Pa naj kdo to razreši, če more. Državi doslej ni uspelo. In še več, strukture javne- ga zdravstva vselej prikazujejo svo- je delovanje kot optimalno in naj- boljše in nasploh odlično. Je edina rešitev samo še dr. Hou- se? Ja, najbrž res. On je ubesedil modrost: “Vsakdo laže”. In te mo- drosti se je slovensko javno zdrav- stvo še kako nalezlo. Morda bi za- to prav samo še šepavi zdravnik lahko predpisal ustrezno cepivo za Slovenijo... na pomoč, dr. House! Andrej Černic Aktualno28. maja 201514 NATUROPATSKI NASVETI (67)Erika Brajnik ZBOLELA SEM Tako je! Celo zimo mi ni bilo nič, lepega jutra pa naenkrat povišana telesna temperatura - 38 stopinj, bolečine po celem telesu, utrujenost, občutek nemoči. Verjetno gripa. Pri tem pa moramo biti pozorni, saj se ista bolezen pri vsakem človeku kaže na drugačen način; vsako telo namreč izraža z boleznijo svoje potrebe in specifično neravnovesje. Zato je zelo pomembno, da ob bolezni počivamo, še pomembneje pa je, da si prizadevamo razumeti, kar nam telo želi sporočiti, kje smo zgrešili, kaj smo naro- be počeli. Pri moji gripi se je situacija razpletla na naslednji način. Ker sem naturopa- tinja, sem se bolezni lotila po naturopatsko, torej mul- tidisciplinarno z več različnimi možnimi prije- mi. Vsak dan sem izvajala kopel iz njivske preslice, bila sem v kadi vsaj 1 uro vsak dan, spila 2 litra tople vode in se potila, naknadno sem se potila tudi v postelji, in sicer po 2-3 ure vsak dan. Pila sem vodo in se neizmerno veliko potila. Tudi koža se mi je prečistila, celo mozoljčki so se s čiščenjem pokazali na obrazu. Po vsakem po- tenju sem se počutila lažjo, mehkejšo, toplejšo, čistejšo. Vročina pa vseeno ni padla, zato sem jemala belladonno, homeopatsko zdravilo pro- ti vročini in probiotike v povišanih količinah. Jedla sem zares veliko zelenjave. Moxala sem se vsak dan po pol ure po predelu pljuč, na ta način sem kašelj odpravila še pred njegovim nastankom. Tretji dan sem opazila, da je situacija veliko boljša, vendar sem čutila še hude bolečine v desni rami, ki sem jih odpravila z ventuza tera- pijo. Dve ventuzi sem položila na ramo na akupresurne točke z energetskimi blokadami. Ventuze prihajajo iz naših krajev iz tradicionalne ki- tajske medicine, pomagajo nam odpravljati bolečino, kjer je energija fizično blo- kirana, ko nas boli vrat, ra- ma, križ idr. Če ventuzo pravilno uporabljamo, se na točki, kjer smo jo posta- vili, naredi modrica. Na ta način ventuza pokaže svoj zdravilni učinek, kar po- meni, da je energija na ti- stem predelu stekla. V mojem primeru se je pod ventuzo naredil mehur, iz njega je stekla voda, pomešana s krvjo, bolečina je bila v tre- nutku odpravljena, ostala je samo modrica. Na ta način sem odpravila bolezen in harmo- nizirala svoje telo, razumela pa sem tudi, česa me je bolezen želela naučiti; akupresurne točke so bile ravno na predelu žolča, kar po- meni: Erika, umiri svoje konje, vse boš naredi- la in uredila, samo lepo počasi in brez občutka krivde, čeprav kdaj rečeš ne, ne morem sedaj …, saj ne boš ničesar zamudila! Iščimo zdravje! www.saeka.si Za države članice EU je eno od prednostnih področij podeželje Osvetlitev programa za razvoj podeželja 2014-2020 a države članice Evropske unije je strategija razvoja podeželja eno predno- stnih področij delovanja. S Pro- gramom za razvoj podeželja 2014 -2020 posamezne države članice Evropske unije črpajo evropska finančna sr edstva iz kmetijskega sklada. Gre za kompleksen sistem, saj na državni ravni povzemajo in strnejo prednostrne naloge po- sameznih krajevnih stvarnosti, kar se v praksi odraža v smislu posameznih dežel, ki so poklicane, da pripravijo vsebinski načrt pa po- dročje kmetijstva in goz- darstva ter zaščite in raz- voja podeželskega okolja. Dežela Furlanija Julijska krajina je na osnovi Evropskega programa za razvoj podeželja pripravila svoj, kakih 800 strani dolg dokument, na osnovi ka- terega bodo v prihodnjih mesecih pripravili razpise za koriščenje sredstev. Skupno gre za 296 milijo- nov evrov, ki jih bodo de- lili na osnovi različnih kriterijev, ki so jih razpo- redili v 6 prednostnih ok- virov z 11 končnimi cilji in 16-timi področji ukrepanja. Na to obsežno in zahtevno temo je Kmečka zveza v sodelovanju z dolinsko občinsko upravo prire- dila večer o možnostih razvoja za kmetijstvo na teritoriju. Po uvo- du deželnega tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca, je proble- matiko razčlenjeno in nazorno predstavil arhitekt Maurizio Tre- visan, ki velja za velikega izve- denca na področju črpanj evrop- skih sredstev. Natančno je razčle- nil vsebine in izzivalne možnosti novega programa za razvoj po- deželja ter izpostavil glavno no- vost, se pravi izhodiščno načelo, da bodo finančno podprli predv- Z sem tiste projekte, ki so rezultatpovezovanja med kmeti ali za-drugami ali tudi javnimi uprava- mi, in to ne le na ravni proizvod- nje živil, ampak tudi ustvarjanja obnovljivih virov energije, zaščite in splošnega ovrednoten- ja naravnega okolja. Gre za zah- teve, ki jih po novem označujejo s pojmom 'mreženje' v smislu ustvarjanja neke mreže povezav med raznimi zasebnimi ali tudi javnimi osebki. Nakazane možnosti je podrobneje in s pri- meri razčlenil agronom in po- krajinski tajnik Kmečke zveze za videmsko pokrajino Stefano Pre- dan. Nova zakonodaja, tako so povedali, poziva bančne zavode, naj finansirajo pripravljane štu- dije za uresničitev načrtov, nato pa naj primerno podpirajo nji- hovo izpeljavo. Pravilnik evrop- skega programa za posamezne vloge za proizvodne dejavnosti predvideva le 40% kritja predvi- denih stroškov. Vlogo denarnih zavodov pri izvajanju možnih načrtov je tako orisal predstav- nik Zadružne kraške banke Ivo Mozetič, medtem ko je v imenu Posoškega konzorcija za urejanje vodnega režima na teritoriju Da- niele Luis predstavil možne obli- ke koriščenja javnih sredstev, na primer za urejanje namakalnih infrastruktur. Zanimanje prisotnih je potrdilo, da gre za koristne informacije, ki bi jih kazalo razširiti med kmete, zadruge ali organizacije, ki ob javnih upravah delujejo na teri- toriju in ki bi tako lahko primer- no koristili evropska sredstva v splošno korist celotnega teritori- ja. Naj v zvezi z vsem tem dodamo, da je t. i. Konferenca Država – dežele potrdila dekret mini- strstva za kmetijstvo, ki za mesec dni podaljšuje rok za vložitev vseh prošenj za pridobitev sred- stev iz programov evropske kme- tijske strategije. V uradnem listu z dne 12. maja letos je objavljen tudi pravilnik 2015/ 747, ki ga je pripravila komisija in določa, da se rok za vlaganje prošenj po- daljša samo letos, velja pa tako za neposredna plačila kot za črpanje sredstev za razvoj po- deželja, kot tudi za ostale ukrepe, ki so vezani na površine. MT ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 26. maja, ob 14. uri. S 3. strani Stranka s pogledom ... erpin je pozdravil zamen- javo v strankinem vodstvu na Tržaškem in obsodil kritike in žuganja z razkoli. Da bo stranka bolj učinkovita, pa potre- buje tudi prenove na ravni statu- ta in notranje organizacije, ki bo omogočila boljše črpanje sred- stev. Svoj 14-letni tajniški man- dat je Terpin ocenil kot uspešno obdobje skupnega dela, ki je obrodilo nekaj zares pomem- bnih rezultatov in stranko z obrobja privedlo v samo središče deželne politike. Terpin je svoj nagovor končal z zahvalo vsem in vzklikom: “Naj živi slovenska stranka, naj živi Slovenska skup- nost”! V zahvalo za vse požrtvo- valno delo pa je od predsednice Premolinove prejel v poklon sli- ko goriškega slikarja Andreja Ko- siča in dolg, bučen aplavz. V nadaljevanju kongresnih del so nastopili še dosedanji pokrajin- ski tajnik Peter Močnik in njegov ravnokar izvoljeni naslednik Marko Pisani. Prvi je izpostavil nekaj odprtih vprašanj na Tržaškem in se zahvalil vsem, ki so ga v 21-letnem tajnikovanju spremljali in z njim sodelovali, drugi pa je izrazil hvaležnost Močniku in Terpinu ter pozval vse k skupnemu delu v prihod- njih političnih in volilnih izzi- vih, saj bo le tako mogoče doseči uspehe v dobrobit celotne narod- ne skupnosti Slovencev v Italiji. Julijan Čavdek, pokrajinski taj- nik SSk za Goriško, je najprej ob- sodil fašistični shod po goriških ulicah ter nato označil stranko Slovenska skupnost kot dolgo- ročen projekt sloge in avtonomi- je. Ta projekt bo v naslednjih le- tih postal neizbežen, drugače bo- mo Slovenci izgubili politično težo in ostali kulturni rezervat. Predstavnik SSk iz Benečije Miha Coren je poudaril, da se zavest o SSk širi tudi na Videmskem in bi bilo še kako potrebno, da se tudi tam ustanovijo sekcije in pokra- T jinska raven. Veliko je namrečdela ravno na področju upra-vljanja območja in pri čezmej- nem sodelovanju. Deželna tajni- ca mladinske sekcije SSk Giulia Leghissa je poročala o aktivnosti mladih na kulturni in politični ravni ter poudarila potrebo po politični šoli, ki bi mlade uvajala v politično delo v stranki in iz- voljenih upravah. Zadnje poročilo je pred premorom prispeval deželni svetnik in pod- predsednik deželnega sveta FJK Igor Gabro- vec. Ugotovil je dejstvo, da je bila SSk odločilna pri zmagi leve sredine leta 2013 in se je potem pokazalo razmerje v deželnem svetu, kjer ima SSk enega svetnika na 49. Ocenil je celoten potek reforme krajev- nih uprav, od ukinitve pokrajin do deželnega zakona 26/2014, in po- vedal, kaj vse je SSk na- redila, da bi se tem kri- vičnim reformam po- stavila po robu, s posebnim pou- darkom na sodnem prizivu. Gabrovec se je dotaknil tudi po- litičnih odnosov, ki jih je v pre- teklosti in jih tudi sedaj goji SSk. Ugotovil je, da je v sedanjem tre- nutku Demokratska stranka edi- na strukturirana stranka, kljub vsem napetostim znotraj nje. Ne Severna liga ne ostale stranke v desni sredini niso resna opcija za SSk. Pomembno bi bilo v novih razmerah preveriti volilni spora- zum med SSk in DS ter upošte- vati, kaj se dogaja na našem ob- močju, kot npr. določena stališča komunista Iztoka Furlaniča. Slovenija je drugo pomembno politično področje. SSk je bila trdno na strani pomladnih strank, Demosa in slovenske osa- mosvojitve, medtem ko so ostale komponente v manjšini čakale na razplet. Nadaljevati je potreb- no odnos s pomladnimi stranka- mi, obenem pa SSk ne sme zane- mariti odnosov s politično gar- nituro, ki je trenutno na vladi. Igor Gabrovec je potrdil, da je SSk najstarejša stranka v FJK, a tu- di to ni avtomatično pozitivno. Tudi SSk se mora vprašati, ali sta sedanja organiziranost in njena podoba še aktualni. Tu- di stranki SSk se nam- reč dogaja, da izgublja glasove zaradi volilne neudeležbe, in prav za- to je potrebno ustvariti novo podobo, ki bo bolj privlačna in zani- miva tudi za tiste, ki se bolj kot za slovenstvo zanimajo za avtonomi- jo teritorija. V tem smi- slu je Gabrovec še ape- liral na posodobitev sta- tuta, da bo bolj prime- ren današnjemu času, tudi glede črpanja sred- stev. Na koncu je deželni svetnik Igor Gabrovec še poudaril, da so največje boga- stvo SSk ravno izvoljeni upravi- telji ter pokrajinska in deželna vodstva, ki se zelo žrtvujejo in skoraj vedno to počno brez- plačno. Potrebno je ustvariti si- stem javnih posvetov glede ak- tualnih družbenih vprašanj, ki jih prirejamo v sodelovanju z drugimi subjekti na našem ob- močju, v obmejnem prostoru in z evropskimi povezavami, je svoj poseg končal Gabrovec. V popoldanskem delu 15. dežel- nega kongresa SSk, ki je potekal v veliki dvorani Kulturnega cen- tra Lojze Bratuž v Gorici, je naj- prej bila razprava. Prijavilo se je lepo število delegatov in vsak je izpostavil svoje gledanje na do- ločeno področje, vprašanje, pro- blem. Več nastopov je zadevalo prihodnjo podobo stranke, nje- no politično profiliranost, tako v vsebinah kot tudi v podobi. Razpravi so sledile volitve, začenši z deželnim svetom SSk, ki ga sestavlja po 20 svetnikov iz vsake pokrajine, nadzornim od- borom in razsodiščem. Sledile so volitve za deželno tajništvo, kjer ima vsaka pokrajina po sedem članov, deželni svetnik in deželni tajnik mladinske sekcije pa sta polnopravno v tajništvu po sta- tutu. Na koncu so bile še volitve za štiri glavne funkcije v stranki, in sicer za deželnega tajnika, podtajnika, deželnega predsed- nika in podpredsednika. Čeprav je dejstvo, da sta deželni tajnik in predsednik s Tržaškega, vzbudilo nekaj negodovanja, so bili na koncu s široko večino izvoljeni Igor Gabrovec za deželnega taj- nika, Marko Jarc za podtajnika, Peter Močnik za deželnega pred- sednika in Hadrijan Corsi za pod- predsednika. Peter Močnik (foto JMP) Fulvia Premolin (foto JMP) Aktualno 28. maja 2015 15 Čudovite votivne cerkvice “vrh gora” (1) Stražarji nad dolino a splošno je znano, da ravno kraj, v katerem prebivamo, poznamo najbolj površno. Živimo namreč v času hitrih prevozov, v času ve- likih razdalj. Izlet marsikomu po- meni vožnjo z avtom, premik v oddaljene, neznane kraje. Ko ostaneš doma, delaš na vrtu, be- reš ali posedaš s prijatelji. Da bi raziskoval bližnjo okolico, se do- gaja le poredkoma. To je pač ena izmed tistih stvari, za katere velja pravilo, “bom že... ”. Ker sva z možem zadnje čase zelo utrujena, nekje nad Praprotnim pa sva doma šele leto dni, nas je minulo nedeljo zamikalo, da po- staneva turista doma. Pro loco Nediške doline je namreč orga- nizirala peš izlet po grebenih nad Čento in Praprotnim z ogledom gradu in treh votivnih cerkvic, ki so po navadi za obiskovalce za- prte. Ogled kulturnih znameni- tosti v prelepem naravnem okol- ju je bil izziv, ki se mu nisva mo- gla upreti, kljub domačim tego- bam. Preveč sem se že navezala na to dolino, ki jo je Idrija, Ju- drio, zarezala globoko med griče in skale. V dolino, kjer sta doma zelenje in veter, kjer je nebo ved- no modro in kjer se oblaki s Krna podijo prek Korade proti morju. Ne vem, če bom kdaj tu pognala korenine, vem pa, da vsakič, ko zapuščam svoje malo Seuce ali Selice (Cladrecis), da grem po opravkih v Trst, čutim nekaj me- ni še neznanega, kar je podobno domotožju in želji, da bi ostala tu, med griči in reko. Tako sva tokrat pustila avto do- N ma, naj si oddahne od vsakod-nevnih voženj v Trst. Midva pasva se napotila do agriturizma Caterina da Centa, kjer je bila zbirna točka pohodnikov. Že ob prihodu mi je bilo jasno, da so mi neznane ne samo lepote do- mačega kraja, ampak celo ljudje, ki tu živijo. Na dvorišču lepo pre- novljene kamnite hiše nas je namreč s kavo, domačim peci- vom in preprostim, gostoljub- nim nasmehom pozdravila la- stnica družinskega obrata, ki je drugače zaposlena na občini. Kar sram me je bilo, da mi je že nešte- tokrat nudila prijazno pomoč za okencem anagrafskega urada, jaz pa sploh nisem vedela, kje stanu- je in kako živi. A so časi, kot sem povedala, ko se veliko vozimo in premikamo in vse premalo časa namenjamo domačemu kraju in sočloveku. Pozajtrkujemo, saj je ura šele de- vet, in se vsi skupaj, nabralo se nas je nad štirideset, zraven pa še deset štirinožnih prijateljev, na- potimo do prve, nekaj minut od- daljene votivne cerkvice v Čenti nad Ibano. Votivne cerkvice so značilnost Nediških dolin. Naj- demo jih na celotnem območju, baje naj bi jih bilo nad štirideset, od katerih se jih je lepo ohranilo le nekaj več kot ducat. Arhitektu- ra je značilna za petnajsto in šestnajsto stoletje, zgrajene pa so bile v prvotni zasnovi veliko prej, in sicer po večini na vrhu gričev, razglednih vzpetin, na pobočjih in slemenih. Cerkvice se zelo red- ko nahajajo v vasi sami. Danes so doline Nediže in Idrije močno poraščene z bujnim mešanim gozdom, zato je posamezne sakralne objek- te težko opaziti. Predvsem tiste, od katerih so ostali sa- mo zidovi in razvaline, je zelenje že popolnoma pre- krilo in zakrilo radovednim očem popotnikov in turi- stov. Pripovedujejo pa, da so bile v preteklosti cerkvi- ce lepo vidne, ljudje so se vanje zatekali pred plenit- vami in barbarskimi vpadi. Ko so prebivalci pred katero izmed cerkva prižgali ogenj, je bi ta lepo viden z vseh ostalih slemen, do- mačini pa so tako vedeli, da se bliža nevarnost in se je treba varno poskriti. Ravno zaradi tega so bile cerkvice redkokdaj graje- ne sredi vasi, ampak vedno nad njo, na kraju, ki se ga je dalo bra- niti in je bil obenem lepo viden daleč naokoli. Termin votivne je pri teh cerkvicah napačno upo- rabljen, dejansko gre samo za po- deželske, planinske sakralne ob- jekte, ki so ljudem služili tudi za obrambo in zaščito. O teh stražarjih idrijske in Nediških do- lin se je dodobra razpisal zgodo- vinar in raziskovalec Tarcisio Ve- nuti v obsežni publikaciji Chie- sette votive da S. Pietro al Natiso- ne a Prepotto (Votivne cerkvice od Špietra do Praprotnega) . No, cerkvica nad Ibano, ki je po- svečena sv. Petru in Pavlu, je ena izmed redkih, ki se nahaja sredi zaselka in je le nekaj metrov dvi- gnjena nad dolino. Zanjo je tudi značilno, da vhod nima nad- streška s stebri, obdaja jo nizek zid, za katerim so nekoč pokopa- vali rajne. Vsenaokoli pa cvetje in vzpenjajoča se glicinija, ki nas je obdarila z opojnim vonjem. Lep, majhen, miren zaselek, ujet med trte in strma pobočja Kora- de, nedaleč od Idrije, katere žuborenje je v deževnih dneh slišati tudi po okoliških gričih in vzpetinah. Cerkev sv. Petra in Pavla je po na- vadi zaprta za obiskovalce, če opazuješ njeno zunanjščino, ne pričakuješ veliko, v resnici pa je za večino beneških votivnih cer- kva značilna zelo bogata, zanimi- va notranjost. Tarcisio Venuti, ki si je podrobno ogledal vse te ob- jekte in jih proučil, v svoji knjigi ugotavlja, da imajo skupne arhi- tektonske značilnosti, ki izhajajo iz katedrale sv. Vida v Pragi (1333-1386). To sta osnovala Francoz Mathieu d'Arras in Ne- mec Peter Paler. Praški model je pozneje prišel tudi do nas v Slo- venijo, kjer sta po vzoru katedra- le sv. Vida nastala slavno Mariji- no svetišče na Ptujski Gori in cer- kev sv. Kancijana v Kranju. Stil je prevzela škofjeloška šola, njeni mojstri pa so preko Soške doline prišli v Benečijo in celo do Furlanske nižine ter tu poslikali in osnovali večino cerkva. Naša cerkvica, ki je dejansko tako majhna, da nas niti polovica ni našla prostora v njeni notranjo- sti, je bila sicer zgrajena v prvotni podobi okoli leta 1300, obnovlje- na nekaj več kot sto let kasneje, po močnih potresih iz leta 1511 in 1513, pa je, podobno kot osta- le votivne cerkvice v Benečiji, doživela celostno rekonstrukcijo, bila pa je tudi na novo po- svečena. Kot vse ostale je grajena iz kam- na, na vogalih še danes izstopajo težki, lepo izklesani, nosilni kamni, ostrešje je leseno, streha pa je bila krita s strešniki, po- loženimi na kamnit rob. Zani- miv in značilen za gotiko je obok, ki ločuje prezbiterij, lep pa kor, ki je bil obnovljen sredi 16. stoletja. Tu je dobro viden poseg škofjeloških mojstrov. Na rebra- stem stropu najdemo figure De- vice z Jezusom, sv. Petra, evange- listov in njihovih simbolov, spre- daj je še reliefna upodobitev Križanega. Nekoliko sporen je izvor zelo le- pega lesenega oltarja s podobo Matere Božje ter sv. Petra in Pa- vla. Stil spominja na slovensko tradicijo zlatih oltarjev in je po slogu podoben tistemu v Kobari- du, nekaj pa je v njem furlanskih elementov, ki dajo misliti, da je morda nastal na Goriškem. Vsekakor zelo lepa cerkev, ki je vredna obiska. Če nas pot popelje mimo Praprotnega, do Ibane in do kamnite domačije Caterina da Centa, lahko tu povprašamo za ključ in si, če je seveda mogoče, votivno cerkvico kadarkoli ogle- damo. Suzi Pertot / dalje prihodnjič Izjemno težka sezona za naše nogometno moštvo Krasu tudi tretjič ni uspelo ogometašem Krasa na- posled ni šlo po načrtih, v nedeljo so v dodatni tekmi za obstanek v D ligi v Castelfrancu Venetu proti Giorgioneju izgubili z 2:1 in ta- ko izpadli spet v elitno ligo. Skratka, tudi tretji poskus Re- pencev na ravni meddeželnega prvenstva se je izjalovil, tako da se po eni sami sezoni med četrtoligaši vračajo v nižje nad- stropje, v okvire Furlanije Julij- ske krajine. Po odločilnem dvoboju za biti ali ne biti je bilo v taboru Krasa veliko grenkobe, saj je vladal vtis, da je bil mladi nasprotnik premagljiv, do ključne tekme za rešitev pa varovanci trenerja Žlogarja v bistvu niso prišli v najboljši formi in torej njihov nastop ni bil na nivoju finala. Svežim nasprotnikom iz Vene- ta, ki so računali na prednost domačega igrišča spričo boljše uvrstitve po rednem delu prvenstva, so gostje dobro pari- N rali ves prvi polčas, ki se jekončal brez gola, za kapetanaKneževiča in soigralce pa sta bili usodni dve zaporedni enajstme- trovki v prvih desetih minutah drugega dela. Krasovo moštvo je na gostovanju spremljalo ka- kih 150 navijačev, splošno mnenje na koncu srečanja pa je bilo, tako v garderobi kot na tri- buni, da je sodnik z dvema naj- strožjima kaznima precej oško- doval našo enajsterico. Iz bele točke je nato dozorel tudi gol belo-rdečih, ki ga je dosegel Spetič. V zadnjih 20 minutah so krasovci na vse kriplje iskali ize- načenje, v bistvu pa jim ni uspe- lo zbrati dovolj moči in domi- slic za preobrat. Resnici na ljubo Kras ni zapravil D lige v dodatni tekmi, pač pa v izjemno težavni sezoni, v kateri je bilo nihanj in kriznih obdo- bij očitno preveč. Tudi letos ni šlo brez zamenjave trenerja med samim prvenstvom (Tonči Žlogar, ki je začel sezono kot igralec, je kmalu prevzel moštvo Predraga Arčabe, akterja lanskega napredovanja), tudi sestavo ekipe so z okrepitvami krpali v zimskih mesecih, pre- cej začetnih odločitev se je namreč izkazalo za napačne. La- ni poleti je uprava v veliki meri zaupala preverjenim posamez- nikom iz slovenske Primorske, marsikdo od teh fantov pa iz enega ali drugega razloga ni iz- polnil pričakovanj. D liga je ugledno prvenstvo, v katerem si ni moč privoščiti napak, ne v posameznem dvoboju na travi kot tudi ne pred začetkom sezo- ne pri klubskih izbirah. Kako naprej, je zdaj vprašanje. Ta prispevek je nastal v pone- deljek tik po nazadovanju, mor- da se je v teh dneh že kaj zgodi- lo. Vse kaže, da bodo pri družini Kocman nadaljevali vlaganje v mladinski sektor Krasa in v kon- kurenčno člansko vrsto, morda bi sprejeli tudi morebitno pova- bilo za naknadno vključitev po- novno v četrtoligaško tekmo- vanje. Prav kmalu bo vse znano, dejstvo pa je, da se zamujene priložnosti vrstijo, kar je škoda. Če je bil konec sezone nesrečen za repenski klub, pa se obstanka v D ligi naposled veselijo v ta- boru Triestine, ki se je rešila z zmago – po dramatičnih po- daljških – v play-outu v gosteh pri ekipi Dro (3:1). Mimogrede, ker se je Helebarda obdržala v meddeželni ligi, si je doberdob- ska Mladost kljub porazu v fina- lu končnice druge amaterske li- ge proti Zarji vseeno prislužila napredovanje v prvo amater- sko. HC TAKO PAČ JE! Že večkrat sem napisal, tudi javno govoril o tem, kako smo tisti, ki živimo državno mejo, če smem tej danosti življenja ob meji in čez mejo tako reči, še posebej ranljivi, ko gre za doživljanje izrednih dogodkov, takih, kakršen je bil javni sobotni spre- vod novofašistov, ki se zbirajo okrog desničarskega gibanja CasaPound. Kot sem že večkrat tudi napi- sal, da sam težko prebavljam vsakršno retoriko, še posebej pa vojaško. Za razliko od velike večine ljudi, ki so se v soboto v Gorici udeležili tako fašističnega shoda kot mi- rovniškega protesta, ki so ga organizirali predvsem nekdanja levica in gibanja, ki so blizu njej, če od- mislimo razna civilna združenja, ki so umirjeno sodelovala, a jih zaradi velikega števila rdečih za- stav in zastav “mavričnih združenj” skorajda ni bilo videti, sem bil sam vojak. Seveda sem bil vojak v drugih časih, v drugi ter drugačni družbi in drugem političnem sistemu, a bil sem vojak in takrat je bilo biti vojak resna za- deva, zdoma si bil najmanj 15 mesecev, če se ti je uspelo izogniti 18-mesečnemu služenju vojaškega roka, da ne govorim o tistih malce starejših, ki so marširali po dve leti daleč od doma. Ne bom po- navljal tu starih zgodb, tudi nostalgično se ne bom spominjal mladosti in ne vojaškega urjenja, kot tudi ne mišičastih debelih zadnjic, ki so jih imeli oficirji v vojski, predvsem tisti, ki so nas vojake- zelence dobesedno gonili kot žival, da so počasi iz nas naredili vojaške stroje. Rad bi se tu samo spomnil, da je eden takih nekoč že pred peto zju- traj vdrl v Zrenjaninu v našo spalnico, več kot tri- deset nas je spalo v njej, in opravil podroben pre- gled naših omaric. Iz moje se je usul kup knjig, ki sem jih stisnil noter, poslal mi jih je sošolec Dušan Strle, ki danes, usoda pa taka!, vodi knjižnico za slepe in slabovidne v Ljubljani. Med knjigami, ki jih je z odporom gledal črnogorski oficir, mlad, nadut in zabit je bil, vojaško obleko je nosil, kot da bo šel na parado, pokončna drža je potrjevala, da so imeli moji predniki doma na Vipavskem prav, ko so me učili, da vedno najbolj odmeva pra- zen sod, med knjigami, ki so padle na tla, je torej bil tudi izbor Ciceronovih del v latinščini in nekaj knjig v angleščini, kakšne, se ne spominjam, po moje izbor pesmi Tagoreja in najbrž Hesse, a ni- sem gotov. Ni se sklonil, zahteval je, da to storim jaz, vzel je knjige v roke; ko je ugotovil, da so v tu- jem jeziku, je rezko naročil podrejenemu desetar- ju, ki je bil z njim, naj me naroči na raport, da bo- do preverili, če sem prijavil znanje tujih jezikov, in tudi to naj preverijo, je naročal, če so knjige sploh dovoljene v takratni Jugoslaviji. Nekatere namreč niso bile. Imel je srep pogled, na tihem je o meni mislil, da sem reva, jaz pa o njem v zame- no, da je kreten, po moje je to razbral v mojih očeh, čeprav sem stal mirno in nisem rekel nobe- ne. Ko se je obrnil in šel dalje v vrsti med pograde isto zadevo uredit z Zagrebčanom Željkom, ki je imel dve francoski knjigi, sem lahko v miru opa- zoval njegovo debelo, mišičasto zadnjico, ki me je, niti ne vem zakaj, vedno spominjala na zadnji- co lipicanca. Govorila je o nenehnem teku, ne- nehni vsakodnevni skrbi za telesno pripravljenost in o nadutosti, za kar je poskrbel sam, ko si je dal pretirano zožiti vojaške hlače, da je bila zadnjica tako še bolj poudarjena. To o oženju hlač je znano, prisotno je v vseh vojskah, in če sem kdaj imel rad kakega oficirja, je bil to gotovo stari srbski stotnik, takrat smo ga klicali kapetan, ki je v Beogradu jav- no med pregledom na Banjici vsem kadetom, ki so bili v tamkajšnji šoli za vojaške oficirje, prepo- vedal ožanje vojaških hlač, a žal brez uspeha. In prav tako zadnjico kot tisti zabiti črnogorski častnik, iz katerega je nadutost kar brizgala na vsa- kem koraku, je imel predstavnik varnostnikov gi- banja CasaPound v Gorici, ko sem ob njem stal in opazoval, kako je rezko svojim v vrstah govoril, naj ne hodijo kot ovce, naj držijo korak, naj bo razdalja med enim in drugim dva metra, kot se je rezko in odločno pogovarjal preko prenosnega ra- dio sprejemnika ter oddajnika s sebi enakim nekje na drugi strani kolone novofašistov. Prav zazeblo me je, ko sem ga gledal, čepico je po- tegnil nizko na oči, imel je hladen pogled, poln prezira do vseh nas, ki smo jih opazovali, fotogra- firali, oblečen je bil seveda v ozke kavbojke, kratko bundo je imel in čez potegnjeno majo z napisom CasaPound. Razkoračen je stal ob strani in koman- diral. Poznam take. Taki so klali in taki bi še klali. In so vodili in bodo še vodili druge v klanje. Zato sem se nelagodno počutil ob smrtni tišini in redu paravojaške parade, kar je shod fašistov v Go- rici po svoje bil, poln simbolike, ki je sicer lepa na pogled, a tisti, ki vemo, kaj je za njo bilo, jo so- vražimo, saj sta tako fašizem kot nacizem k nam prinesla samo gorje. Pa sem mu moral, temu “nabildanemu” debelo- ritežu srepega pogleda, le pokvariti malo urejeni red in sem stopil do njega ter ga presenetil z vprašanjem, ali mi lahko pove, koliko jih po nje- govi oceni maršira. Odgovoril je tako, kot se za ta- ke spodobi: “Ne dajemo izjav do konca pohoda. Izjave bodo dajali vodje”. “Potem pa nič”, sem privoščljivo rekel in šel na rob sprevoda. Grdo, vedno srepo je gledal za mano. Šel sem še do “mirovnikov”, med katerimi je bilo preveč zastav, ki so me spominjale na zabitega črnogorskega oficirja, predvsem pa preveč hrupa in nabijanja na bobne. Med njimi so bili tudi taki, ki so pljuvali na naše kolege, sam sem bil vesel, da se nihče ni mene spomnil, ker se bojim, da bi imel jaz težave, pljunek je namreč nekaj najbolj podlega, kar lahko nameniš sočloveku, in bi sam najbrž predrznežu gotovo popravil spodnjo čel- just. “Tako pač je”! je rekel sosed tržaškega porekla, ko sem mu zvečer pripovedoval, kaj sem doživel v Gorici. Žena mi je odprla domača vrata ravno v trenutku, da je ujela lahko še moj odločni sočni izraz, s ka- terim sem pospremil misel na sosedovo brez- brižnost. JURIJ PALJK 10 Aktualno28. maja 201516 ri naših rojakih v ZDA lah- ko opazimo, da se je s po- stopnim logičnim sta- pljanjem v ameriško družbo kon- cept razumevanja slovenstva začel spreminjati – tako danes ni več toliko govora o narodu in na- rodni pripadnosti, ampak se di- skurz premika bolj v smeri ohranjanja tradicije, dediščine (“heritage”) itd. Ameriški talilni lonec je temeljil na relativno hi- tri izgubi maternega jezika, kar naj bi zagotavljalo dovoljšnjo asi- milacijo v večinsko družbo. Tako so osrednji identifikacijski ele- menti naših rojakov v Clevelan- du in ostalih slovenskih sre- diščih, ki so bili že rojeni na dru- gi strani luže, a so ponosni na iz- vor svojih prednikov, predvsem kulturne prvine, kot so hrana (tudi številni najstniki, ki so že četrta ali peta tukaj živeča gene- racija, so mi zagotavljali, kako so klobase in potica njim najljubša jedi), navade, povezane predv- sem s prazniki, narodne noše in folklora, ljudske pesmi... Posebno mesto pa ima za ame- riške Slovence brez dvoma polka. Prve slovenske plošče, prav s to P zvrstjo glasbe, so bile posnete vNew Yorku, in sicer že od leta1917 dalje. Tudi slovenske televi- zijske (glasbene) oddaje so v ZDA poznali že deset let, preden smo v Sloveniji dobili televizijo. Za številne izseljence so bili to edi- ni mogoči stiki s slovensko kul- turo. A pri polki gre tudi za fe- nomen, ki je daleč presegel le slovensko skupnost in je že povsem vseameriška kulturna prvina. Od konca druge svetovne vojne do pojava rock&rolla v šestdesetih letih je bila to celo najbolj popularna glasbena zvrst v državi. Bob Dylan je dejal, da je nanj usodno vplivala prav polka, ki jo je kot v Minnesoti odraščajoči otrok poslušal pri tamkajšnjih Sloven- cih “in mu je bila všeč, ker je gla- sna in vesela”. Za Severno Ameriko je značilno, da danes tukaj sobivata dve zvrsti polke: prva je poimenovana “Cleveland style” ali “Slovenian style”, druga pa “Alpine style”. Za prvo je značilno, da temelji na večinoma klavirski harmoniki in slovenskih ljudskih pesmih, ka- terih besedila so bila večinoma že prevedena v angleščino ali pa se jezika vsako kitico izmenjuje- ta. Izvajalci so med glasbila večinoma dodali tudi benjo, bobne in saksofon, tako da gre res za bolj “hrupno zvrst”. Zanjo velja, da naj bi bila bolj priljublje- na med “staronaseljenci”, torej potomci rojakov, ki so se naselili pred drugo svetovno vojno; med- tem ko gre pri drugi zvrsti polke za glasbo, kot jo poznamo pri Av- seniku in Slaku, ki sta tudi sama večkrat obiskala ZDA in imela tu- kaj zelo uspešne nastope. Za ta tip sicer velja, da naj bi bil bolj priljubljen pri novejših naseljen- cih. Sedaj naj bi poleg dveh v Clevelandu delujočih ansamblov “Avsenikovega tipa” v celotni državi delovalo 200 ansamblov, ki izvajajo ameriško polko in ta- ko tudi neslovenski publiki pred- stavljajo glasbo, ki je še vedno globoko povezana s slovensko ljudsko pesmijo. Slovenci v Clevelandu so posebej ponosni, da v mestu deluje edini muzej polke na svetu – Polka Hall of Fame. Tukaj so predstavljene neverjetne življenjske zgodbe “naših godcev”, ki so dosegli tudi vseameriško sla- vo. Kralj ame- riške polke Frank Yankovic je v svoji karieri pro- dal preko 30 mi- lijonov plošč in tudi prejel naj- višjo glasbeno nagrado Gram- my. Po njem je poimenovan tu- di eden izmed trgov v Clevelan- du. Drugi naju- spešnejši glasbe- nik polke Walter Ostanek, ki še vedno vsak dan igra šest ur v neki restavraciji na Niagarskih slapovih, dobitnik treh Grammyjev, znan tudi kot kralj kanadske polke, je pred krat- kim praznoval 80-letnico. Ob tej priložnosti so v enem izmed slo- venskih narodnih domov v Cle- velandu priredili veliko slavje, na katerem je 18 ansamblov cel dan igralo ter privabilo nepregledno množico ljudi, starih in mladih, Slovencev in Neslovencev. Z Ostankom sta ta dan zaigrala tudi največji zvezdi ameriške polke po Yankovicu Joey Miskulin in Ri- chie Vadnal. Vsi ti in številni dru- gi glasbeniki, tudi iz Slovenije, so v muzeju odlično predstavljeni s posnetki njihove glasbe, primeri plošč, harmonik in obilo spo- minskega materiala. Pobuda, ki bi jo nujno po- trebovali tudi v Sloveniji! Polka je bila pred leti vzrok tudi za zanimiv pojav, ki so ga poimenovali kar “obratne se- litve”. V 70. le- tih prejšnjega stoletja so nam- reč med Cleve- landom in Lju- bljano potekali direktni charter- ski poleti in vsa- ko leto se je več tisoč ljudi odpravilo na “polka počitnice” v Slovenijo. Slovenski ansambli iz ZDA so tudi pogosto gostovali po Sloveniji, Ansambel bratov Vadnal kar devetkrat in je v domovini celo snemal plošče. Končamo s tem, da je na tej strani luže polka prisotna celo v cerkvi. Duhovnik Frank Perkovich iz se- verne Minnesote si je tako domi- slil zelo priljubljene “polka maše”, kjer je besedila slovenskih ljudskih pesmi predrugačil v li- turgična besedila, ohranil pa me- lodijo. Mašo je daroval tudi v pri- sotnosti takratnega papeža sv. Ja- neza Pavla II. Dejan Valentinčič Delovanje naših rojakov “čez lužo” (3) Polka kot ambasadorka slovenske kulture v Ameriki Zaključni nastop vrtca Ringaraja Hitro, hitro naokrog ... GORICA alčki otroškega vrtca Ringaraja iz ulice Bro- lo v Gorici so pod mentorstvom skrbnih vzgojitel- jic pripravili staršem in drugim svojcem v sredo, 20. maja, pravi praznik. Na zaključni prireditvi v do zadnjega kotička polni ve- liki dvorani Kulturnega doma v Gorici so tokrat na domiseln način prikazali prehajanje časa v letu. V različnih skupinah so otroci - tudi s pesmicami, pri- zorčki in plesom - prikazali zimske snežinke, pustne maske, poletne počitnice, jesenske živalice itd., najstarejši pa so re- citirali pesmice in druga bese- dila. Za glasbeno spremljavo so izkoristili Vivaldijeve Štiri letne čase in nekaj popevk, pa tudi očka Davida Bandlja na klavir- ju. Kot je povedala učiteljica Mi- M la Bratina, so se pri pripravipredstave naučili, kaj pomeniposlušati, kaj so zbranost, kon- centracija, usklajenost gibov, ri- tem in gledališka umetnost na- sploh. Zelo so se potrudili, saj je vse teklo kot po olju. K do- bremu poteku praznika je pri- spevalo tudi združenje staršev, ki budno spremlja delovanje vrtca in si po svojih močeh de- javno prizadeva, da bi to bilo res pestro in plodno. Tokrat so starši omogočili nastop v Kul- turnem domu in poskrbeli, da se je praznik po nastopu nadal- jeval še ob bogato obloženih mizah v spodnji dvorani. Za uspešen prikaz dela iskreno čestitamo učiteljicam in otro- kom, saj so se od učilnic poslo- vili na prijeten, simpatičen in nepozaben način. eStoria 2015 Zgodovinski festival, posvečen mladim GORICA ljub muhastemu vremenu je bila tudi enajsta izvedba zgodovinskega festivala eStoria, ki je potekal v središču Gorice od 21. do 24. maja, uspešna. Če je lanska, jubilejna, privabila 60 tisoč obiskovalcev od vsepovsod, je letošnja po oce- nah prirediteljev presegla to šte- vilo. Glavni junaki letošnje prireditve so bili mladi; prisotni so bili kot protagonisti različnih srečanj (Amina Sboui, Roberto Saviano, Diego Fusaro, Christian Natoli, Alessio Ponzio, Alessandro Piva itd.), pa tu- di kot orga- nizatorji nekaterih pobud. Le- tos bi kot glavno te- mo pričakovali 70. oblet- nico druge ali 100. obletnico prve vojne, je na uradnem odprtju 22. maja v gledališču Verdi povedal župan Ettore Romoli, in vendar pobud- nik in direktor festivala, Adriano Ossola, vedno preseneča in to tu- di uspešno. Zato nameravajo te- mo mladih, analizo njihove vlo- ge v preteklosti in sedanjosti, ohraniti tudi v prihodnje kot sa- mostojno sekcijo vsakoletne pri- K reditve, saj je tudi ta način lahkoprimeren, “da se približajo zgo-dovini in tako usmerijo v prihod- nost, da bi se znali postaviti proti težkim izzivom sodobne družbe”, so zapisali prireditelji. Letošnji festival, posvečen zgodo- vini, književnosti, kinu in aktual- nosti, je v štirih dneh ponudil okrog 150 dogodkov, gostov pa je bilo skoraj 200. Zvrstili so se posveti, predstavitve in pogovori, razstave in predstave, predvajanja filmov, delavnice itd., vse to pa je privabilo res veliko ljudi. Eden največjih dogodkov je bila petko- va lectio magistralis slovitega so- ciologa Zygmunta Baumana, ki je opravil odlično analizo stanja mladih danes. V soboto je kar dvakrat (zjutraj za študente, po- poldne za vse) nastopil pisatelj Roberto Saviano, ki je s svojo zgodbo, pa tudi s poudarjanjem znanja, branja in poglabljanja, še kako znal očarati poslušalce. Tudi letošnji festival je imel mednarodni značaj, na njem so nastopili kakovostni gostje iz tujine, dogodki so od- mevali tudi v vsedržavnih medijih. Možno jih je bilo spremljati tudi po in- ternetu (www. estoria. it), pa tudi na družbe- nih omrežjih; vse to v prihodnje odpira še nove možnosti. / DD Društva upokojencev Severne Primorske Revija pevskih zborov okrajinska zveza Društev upokojencev Severne Pri- morske s sedežem v Novi Gorici že več let prireja Revijo pevskih zborov Društev upoko- jencev, ki vsako leto poteka v drugem kraju. Lani je bila na vrsti Bukovica, letos pa Idrija, nekdanje rudarsko mesto, ki slo- vi kot pomemben spomenik tehnične ter kulturne dediščine. Tudi letos se je te odmevne revije udeležil Ženski pevski zbor Društva goriških upokojencev s skupino spremljevalcev. Društvo upokojencev Idrija je 15. maja z vso zavzetostjo poskrbelo za čim uspešnejši pevski praznik z ge- slom Naj zadoni vesela pesem s poudarkom na vsebini Kekčeve pesmi Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog... Okrog 14.30 so organizatorji prijazno P sprejeli deset prijavljenih zborovv večnamenski dvorani osnovnešole v Idriji. Ob 17. uri je najprej nastopil s pozdravno pesmijo Mladinski pevski zbor OŠ Idrija. Sledili so pozdravni nagovori predsednika DU Idrija, predsed- nika DU Severne Primorske in župana občine Idrija. Zvrstili so se nato MePZ Cerkno, ŽePZ Društva slovenskih upokojencev za Goriško, MePZ 'Slavec' iz Sol- kana, ŽePZ 'Strmica' Rožna Do- lina, MePZ 'Klasje' Bukovica- Volčja Draga, VS 'Nepozebnice' Tolmin, ŽePZ 'Večernice' Aj- dovščina', ŽePZ 'Sanje' Nova Gorica, MoPZ Šempeter pri Novi Gorici in MePZ Idrija. Revijo sta sklenila nastop MlPZ OŠ Idrija in skupna pesem Vstajenje Primor- ske. Vsi udeleženci so zapustili Idrijo z najlepšimi vtisi. (ed) Ob svojem obi- sku na področju goriškega Krasa, da bi se na Debe- li griži pri Dober- dobu udeležil spominske svečanosti ob stoti obletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno, se je pred- sednik italijan- ske republike Sergio Mattarella udeležil tudi krajše slovesnosti Zavoda združenega sveta v Devinu, na kateri so poimenovali tam- kajšnji avditorij po nekdanjem parlamentarcu Krščanske demo- kracije in prvem predsedniku Zavoda Corradu Belciju. Predsednik Mattarella v Devinu foto Jan K. S 1. strani “Ne bojmo se resnice!” a Debeli griži so bili, da bi se spomnili vseh žrtev in njihovega trpljenja ter poudarili željo po miru. Tu se je zgodila ena izmed tragedij prve svetovne vojne, to je “svet kraj”. Drevesa in zelenje so v več desetletjih prekrili rane, ki jih je spor prizadel krajini; ve- liko časa pa ti kraji niso poznali N pomladi. In vendar “se ne sme- mo bati resnice. Brez resnice in zgodovinskih raziskav bi spo- min zbledel. In slovesnosti bi tvegale postati zgolj retorične vaje”. Spomin na tolikšne žrtve ne sme zamreti, prav tako ne smemo odstraniti trpljenja na obeh straneh. “Vojna 1914-1918 je bila ogrom- na tragedija, ki bi se ji lahko izo- gnili”. Padli vseh narodov in časov “nas pozivajo, naj ukrene- mo z orožjem politike in s po- gajanji, da bi se povsod po svetu uveljavil mir”. To je “najvišji način”, da se počasti prelita kri, je dejal predsednik Mattarella.Saviano podpisuje knjige