Novi razstavno - prodajni salon.
Kemoplast d. o. o. | Drofenikova 7 j 3230 Šentjur
ZA NAPADALNOST NISO KRIVI PSI!
Hli'.VIHHI
Mercator hoddoch? (mj@
Opekamiška ulica 9. Celje
petek 6. maj 2005 od 18. uri LUMPIJADA - Lumpijev glasbeni kotiček
nedelja 8. maj 2005 med 9. in 12. uro UŽITKARIJE - predstava Gusar Berto
Kovintrade
Zunanja trgovina d. d.
/0.Želite da so vaša okna
^SPP^TC	bolj varna in hkrati vaš i j I iiJ^ prostor prezračevan ^T* CI I C *uc1' ko so zaP^a'
vCLJ C ( prezračevalni sistem GECCO
NOVA" OKNA
VARSTVO DEDIŠČINE
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
TATJANA CVIRN
UVODNIK
Kakršni lastniki, takšni psi
Verjetno poznate otroško moledovanje, da bi kupili psa. Eni popustite in se potem ubadate z njegovo hrano, nego, zdravjem, vzgojo ...Ali pa se naveličate in psa nekje odložite. Kako konča, je znano. Drugi se izgovorimo, da pes ne sodi v blok in da zanj tudi ne bi mogli ustrezno skrbeti, ker nas ni doma, in otroke potolažimo s kakšnim manj zahtevnim bitjem.
Na tihem vem, da bi se tudi y primeru, če ne bi živela v bloku, težko odločila za nakup psa. Preveč odgovornosti, dela in skrbi prinese. A tudi veselja in zadovoljstva ob zvestobi in prijateljstvu štiri-nožca, bodo takoj dodali lastniki, kar jim odtehta vse ostalo.
Ti lastniki pa so najrazličnejši, za psa se odločijo iz vsemo-gotih motivov. Eni ga vodijo f pasjo šolo, skrbijo za cepljenja in zdravje živali, ki ne teka brez povodca naokoli (čeprav nagobčnika in vrečk za pobiranje kakcev tudi večina teh še dolgo ne bo osvojila). Drugim ni jasno, da so kot gospodarji odgovorni za svoje pse in da je protizakonito ogrožanje varnosti drugih. Pa čeprav sprehajalcem, trdim od strahu, ko proti njim divja pes brez povodca, kričijo, da »njihov ni še nikomur nič naredil«. Kako verjeti takšnim zagotovilom, ko pa smo pred časom pisali o tem, kako je prijazen in pohleven kuža na robu gozda krvoločno pokončal smo, ko je ta v njem zbudila lovski nagon zveri. Pa pri vsem skupaj pes ni bil prav nič kriv!
V osnovi so lahko vsi psi, tudi tisti, ki sodijo med bolj napadalne vrste, povsem prijazni. Odvisno pač od lastnika in njegove vzgoje. Eni pravijo, da si postanejo psi in gospodarji celo vizualno podobni, kako se potem ne bi ujemali tudi v značaju. O tem, kakšen je značaj lastnika dveh rotvajlerjev, ki sta tako rekoč sredi naselja napadla dekle in ga pogrizla, lahko sklepamo brez težav. Tadi po tem, kako je sam pokončal enega od obeh psov. Agresivnost, ki presega vse meje. Kako naj bo pes boljši ?
Ob tem je že nekaj časa slišati predloge, da bi prepovedali vzrejo najbolj nevarnih vrst psov, kot so ponekod v svetu že storili. Vprašanje pa je, če je to rešitev. Morda bi veljalo več nadzora uvesti že pri nakupih psov. Ali ima lahko res vsak psa vsakršne pasme, ki ga vzgoji po lastni želji v prijaznega in ubogljivega ali pa v napadalnega, nepredvidljivega, takšnega, ki nazadnje ne uboga niti gospodarja? Če že, potem naj bo vsaj šolanje takšnih psov obvezno, pa še to ni zanesljivo zagotovilo, da bo imel nasilen lastnik nenasilnega psa.
V Ingradu spet brez plač
Delavci celjskega Ingrada že od 19. aprila čakajo na mar-čevske plače. Vodstvo podjetja jim je denar obljubilo že včeraj, nato pa jih je obvestilo, da bodo plače zagotovo danes. Vse več zaposlenih razmišlja o stavki, a ta razmer v Ingradu, ki postajajo vse bolj kritične, gotovo ne bi rešila.
Finančne težave Ingrada postajajo namreč vse bolj zapletene, zato je tudi vse manj upanja, da bi lahko podjetje rešili s prisilno poravnavo. Uprava je sicer pripravila načrt finančne reorganizacija, ki med drugim predvideva zmanjšanje števila zaposlenih'za najmanj 50, vendar je vprašanje, ali ga bodo upniki, ki jim dolgujejo kar 1,3 milijarde tolarjev, tudi potrdili. Gramat, ki je med večjimi upniki Ingrada, je na primer že pokazal, kaj si misli o prisilni poravnavi. Napovedal je namreč, da bo prekinil pogodbo za stroje v železokrivnici in betonarni, ki jih je dal Ingradu v najem.	JI
Spoštovani bralci!
Zavedamo se, da so podražitve zelo nepopularen ukrep, ki pa se mu občasno, kljub prizadevanjem, ne da izogniti. Višina najrazličnejših stroškov, ki vplivajo na ceno časopisa, namreč ni odvisna le od nas. Zato smo se morali odločiti za dvig naročnine na 1.700 tolarjev (od februarja 2004 je bila ves čas nespremenjena!). Za ta denar boste dobili mesečno osem oziroma devet časopisov, ob petkih s prilogo TV-Okno, torkovo izdajo pa bomo občasno razširili na 24 strani, zato bo po novem stala 150 tolarjev. Trudili se bomo, da bi bili čim bolj zanimivi in po vašem okusu, zato so dobrodošle vaše pripombe oziroma predlogi. Sicer pa vas že zdaj vabimo k sodelovanju v novi rubriki Bralci poročevalci, v katero boste lahko dopisovali iz svojih okolij in sporočali, če se je zgodilo kaj pomembnega in zanimivega. Več v torkovi izdaji!	Uredništvo
Občinski tajniki v precepu
Združenje tajnikov slovenskih občin nasprotuje uredbi vlade - Manj vredne občinske ustanove
S 1. aprilom je vlada izdala predlog uredbe o uvrščanju delovnih mest ravnateljev, direktorjev in tajnikov v plačne razrede. Če se ravnatelji in direktorji niso preveč razburjali, pa predlogu ostro nasprotujejo v Združenju tajnikov slovenskih občin, ker menijo, da v predlog uredbe sploh ne sodijo.
Predlog uredbe delovna mesta uvršča v tri skupine. Na državni ravni so od 45. do.61. plačnega razreda, kar pomeni od 572.947 do 1.073.119 tolarjev bruto osnovne plače. Na regionalni ravni so od 40. do 55. plačnega razreda, kar bi pomenilo 470.920 do 848.101 tolarjev, na lokalni ravni pa od 30. do 50. plačnega razreda, kar bi pomenilo od 318.137 do 697.077 tolarjev osnovne plače. »Torej predlagatelj meni, da so ustanove v občinah vredne manj od tistih na državni in regionalni ravni, če-
Direktorica občinske uprave v MOV Andreja Katic pravi, da je delokrog tajnikov izjemno širok - od »pokrivanja« javnih naročil in proračuna preko vrtcev in nepremičnin do
težav s psi v parku, prav opravljajo podobno ali skoraj enako dejavnost. Predlog namreč uslužbence občinskih ustanov razvršča v precej nižje plačne razrede. Glede regionalne ravni pa tako ni jasno, o katerih instituci-
jah niti o katerih regijah govorimo,« opozarja Andreja Katič, direktorica občinske uprave v Mestni občini Velenje, ki vodi združenje. Kati-čeva je pojasnila, da so občinski tajniki zdaj plačani glede na velikost občine. Tajniki v mestnih občinah na primer prejemajo 712 tisoč tolarjev bruto.
Delovna razmerja za zaposlene v javnem sektorju urejajo zakon o javnih uslužbencih in drugi.posebni predpisi ter kolektivne pogodbe, predlog uredbe pa teh aktov sploh ne upošteva. »V bistvu bi bili izenačeni z direktorji v drugih javnih zavodih, nimamo pa tovrstnih pooblastil. Tajniki občin oziroma direktorji občinskih uprav smo namreč poslovodni organi, predstojniki pa so po svoji funkciji župani,« pravi Katičeva.
Po mnenju združenja (ki je poslalo svoje pripombe ministroma za javno upra-
vo Gregorju Virantu in za lokalno samoupravo Ivanu Žagarju, zdaj pa čaka na odgovor) bi bilo treba plače javnih uslužbencev urejati skupaj in hkrati spoštovati vse veljavne predpise. »Z uredbo, ki naj bi jo izdala vlada, problema previsokih plač v javnih zavodih in prenizkih plač županov ne bomo odpravili. Plač županov kot funkcionarjev in plač občinskih tajnikov po občinah ne moremo primerjati. Treba je urediti plače funkcionarjev, ' sistem plač javnih uslužbencev naj bo urejen posebej. Zupan je voljen funkcionar. Njegova izobrazba, delovne izkušnje in funkcionalna znanja niso pomembni, pogoje za delovno mesto tajnika ali direktorja občinske uprave pa določa zakon. Torej bodo povzročene nove krivice, pravico pa bo treba iskati na sodiščih,« je prepričana Katičeva.
•*■■ US
Nižja plača ne more urediti vsega
Direktorica RŠS Celje Adrijana Zupane prepričana, da so plače v zavodu zakonite, višino njene pa naj določi nov pravilnik - Očitek, da se RRA kiti s tujim perjem
Direktorica Regijskega študijskega središča (RŠS) Celje Adrijana Zupane se ne strinja z aneksom k njeni pogodbi o zaposlitvi, s katerim bi ji znižali plačo na 90 odstotkov županove oziroma na »okoli 644.487 tolarjev bruto (+ dodatek za minulo delo)«. Kot je povedala že takoj po seji sveta zavoda, ki je v drugi polovici aprila sprejel takšno odločitev, da bi zadostil zahtevam celjskega župana Bojana Šrota, je za njo to povsem nesprejemljiv način urejanja višine direktorske plače, hkrati pa je prepričana, da se opozoril in očitkov s 30 strani dolgega dopisa Mestne občine Celje glede dela RŠS ne da zreducira-ti zgolj na vprašanje direktorske plače,
Zupančeva pojasnjuje, da se z določanjem višine direktorske plače v RŠS s posebnim aneksom niso strinjali tudi v pravni pisarni zavoda. Ob tem, da so plače v javnem sektorju urejene s sistemskim zakonom, je Vlada RS pred kratkim sprejela posebno uredbo, s katero je določila razpon plačnih razredov za direktorje, ravnatelje in tajnike - in po njej direktorska plača v RŠS ne izstopa iz teh okvirjev, prav tako kot ne dosega niti predvidenih limitov, kot jih določa na vladi že sprejeta novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ureja prav razmerja plač direktorjev javnih zavodov. Aneks, ki določa višino direktorske plače v nominalnem znesku, bi po svoje »zakoličil« pla-
čo ne le sedanji direktorici pač pa tudi njenemu nasledniku ali naslednici, saj ne bi bilo mogoče usklajevanje. Kot dodaja Zupančeva, so v zavodu že pred časom začeli pripravljati nov pravilnik o sistemizaciji in delovnih razmerjih, s katerim bodo uskladili svoje predpise (tudi glede višine direktorske plače) z novo zakonodajo, s tem pravilnikom pa je doslej že soglašala večina od 32 občin ter območnih obrtnih in gospodarskih zbornic - ustanoviteljic RŠS.
Kdo na] skrbi za razvoj visokega šolstva?
Zupančeva je prepričana, da se očitki Mestne občine Celje na račun dela RŠS ne bi smeli zreducirati zgolj na znižanje direktorske plače, pač pa bi morali svet zavoda in drugi organi RŠS to priložnost dodobra izkoristiti za temeljito razpravo o tem, kakšen naj bo razvoj visokega šolstva na območju Savinjske (statistične) regije in tudi, kdo naj ga vodi oziroma izvaja.
Pri tem opozarja, da v medijskih nastopih zlasti Regionalna razvojna agencija (RRA) Celje, ki pospešeno promovira svojo vizijo razvoja mednarodne univerze Herman Celjski s sedežem v Celju, javnosti prikazuje tudi projekta »varstvo okolja in ekotehnologija« ter »mehatronika«. Oba regijska razvojna visokošolska projekta sta, seveda, v lasti RŠS Celje, kjer čakajo na odgovor Sveta RS za visoko šolstvo, kateremu so predložili vlogi za ustanovitev dveh
Adrijana Zupane
samostojnih visokošolskih zavodov - Visoke gospodarske šole in Visoke inženirske šole. »Prav zato mora javni zavod RŠS v regiji preprečiti poskuse ignoriranja svojih dosežkov s strani RRA Celje ter narediti vse potrebno za dokončno realizacijo naših visokošolskih projektov. Slednji imajo značaj javne dobrine, v kar so nenazadnje vse občine iz regije kot ustanoviteljice RŠS že vložile 120 milijonov tolarjev,« še opozarja Zupančeva.
IVANA STAMEJČIČ
NOVI TEDNIK
3
Elitna varovana soseska
Zrasla naj bi v Šmarjeti - V Celju počasi zmanjkuje zemljišč za zasebno stanovanjsko gradnjo
V Celju primanjkuje primernih zemljišč za zasebno stanovanjsko gradnjo. Tudi zato je vse več primerov, ko zasebniki, ki so poprej živeli v Celju, gradijo v sosednjih občinah. Koliko zasebnih hiš je v občini sploh še mogoče zgraditi, kje so za to predvidena zemljišča in kako draga je gradnja, smo se vprašali in se po odgovore napotili na občinski oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve.
Prodajo zemljišč za zasebno gradnjo in že zgrajenih hiš v pretežni meri obvladujejo nepremičninske agencije in zasebniki. Občinska politika na tem področju pa je na nek način posebna. Občino namreč pri nakupih in prodajah zemljišč zanimajo predvsem večji še nezazidani kompleksi zemljišč, namenjeni gospodarskim conam, pa tudi organizirani gradnji s pomočjo zunanjih investitorjev in nenazadnje blokovni gradnji. »V tem trenutku je mogoče, če upoštevamo vsa razpoložljiva zemljišča za zasebno gradnjo, tako tista, ki so v občinski lasti, kot ona, ki so v lasti zasebnikov, v občini zgraditi največ okolf200 zasebnih hiš,« pravi načelnik oddelka Silvo Plesnik.
Nezazidana stavbna zemljišča, kjer je mogoče graditi, opredeljuje obstoječi občinski prostorski red. Urejanje prostorske dokumentacije traja okoli leto dni, v primerih, ko so zazidalni načrti že pripravljeni, pa je začetek gradnje lahko zelo hiter.
Zemljišča, kjer je v Celju še mogoče graditi, so v okolici poligona Lokrovec, na Ostrožném. Drugi večji kompleks zemljišč je v Šmarjeti, pa tudi na Hudinji, ob avtocesti in nad športnim parkom Golovec je še nekaj parcel. Več zemljišč je na razpolago še v Zagradu ob »gajžl fabri-ki«, med najbolj zanimivimi območji pa je Sončni park. »Tam bo gradnja organizirana na zadružni način, saj gre zà zelo velik kompleks zemljišč, ob zahtevni gradnji in urejanju komunalne infra-
Na Golovcu nekaj hiš že raste, nekaj parcel pa je še prostih.
strukture pa si preprosto ne moremo privoščiti gradnje, ki bi trajala 10 ali več let. Zato iščemo investitorje, ki bi odkupili celoten kompleks in gradili po zadružnem sistemu,« je povedal Plesnik. Poslovno stanovanjska gradnja je predvidena tudi v Trnov-ljah, v bližini Dikplasta, kjer je mogoče graditi takoj. V Šmarjeti pa bo v roku dobrega leta znano, če bo tam lahko nastalo naselje varovanih hiš. »Želimo zgraditi nekakšno elitno četrt 40 do 50 stanovanjskih hiš, rta parcelah čez 2 tisoč kvadratnih metrov. Zemljišče bo ograjeno in bo imelo varnostno službo. Tudi za to gradnjo je zanimanje pokazal zasebni kapital,« je povedal Plesnik.
Cene narekuje trg
Politika občine je torej, da z nakupi zemljišč, tudi z uveljavljanjem predkupne pravice, nakupi zemljišča, ki jih je mogoče po komunalni ureditvi in ureditvi prostorske dokumentacije prodati v celoti. »Pri čemer pa ni zanemarljivo, da na desetine hektarov zemlje kupimo za potrebe gradnje infrastrukture. Le okoli 10 odstotkov nakupov zemljišč je namenjenih individualni gradnji,« pravi Plesnik.
Cene zemljišč so zelo različne in jih narekuje trg. Pri tem pa za kupca zemljišče običajno ni najhujši strošek. Tre-
ba je namreč plačati še nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, saj občina zasebnikom šele po plačilu tega zagotovi vse komunalne vode. Prav to nadomestilo je močno poseglo v razmere na nepremičninskem trgu. »Povem naj izmišljen primer kmeta, katerega del zemljišča je bil zajet v prostorski plan kot nezazidano stavbno zemljišče. Poprej je bil tega lahko vesel, saj je vrednost zemljišča z enega zrasla na 5 do 10 evrov za kvadratni meter, zdaj pa je nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče toliko, da se mu zemljišča ne splača več imeti. Na ta način občina lastnike prisili, da ta zemljišča sami pozidajo ali
pa da jih prodajo in jih pozida kdo drug,« pravi Plesnik.
In kako je s cenami? Sprememba iz kmetijskega v stavbno zemljišče poveča ceno do 5-krat. Cene zemljišč, odvisno od območja, pa so od 20 do tudi 200 evrov na kvadratni meter. V tej ceni pa še ni komunalnega prispevka. »Ni smiselno gledati na ceno zemljišča na eni in komunalnega prispevka na drugi strani, v vsakem primeru je treba računati na komplet. Pri parcelah od 600 do 700 kvadratnih metrov je cena s komunalnim prispevkom vred med 10 in 15 milijoni tolarjev.«
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GK
HITRI KABELSKI INTERNET
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju)
dodatne informacije na Efektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119
Svobodni zdravniki
Zdravniki celjske bolnišnice so pokazali veliko zanimanje za uvedbo projekta Svobodni zdravnik specialist, za novost pa se navdušuje tudi vodstvo bolnišnice. To sta temeljna razloga, zaradi katerih sta se Zdravniška zbornica Slovenije in ministrstvo za zdravje odločila, da poskusno uvedejo novost prav v Celju.
O projektu so obširno spregovorili na včerajšnjem zboru bolnišničnih zdravnikov, na katerem so sodelovali vodja projekta asist. mag. Marko Bitenc, državni sekretar v ministrstvu za zdravje Dorjan Marušič ter predsednik in generalni sekretar zdravniške zbornice prof. dr. Vladislav Pe-gan in Brane Dobnikar. Projekt pripravljajo že tri leta, v ospredje pa prihaja v času iskanja bolj učinkovitega delovanja zdravstva na bolnišnični ravni in pomanjkanja zdravnikov specialistov. Po pričakovanjih bi naj namreč uvedba »svobodnega zdravnika specialista«, ki je po delovnoprav-nem položaju neodvisen od bolnišnice, koristila tako zdravstvenim ustanovam kot zdravnikom in bolnikom. Znanje specialistov bi bilo bolje izkoriščeno, njihova dostopnost in s tem oskrba bolnikov pa večja in boljša. Zdravniki celjske bolnišnice so pokazali zanimanje za novo obliko dela, zato v naslednjih dveh mesecih od njih pričakujejo, da bodo ta interes potrdili tudi s podpisom poskusne pogodbe. Uspešnost projekta bodo ocenjevali po letu dni. V tem času ga nameravajo uvesti tudi v bolnišnici na Jesenicah. Pripravljavci želijo, da bi se za vključitev v projekt odločili vsi zdravniki posameznih oddelkov in če se bo projekt izkazal, bi naj v petih letih v Sloveniji delovalo okrog 300 svobodnih zdravnikov specialistov (10 odstotkov vseh).
Ker je pristop k projektu prostovoljen in je od poskusne pogodbe mogoče kadarkoli odstopiti, v Celju pričakujejo dober odziv zdravnikov. Kako se bo izkazal v praksi, je težko oceniti, še zlasti, ker veliko podrobnosti še ni dogovorjenih. Ena večjih je način financiranja bolnišnic, ki vključuje tudi omejitve posameznih programov.
MILENA B. POKLIC
KJE SO NASI POSLANCI?
TV Parlament
Slovenski medijski prostor bo kmalu dopolnila še ena javna televizija, ki se je že prijemlje ime TV Parlament. Državni zbor (DZ) bo namreč (skoraj) zagotovo potrdil novi zakon o RTV Slovenija, s katerim uvaja poseben TV-program za neposredne prenose vseh sej iz parlamenta. Pa ne samo rednih in izrednih, z zadnjimi je nacionalka že zdaj nekajkrat razveselila občinstvo, na sporedu bodo tudi zasedanja delovnih teles.
Poleg tega bo tretji program celovito informiral javnost o vsem drugem parlamentarnem dogajanju, vključno s sejami državnega sveta, posveti, ki jih ta organizira, in mednarodnimi dejavnostmi parlamenta, je zapisano v prihajajočem zakonu.
Ministrstvo za kulturo, ki ga je domislilo in spisalo, je prepričano, da tretji program ne bo zahteval pretiranih dodatnih finančnih sredstev, saj v DZ že tretjo leto deluje studio z dvema tehnikoma. Tako je bil signal iz DZ brezplačno na voljo slovenskim televizijskim postajam, vendar razen dve lokalnih kabelskih postaj te niso pokazale pretiranega zanimanja za poslance. Tretji program naj bi se financiral s TV-prodajo, saj bo ta po novem na prvih dveh programih nacionalke prepovedana. Tako bodo doktor Levin in njegovi prijatelji prek ekranov lahko prodajali ponoči, ob koncu tedna in ob praznikih ter med parlamentarnimi počitnicami, ko poslanci počivajo.
Eden od vzrokov za uvedbo TV Parlamenta verjetno tiči v globokem prepričanju donedavne opozicije, da je večina medijev pristranskih in naklonjenih strankam t.i. kontinuitete. Zato naj bi bili neposredni prenosi korak k večji demokratizaciji medijskega prostora. Tako celjski posla-
Franc Jazbec
nec SDS Franc Jazbec poudarja, da se je njegova stranka zavzemala za prenos parlamentarnih sej že v času, ko so bili opozicija, zato tudi zdaj podpirajo možnost, da javnost vidi in sliši, kaj se dogaja v tej ustanovi ter kako delujejo poslanci posameznih skupin. »Pri povzetkih parlamentarnega dela se namreč pokaže samo tisto, kar nekdo oceni, da je treba pokazati,« meni Jazbec. Njegov koalicijski kolega Drago Koren (NSi) ni ta-
ko prepričan, da je za večjo stopnjo demokratičnosti res potreben tretji parlamentarni program. A ga kljub vsemu podpira. »Za gledalce bi bile zelo zanimive seje delovnih teles, saj so te včasih veliko bolj zanimive, kot seje DZ. Sploh za točke, ki ne pritegnejo širše publike, za določen krog ljudi pa so zelo pomembne. Tako sem kot geodet prepričan, da bi geodetska srenja Slovenije z veseljem spremljala obravnave zakona o geodetski službi,« je praktičen velenjski poslanec.
Lojze Posedel
Po drugi strani poslanec opozicijske LDS Lojze Posedel trdi, da starih napak ni mogoče popraviti čez noč, zato bi bila tudi za nov zakon o RTV Slovenija potrebna »čim širša razprava, s katero bi našli najboljše rešitve«. To po njegovem velja tudi za tretji parlamentarni program. »Ta zagotovo ne bo temelj za večjo demokratičnost ali za večjo osveščenost ljudi. Iz preprostega razloga, da ta DZ ne deluje kot pravi parlament, saj imamo na eni strani močan blok, ki deluje izrazito politično, ne glede na prepričanje posameznikov,« meni žalski poslanec. To po njegovem dokazujejo glasovanja posameznih poslancev, ki so župani občin, a glasujejo proti predlogom, ki so dobri za občine. »Prenašati razprave, v katerih 40 poslancev ponavlja eno stvar, ne bo dvignilo ravni demokratičnosti v državi. Tudi govorjenje o bolj uravnoteženih medijih se mi zdi v državi z enim najvišjih števil časopisov na posameznega prebivalca nepotrebno,« pravi Posedel.
Resnično so se hkrati z zakonom pojavila opozorila, da bodo takšni prenosi tudi mamljiv povod za manipulacije oziroma za demagoške nastope poslanec, ki bodo s parlamentarne govornice pihali na dušo volivcem pred TV-ekrani. Po drugi strani pa so prenosi brez dodatnih komentarjev oziroma pojasnil občasnim gledalcem težko razumljivi. »To je sicer res, vendar hkrati menim, da bo vsak gledalec na tem tretjem programu spremljal tiste razprave, ki ga bodo zanimale,« je prepričan Koren. Jazbec pa meni, da bo vsak, ki ga »politika zanima, zagotovo znal spremljati, kaj se dogaja - ostalim zadostujejo povzetki, ki jih najdejo v drugih medijih«.
SEBASTUAN KOPUŠAR

DOGODKI
NOVI TEDNIK
Iskrenost je najpomembnejša
Obvlada svoje delo, pravijo novinarji, ki so z njim sodelovali že pred osmimi leti, ko je bil tiskovni predstavnik na takratni Upravi za notranje zadeve Celje. Je komunikativen, ambiciozen v pravi meri, iznajdljiv in šarmanten. Ima torej vse lastnosti, ki so ga označile kot pravega mačka na področju dela z mediji in javnostjo. Miran Koren. Novi stari tiskovni predstavnik celjske policije. Novinarski kolegi še dodajajo, da zna z novinarji, ker je tudi sam nekaj časa držal novinarsko pero v rokah! Ve, kaj novinarje zanima, kam bodo vtaknili svoj nos in je na to pripravljen. Zna koketirati z mikrofonom in kamero. Spominjajo se, da so velikokrat z njim po novinarskih konferencah sedli za mizo, se pogovarjali in kramljali o drugih rečeh. O stvareh, ki so utrdile in ohranile odnos do danes, ko se je vrnil v Celje.
Sam pravi, da je že kot novinar rad »solil pamet« policiji, očitno pa je imel prav, saj so ga že leta 1996 povabili, naj poskuša svoj koncept sodelovanja policije z javnostjo tudi udejanjiti. Ker mu je šlo dobro od rok, je že čez nekaj mesecev padlo vabilo na delo v Ljubljani. »A v Ljubljani ni nič svetega,« si je dejal in vabilo na delo v slovensko prestolnico najprej odklonil! Toda sčasoma je uviděl, da mora
lo 24 ur na dan, so mu v Ljubljani dali stanovanje. Kar pa pomeni manj časa s svojo družino. In če se izrazimo malo s policijskim žargonom. To je bil tudi 'motiv', da se je vrnil v Celje. »Vesel sem, da smo leta 1996 v Celju uspeli oblikovati dober koncept na področju dela z javnostjo in na tak način tudi odpreti policijo in jo zbližati javnosti. Ta koncept so povzele tudi druge policijske uprave, kar se je izkazalo za pozitivno,« pravi Koren.
»Vesel pa sem tudi, da sem sprejel pravo odločitev. Da nadaljujem in zaključim svoje delo tam, kjer sem tudi začel.« Meni, da zahteva področje odnosov z javnostjo vsakodnevno dopolnjevanje in izpopolnjevanje in dodaja, da je s strani novinarjev vedno dobrodošla kritika, ker je to puščica v smer, kako prepleteno policijsko-novi-narsko delo še izboljšati. Svoje dolgoletne izkušnje z delom z mediji prenaša in bo prenašal tudi v prihodnosti na mlajše in vse tiste, ki jih to delo veseli. Naučili se bodo veliko.
Kaj najbolj ceni pri novinarjih? »Iskrenost in profesionalnost, a iskrenost je vsekakor na prvem mestu!« In kaj meni, da najbolj cenijo pri njem novinarji? »Mislim, da enako. Iskrenost je v tem poslu zelo pomembna.« In ob tem odgovoru je bilo kar pričakovati, da bo v is-
nostjo pomeni več izkušenj z ljudmi, pozitivnih in negativnih. Ne želi komentirati lanskega odhoda iz Ljubljane, čeprav je znano, da je bila vest o njegovi zamenjavi nenadna in zanj hladen tuš. Takratni generalni direktor policije Darko Anželj je o »različnih pogledih na njuno sodelovanje« dejal: »Poskušala sva se približati drug drugemu, a nama ni šlo najbolje.« Koren danes mirne vesti pravi, da je preteklost zanj preteklost. Zdaj zre naprej. Lansko dogajanje in Anže-ljevo mišljenje o njem zanj še zdaleč ne pomenita neuspeha.
Osem let je pomenilo tudi veliko odrekanja družinskemu življenju, priznava. Sprva se je v Ljubljano vsak dan vozil, ker pa je delo tiskovnega predstavnika de-
Miran Koren osebno. Doma v Šentjurju. Mož in oče dveh otrok, sin je maturant, hčerka študentka. Osem let njegovega dela več kot sto kilometrov stran od doma in tedni brez očeta so se poznali tudi v družinskem življenju. Vikendi, ki so bili posvečeni družini, pa so bili v znamenju neprestanega zvonenja telefona. Saj veste, 24 ur na dan ... Pravi, da se še išče, saj je bil v Ljubljani navajen hitrega delovnega tempa in večje delovne obremenitve. Zdaj pa ima več časa za družino in tudi zase. Časa ima zdaj več tudi za kakšno dobro knjigo. Da Vincijeva šifra je bila zadnja prebrana. Pa okrasno grmičevje okoli hiše rad obreže. »Saj. veste, počnem vse, kar počnejo >abrahamovci<,« še doda s šarmantním nasmehom.
SIMONA ŠOLINIČ
Pomen mestnih gozdov
Celje bo gostilo mednarodni forum - V mestnih gozdovih Celja in Ljubljane I primeri dobrih praks
Celje bo od 10. do 12. maja gostilo 8. Evropski forum o urbanem gozdarstvu, ki je ena od vodilnih evropskih prireditev za strokovnjake s področij varovanja in traj-nostnega razvoja naravnega okolja v mestih.
Na mednarodni konferenci, ki jo tokrat pripravlja Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Mestno občino Celje, bo sodelovalo več kot 80 strokovnjakov iz Evrope, ZDA in s Kitajske. V treh dneh bodo predstavili 32 strokovnih prispevkov na temo vrednotenja, načrtovanja in upravljanja naravnih elementov v mestih, kot so gozdovi, drevesa, parki in druge zelene površine. Na ekskurzijah v mestnih gozdovih Ce-
Na
gasilsko olimpijado štirinajst ekip
Gasilska zveza Slovenije je po zadnjem izbirnem tekmovanju v Slovenski Bistrici določila reprezentanco, ki bo predstavljala Slovenijo na gasilski olimpijadi od 17. do 25. julija v Varaždinu na Hrvaškem.
S Celjskega bodo nastopile štiri enote: med mladinci Nova Cerkev, med mladinkami Andraž, med člani A Steklarna Rogaška Slatina in med člani B Slovenske Konjice.
Slovenske gasilce bo na olimpijadi zastopalo štirinajst enot: trinajst prostovoljnih gasilskih društev in ekipa poklicnih gasilcev. Trener članskih ekip je Celjan Vinko Sentočnik, mladinskih pa Tomaž Urban-čič. Vodja reprezentance je poveljnik GZS Matjaž Kla-rič. Sodelovalo bo tudi dvanajst slovenskih sodnikov, med njimi Ivan Jezernik iz Nove Cerkve. . O poteku priprav pred olimpijado je Vinko Sentočnik povedal: »Vse enote bodo opravile dva do tri skupne treninge ter se pred začetkom olimpijade za teden dni zbrale na Rogli. Vsaka ekipa mora prispevati po 500 tisoč tolarjev za nastop, ostalo pa bo zagotovila GZS. Upamo in želimo, da se bomo tudi s te gasilske olimpijade tako kot z vseh prejšnjih vrnili z odličji ter morda tudi kakšnim naslovom olimpijskih zmagovalcev.«
TV
lja in Ljubljane se bodo udeleženci seznanili s slovenskimi primeri dobrih praks.
Osnovni namen prireditve je povezovanje raziskovalnega in operativnega področja ter izmenjava informacij in izkušenj pri upravljanju narave v mestih. Forum omogoča tudi seznanjanje s trendi in z inovativnimi pristopi ter s primeri dobrih praks evropskih in drugih mest.
Kandidatura in potrditev Celja za organizacijo letošnjega foruma ni naključje, saj je to mesto v zadnjem obdobju postalo prepoznavno po načrtnem in dolgoročno usmerjenem delu z gozdovi kot sestavnim delom mestnih zelenih površin. Mesto Celje je v sodelovanju z Zavodom za
itk ICfM E.Mrofe«H řorww om Crtan fort(tnj 9 ~ 1} j 100 s j Ííijtj ílovení*
gozdove Slovenije v preteklem desetletju uresničilo vrsto uspešnih projektov na področjih pravnega varovanja, usklajevanja javnih in zasebnih interesov, razvoja rekrea-
cijske infrastrukture in načrtnega odkupa zasebnih gozdov. Gostiteljstvo te mednarodne konference je svojevrstno priznanje Celju za dosedanja prizadevanja. RH
Osemnajst dni brez hrane
Nekdanji podjetnik Anton Zanjko iz Rogaške Slatine je včeraj gladovno stavkal pred državnim zborom že osemnajsti dan. Njegovo zdravstveno stanje je vse slabše, zato se je med skrajnim protestnim dejanjem v torek na soncu zgrudil. Odpeljali so ga v klinični center, kjer je odklonil infuzijo ter se takoj, ko je bilo mogoče, vrnil pred državni zbor.
V sredo je pristal na ponujeno strokovno pomoč državnega zbora. Tako je prišlo do dolgega sestanka s predstavnikom službe za peticije. Prav tako predvčerajšnjim ga je na mestu protesta obiskal tudi podpredsednik državnega zbora, dr. Marko Pavliha.
Včeraj je predsednik državnega zbora France Cukjati o Zanj kovem primeru pisno obvestil novo generalno dr-
žavno tožilko Barbaro Bre-zigar, drugo pismo pa je namenil gladovno stavkajočemu. V slednjem predsednik državnega zbora med drugim omenja, da je Zanjkovo nadaljnje vztrajanje pri gladovni stavki nesmiselno, saj bo za morebitne nadaljnje postopke potreboval še precej energije.
veška stiska nekdanjega šentjurskega podjetnika ter nekdanjega občana s Ponikve pri Gro-belnem.
Sicer je Anton Zanjko včeraj še vedno gladovno stavkal. Njegova zahteva za prekinitev gladovne stavke je, da mu kriminalistična policija pisno po-| trdi, da bo se bo lotila (oziroma da se je že lotila) razisko-
Četrt stoletja po Titovi smrti
V sredo je minilo 25 let od smrti Josipa Broza Tita, nekdanjega jugoslovanskega predsednika, po ocenah njegovih pristašev, ki jih tudi danes ne manjka, največjega voditelja in junaka bivše Jugoslavije, po mnenju drugih diktatorja, ki je umetno s krediti iz tujine lahko vzdrževal razmere v državi in bil sokriv za njen kasnejši razpad. Gotovo je, da sodi med osebnosti, ki so zaznamovale svoj čas.
Po razpadu Jugoslavije so njegovo ime zbrisali z uličnih tabel, odstranili so njegove spomenike in v Velenju na glavnem trgu je eden redkih, ki je še ostal.
Pred kratkim je del naše ekipe obiskal Beograd in si
ogledal tudi Titov grob, ki ga še vedno varuje vojska. Obiskovalcev ni bilo veliko, tudi okolica ni bila urejena tako kot včasih, čeprav so jo ravno v tistem času urejali.
V muzeju so razstavljena darila, ki jih je dobil od državnikov in ostalih, nekatera dragocenejša pa so medtem že ukradli.
Foto: SŠ
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
Pogled na asfaltno bazo v Planinski vasi
Baza Je legalna!
Investitor dobil gradbeno dovoljenje - Se bodo sosedje morali enostavno sprijazniti?
Asfaltna baza v Planinski vasi je mali kozjanski vasici prinesla že veliko medijske pozornosti. Tamkajšnji podjetnik Mirko Kovač je namreč leta 1998 ob robu vasi postavil bazo za izdelovanje asfalta. Po nekajtedenskem poskusnem delovanju jo je inšpekcija zaprla. Vasica je v celoti kmetijska in zdi se, da sosedje osovraženega objekta ne bodo nikoli sprejeli. A zdaj ima investitor v rokah dokončno odločbo o gradbenem dovoljenju in v teh dneh naj bi baza začela obratovati.
Najbližji sosedje, Perčičevi, imajo hišo in hlev le nekaj deset metrov od ograje asfaltne baze. Kot čisti kmetje se preživljajo izključno s kmetijstvom. Rozalija Perčič pravi, da so ob novih evropskih standardih podvrženi strogim predpisom, ki ne dopuščajo nikakršnih odstopanj. »Za gnojno jamo bomo ravnokar odšteli milijon tolarjev, v hlé-vu niti lastovice ne bi smele več gnezditi, na drugi strani pa lahko ljudje, s pravimi zvezami in dovolj denarja, počnejo kar se jim zljubi.« Kmetje pravijo, da baza, ki naj bi jo Kovač kupil v Vzhodni Nemčiji kot staro železje, nima pod nobenim pogojem kaj početi v tem okolju. »Zavračata nas lokalna skup-ttost in država. Na upravni enoti Vztrajajo, daje izdano gradbeno do-Vbljenje za ekološko sporni objekt ^ kmetijskem naselju v skladu s predpisi, kljub temu, da ga del stoli na dveh tujih zemljiščih,« pravi Perčičeva in nadaljuje: »V prostorsko ureditvenem načrtu so upoštevali zgolj člene, ki so ugodni za in-
Martin in Rozalija Perčič
zir. Nihče nas nikoli ni vprašal za soglasje. Namesto, da bi bila gradnja vsaj štiri metre od meje, je že zdaj na tuji zemlji. Kje bo potem zasadil še živo mejo, kot je obljubil?« Perčičeva boleha za astmo, pri hiši imajo 84-letno mamo, ki čaka na operacijo, pri sosedih majhne otroke. »Še na cigaretih piše, da katran ubija, le tale katranski smrad in hrup naj ne bi imela nobenega vpliva na okolje.«
Umik v neokrnjeno naravo?
Franc Bohinc je Kovačev mejaš, baza pa sega za meter čez mejo njegove parcele. Precej resigni-rano pove: »Pa kaj! Sem državljan, ki lahko dela, plačuje davke in je tiho. Prva pritožba je bila rešena v našo korist, potem je občina spremenila prostorske akte in zadevo legalizirala. Znova smo se prito-
še ni rešena. Pa saj poznate zgodbo o hlapcu Jerneju in njegovi pravici. To smo. Hlapci. Kaj sem jaz
kriv, da celo življenje živim v tej vasi in bi rad ohranil dediščino svojih očetov?«
Ivan Likovnik živi v Mariboru. Prebolel je raka in pravi, da je kupil malo hišico zato, da bi se iz mesta umaknil v neokrnjeno naravo. Zdaj te ni več. »Objekt ne le da izredno kazi okolje, tudi ekološko je popolnoma nesprejemljiv. Nezaslišano je, da je občina spremenila prostorske plane. Saj se stanje v naravi ni nič spremenilo. Vas ni izumrla, ljudje so še vedno tu in kmetujejo, kot to počnejo že stoletja. Veliko sveta sem že videl, a tole presega vse meje.« Vaščani pravijo, da se v času obratovanja kadi, smrdi in da je hrup izredno moteč. Težki tovornjaki tudi ne do-prinašajo k spokojnosti vasice. »Parcele in hiše so cenovno razvrednotene. Kdo bi hotel kupiti hišo nad dimnikom?« pravi Martin Perčič in doda, da je vse skupaj neskončno žalostno: »Vojna je trajala štiri leta, tole se vleče že dvakrat tako dolgo. Sovraštva in gorja je celo med bližnjimi sorodniki skoraj toliko kot v manjši vojni. Uspelo mu je zasejati popoln razdor in skregati celoten kraj.«
Monopolni asfaltni lobij!
Mirko Kovač se s povedanim ne strinja. »Da gre za staro železje, je izmišljotina. Ko sem bazo uvozil, je bila stara osem let. To pomeni, da je praktično nova. Vse je računalniško vodeno in vsi vitalni deli so popolnoma novi.« Na vprašanje, zakaj prav ta lokacija, odgovarja, da je tu že prej imel cementninars-tvo in nizke gradnje. Zaradi obstoječe infrastrukture se je naložba pocenila. »Žal sem zaradi nepoznavanja predpisov padel v črno gradnjo. Takrat sem mislil, da za sorodno dejavnost ni treba spreminjati dovoljenj. Pa tudi prostorskih planov občina še ni imela izdelanih. Zdaj je vse urejeno v skladu s predpisi in zakonskimi odredbami. Tudi študija o vplivih na okolje je pokazala, da ni nič spornega, pa tudi hrup ne presega dovoljenih mej. Pravzaprav vsaka od okoliških kmetij verjetno bolj onesnažuje okolje kot pa baza.«
Kmetje obupujejo tudi zato, ker se jim zdi, da ima Kovač izredno politično podporo, če ne že kar kupljeno pot do legalizacije črne gradnje. On odgovarja, da so ljudje zavedeni in podpihovani iz povsem drugih razlogov: »Saj take okoljske študije človek ne more kar naročiti. Zadeva stane tri milijone, izvajalec pa lahko zaradi nepravilnosti izgubi licenco. Nič mi ni bilo podarjenega. Zaradi velike medijske pozornosti sem moral kvečjemu še bolj spoštovati pravila in vsa dovoljenja dobiti izključno v skladu z zakonom.« Ko-
vač odločno zanika, da bi spri in razklal prebivalce: »Večina me podpira (pokaže peticijo s kakimi 400 podpisi podpore). Problem so le trije oziroma zdaj še dva kmeta, ki pa jih podpihujejo tisti, ki se ves čas skrivajo v ozadju. Ta veliki, ki stojijo za njimi, jih bodo ob prvi priliki pustili na cedilu. To je največja tragika. Za vse težave so krivi monopolisti asfaltnega lobija, ki se bojijo konkurence. Se vedno trdim, da je treba pripeljati razvoj v naše kozjansko okolje, da je treba odpirati nova delovna mesta in asfalt približati našim zanikrnim makadamskim cestam. Zaposlujemo šest ljudi, tudi težko za-posljivih domačinov, kmalu jih bo še 20.«
Mirko Kovač
Bazo bodo v kratkem pognali, manjka le še tehnični pregled in prestavitev ograje s sosedove zemlje. Sosed je po Kovačevih besedah dobil tudi nadomestno zemljo, a si je premislil. Ker Kovač nima časa sodno uveljavjati svoje pravice, bo ograjo podrl in jo prestavil za pol metra. Zdaj lahko sosedje ugovarjajo le še z izrednimi pravnimi sredstvi, kar pa, kot pravi Kovač, se ga pravzaprav ne tiče več. »Gre za to, da zaradi izdanega dovoljenja praktično tožijo državo. Glede na vse stroške in končni izid pa zamerim igralcem v ozadju, ki te uboge zavedene ljudi še vedno vlečejo za nos in podpihujejo razdor. Žal mi je za ogromno finančno škodo, ki raste iz dneva v dan in za zastrupljene odnose med ljudmi. V tej zgodbi smo vsi žrtve, le da jaz drago plačujem za to.«
Načelnica UE Šentjur mag. Andreja Stopar je potrdila, da je gradbeno dovoljenje dokončno, ne pa še pravnomočno. A kot vse kaže, je vlak za kakršne koli spremembe že odpeljal. Zakaj se domačini niso zganili ob drugi razgrnitivi prostorskega načrta in se uprli, ko je bil še čas, ni jasno. Ko pa se pravno kolesje enkrat zares zavrti, ga je težko, če ne skoraj nemogoče ustaviti. Tako kot zdaj že povsem legalno asfaltno bazo.
SAŠKA TERŽAN
vestitorja. Nas ni nihče vzel v ob- žili na ustavno sodišče in zadeva
Industrijski objekt loči od bližnje kmetije le žičnata ograja.
6
GOSPODARSTVO
Celjani najboljši trgovci
Jeklarji shranili Split v omaro
Nogavice bodo kranjske ali ljubljanske
Proizvodnja nogavic v Tekstilni tovarni Prebold naj bi zopet stekla junija - Na strojih iz Prebolda tkejo v Egiptu in Pakistanu
Stečajni upravitelj Branko Dordevič je doslej prodal že približno polovico premoženja Tekstilne tovarne Prebold, ki je bilo ocenjeno na okrog 950 milijonov tolarjev. Priznane terjatve do podjetja znašajo 1,8 milijarde tolarjev, od česar je prednostnih okoli 650 milijonov tolarjev, obveznosti do delavcev pa je za nekaj manj kot 600 milijonov tolarjev.
Blizu 3.000 kvadratnih metrov velika hala skupaj z opremo, v kateri je Tekstilna tovarna Prebold izdelovala znane nogavice »črna mačka«, še vedno ni dobila novega lastnika. Na drugi dražbi, ki je bila v sredo, se zanjo spet ni potegoval prav noben kupec. Stečajni upravitelj Branko Dordevič meni, da je cena 106 milijonov tolarjev očitno še vedno previsoka, zato zdaj podjetja, ki si objekt ogledujejo že nekaj časa, čakajo, da bo ceno še dodatno znižal. Od štirih kupcev sta v igri ostala le še dva. Dordevič je povedal, da gre za tekstilni podjetji iz Kranja in Ljubljane, njuni imeni pa ni želel razkriti.
»Prepričan sem, da bomo proizvodnjo nogavic prodali že v naslednjem krogu. Ali bomo razpisali tretji draž-beni narok ali bomo ta del tovarne prodali z zbiranjem ponudb oziroma z neposrednimi pogajanji z zainteresiranima kupcema, se s stečajnim senatom še nismo dogovorili. Pogovori z obema kupcema ves čas potekajo in če bo kdo od njiju ponudil sprejemljivo ceno, bomo posel sklenili zelo hitro. Ocenjujem, da bi proizvodnja lahko zopet stekla že v začetku junija,« je povedal Branko Dordevič. Kot smo že poročali, so se stroji v tovarni nogavic ustavili šele v teh dneh, 50 delavkam pa bodo pogodbe o zaposlitvi prenehale veljati
10. maja. Po besedah stečajnega upravitelja, bi sicer proizvodnjo še lahko nadaljevali, vendar jim tega stečajni senat ni dovolil. Ker pa naročila še naprej prihajajo, jih zdaj zbirajo že za novega lastnika.
Prodanih še šest nepremičnin
Na sredini dražbi je nove lastnike dobilo še šest nepremičnin bivše tovarne, ki so bile prodane za blizu 29 milijonov tolarjev. Največ - bivšo barvarno z dvoriščem in tri zelenice, je kupilo podjetje Hočevar&Her-motron iz Ločice pri Polzeli. Kakšne načrte imajo v Preboldu, novi lastniki še niso želeli povedati. Jože Hočevar je dejal le, da potrebu-
jejo prostor za proizvodnjo. Stečajni upravitelj je prepričan, da mu bo še ta mesec uspelo prodati tudi t.i. energetiko. Kupec je že nekaj časa znan, tudi za ceno so se že dogovorili, razčistiti morajo le še nekaj tehničnih vprašanj.
Branko Dordevič je zadovoljen tudi z dosedanjo prodajo strojev iz tkalnice. VeČino je že prodal, in sicer v Egipt, Pakistan in še nekaj drugih držav. Stroje, ki še ča-
kajo na kupce, bodo iz proizvodne hale umaknili najkasneje v začetku prihodnjega tedna, saj želi nemški Sche-fenacker, ki je objekt kupil že na prvi dražbi, čim prej začeti s prenovo prostorov in postavitvijo nove proizvodnje. Kot je znano, bodo Nemci v svoji novi preboldski tovarni zaposlili tudi 60 odstotkov delavcev, ki so bili v tekstilni tovarni zaposleni ob stečaju.
JANJA INTIHAR
Nekdanjo trgovino Savica je kupila družba Ilirika Fintrade, ki pa je njena začasna lastnica...
...novi lastnik znamenitega Zelezninai kjer pa načrtov, ki jih imajo s staro trgovino, še niso razgrnili.
Železninar v avstrijskih rokah
Dva trgovska lokala v središču Celja, ki sta ob zaprtju povzročila veliko nejevolje med Celjani, sta dobila nove lastnike. Bivšo Erino trgovino Savica nasproti kina Metropol je kupila Ilirikina družba Ilirika Fintrade, novi lastnik znamenitega Železninar-ja na Stanetovi ulici pa je podjetje Merkscha.
V Iliriki Fintradu, ki se sicer ukvarja predvsem z vlaganjem v nepremičnine, so nam poja-
snili, da s prostori bivše Savice sami nimajo kakšnih posebnih načrtov. V nakupu lokala, ki ga je Era zaradi nerentabilnosti zaprla konec leta 2003, so videli predvsem dobro kapitalsko naložbo. Prostore bodo obnovili in jih nato prodali naprej. Komu, pa za zdaj še ne vedo.
Prav tako skrivnostni so glede nakupa tudi v podjetju Merkscha, kjer se sicer ukvarjajo s proizvodnjo furnirja. Solastnik in direktor Peter
Merkscha nam je že pred prvomajskimi prazniki potrdil, da so Železninarja kupili, za vsa dodatna pojasnila pa je bil v preteklih dneh kljub našim številnim klicem nedosegljiv. Naj spomnimo, da je najstarejšo in nekoč tudi najbolj znamenito celjsko trgovino Železninar nazadnje imela v najemu laška Izbira. Konec lanskega avgusta so Laščani trgovino zapustili, češ da jim prinaša le izgubo, pa tudi najemnina, ki
so jo plačevali občini, je bila zanje previsoka. Železninar je bil namreč do zdajšnje prodaje nekaj let v lasti Mestne občine Celje. Celjani so lokal in celotno zgradbo, v kateri je bil Železninar, kupili leta 2001 od Merkurja, vendarje vsa štiri leta to staro Rakuschevo trgovino spremljala le smola. Se ji zdaj, z novimi lastniki, obetajo boljši časi?
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
posegi v prostor, je povedal Marjan Mačkošek. Več o svojih načrtih bodo javnosti razkrili junija, ko bodo v podjetju dokončali strategijo razvoja do leta 2010. Je pa dejstvo, da morajo proizvodne zmogljivosti povečati čim prej, saj naj bi že letos izdelali 130 tisoč ton jekla, kar je za skoraj 12 tisoč ton več kot lani. »Računali smo, da se bo letos proizvodnja jekla ustavila pri 128 tisoč tonah, vendar bomo, glede na trenutne razmere, načrte najverjetneje presegli.«
V prvih štirih mesecih so prodali dobrih 33 tisoč 540 ton jekla, kar je skoraj 11 od-- Št. 32 -
stotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Prihodki iz prodaje so se v primerjavi z lani povečali kar za 51 odstotkov in so znašali 5,7 milijarde tolarjev. Mačkošek pojasnjuje, da tolikšno zvišanje ni samo posledica izjemne rasti cen za jeklo višje kakovosti na svetovnem trgu. Poleg večjega obsega fizične prodaje in ugodnih cen surovin so namreč v štorski jeklarni spremenili tudi način prodaje jekla. Mačkošek pričakuje, da bodo ugodne razmere na jeklarskem trgu trajale vsaj do polletja, kakšnih posebnih nihanj navzdol pa naj ne bi bilo tudi do konca leta.
JI, foto: GK i. maj 2005 -
Tomaž Sorčan in Ksenija Povše (v zgornji vrsti) sta s prodajo motornih sani začela pred sedmimi leti. Danes sta skupaj s svojo ekipo tako uspešna, da jima je podjetje BRD podelilo priznanje za trgovca leta.
iORODJHRnni894
Bežigrajska 10, Celje
Pušnik še
štiri leta
Upravni odbor celjske gospodarske zbornice ima na dnevnem redu seje, ki bo prihodnji teden, tudi imenovanje direktorja območne zbornice.
Edini kandidat za to funkcijo je Jože Pušnik, ki je celjsko zbornico vodil že v preteklih štirih letih, prvi mandat pa mu bo potekel 16. junija. S ponovnim imenovanjem Pušnika se strinja tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk. JI, foto: GK
Celjsko podjetje Ski & Sea je prejelo priznanje trgovca leta kot najboljši prodajalec motornih sani ski-doo v Evropi. Priznanje jim je podelil kanadski proizvajalec BRP (Bombardier Recreational Products), ki izdelilje letala, vodne skuterje in čolne, solastnik Tomaž Sorčan, ki podjetje vodi Povše, na leto prodajo skoraj 300 tovrstnih vozil, med njimi največ sani. Za kanadski trge Slovenije in nekdanje Jugoslavije, zad-i zanimanje za vodne skuterje, motorne sani iri vse večje tudi v Romuniji, Bolgariji ter na in Madžarskem.
Podjetje Ski & Sea deluje že od leta 1998, priznanje za najboljšega trgovca v Evropi pa je že drugo v zadnjih nekaj letih.	JI
Jože Pušnik bo Območno gospodarsko zbornico Celje najverjetneje vodil še štiri leta.
Štorski jeklarji so, vsaj za zdaj, opustili načrte o nakupu železarne v Splitu. »Ker se na Hrvaškem očitno še nekaj časa ne bodo dogovorili, na kakšen način bi prodali svojo železarsko industrijo, nam pa se s širitvijo proizvodnih zmogljivosti mudi, smo bili primorani poiskati drugačno rešitev. In smo jo tudi našli. Projekte za splitsko železarno pa smo spravili v omaro,« je povedal generalni direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkošek.
Večje količine jekla bodo proizvajali kar v Štorah, za širitev zmogljivosti pa ne bodo potrebni kakšni večji
jan Mačkošek: »Projekte za nakup splitske železarne smo spravili v omaro.«
[etOll /"innerimi/boljsimvkusom
INTERVJU
Gensko spremenjena hrana za kakovost življenja
Prof. dr. Juretu Piškurju ostajajo z leti na Celje le lepi spomini - Kot je za palačinko treba ubiti jajce, je tudi za znanost treba kaj žrtvovati
Kot dijak celjske gimnazije je leta 1977 postal državni prvak v matematiki, prejel leta 1985 Prešernovo nagrado za diplomsko delo s področja biologije in jo pred služenjem JLA z življenjsko sopotnico in s sinom popihal v Avstralijo ... Leta 1988 je doktoriral na Australian National University v Canberi. Nato je živel v Kaliforniji, se vrnil v Evropo in raziskoval kvasovke pri eni največjih pivovarn, danskem Carls-bergu. Postal je docent za genetiko na kôbenhavenski univerzi in izredni profesor na danski tehnični univerzi.
Prof. dr. Jure Piškur. Celjan. Svetovno uveljavljeni znanstvenik, trenutno umsko razpet med Dansko in Švedsko. Molekularni biolog, avtor številnih znanstvenih člankov in patentov, najbolj znan po raziskavah encimov, ki sodelujejo tudi pri aktivaciji različnih zdravil proti raku. Krušni oče treh biotehnoloških podjetij, ki razvijajo metodologijo genske terapije zdravljenja raka in proizvodnjo novih kemoterapevtikov ter protivirusnih zdravil. Trenutno ustanavlja skupaj z lundsko univerzo četrto podjetje -z namenom bistvene pocenitve proizvodnje uspešnega kemoterapevtika fludarabi-na.	'
Zagovarja uporabo gensko spremenjenih organizmov (GSO) tudi pri proizvodnji hrane, čeprav je večina evropskega javnega mnenja ostro nenaklonjena tovrstnim novim tehnologijam. Meni, da bi uporaba prehrambenih dodatkov, ki so izdelani z GSO, odpravila del problemov pomanjkljive prehrane in bistveno izboljšala kakovost življenja, zlasti v tretjem svetu, kjer zaradi podhra-njenja trpijo milijoni otrok in odraslih.
S prof. dr. Juretom Piškurjem smo se pogovarjali ob slovesnosti sredi marca, ko je po pravilih starodavnega ceremoniala prejel prestižni naziv profesorja molekularne genetike v eni najstarejših kateder za genetiko na svetu, univerzi v Lundu.
Celje. Kakšna slika, spomin se vam ob imenu rojstnega mesta najbolj pogosto izriše?
V	Celju je še vedno del moje ožje družine, pa kup prijateljev in znancev, ki so neločljiv del palete bližnjih. Z leti ostajajo na Celje samo še dobri spomini. Posebej imenitno je bilo obdobje brezskrbnega gimnazijskega no-renja. Pa veliko smo se tudi naučili, posebej •v naravoslovju sem dobil enkratno prtljago za nadaljnje življenje. Če bi moral izbrati nekaj celjskih motivov, ki nosijo močan čustven naboj, bi izbral Stari grad. Stari pisker •in levi breg Savinje.
Kako pogosto ste v Celju, s kom še ohranjate stike in kako 1.500 kilometrov stran dojemate razvoj mesta oziroma Slovenije?
V	Sloveniji preživim počitnice skupaj z Judito ter s sinovoma Janom in Jurčkom enkrat na dve leti, imam pa redne stike z bivšimi sosedi, s sošolci, prijatelji iz Celja, Ljubljane ... Svet postaja vse manjši, veliko ljudi me tudi obišče v Kobenhavnu ali Lundu. Na začetku devetdesetih sem bil zaradi osamosvajanja Slovenije čustveno bližje dogajanjem, zdaj pa bolj mirno sprejemam dogodke in jih komentiram skozi svoja skandinavska očala. Veliko stvari seje zadnja leta spremenilo na bolje. Še tako dobra diktatura je slabša od najslabše demokracije, a veliko dela še ostaja. Tudi v Celju, kjer bo treba delati na povečanju zaposlenosti in atraktivnejših delovnih mestih.
Trenutno je na slovenski literarni sceni zelo moderno izdajati avtobiografije. Nekateri znani ali skoraj neznani pisci so prepričani, da je njihovo bivanje tako pronicljivo in daljnosežno, da ne sme biti zabeleženo le v spominu peščice ljudi. V svoji
biografiji bi, če bi jo napisali, imeli kaj napisati. Bi priznali tudi kakšen greh, neumnost, ki ste jo storili - in s tem razbili klišeje, da so znanstveniki dolgočasni ljudje?
Čas za razmišljanje o biografiji bo šele čez kakšnih 20 let, morda se bo do takrat nabralo kaj omembe vrednega. Gotovo pa mora biti glavno vodilo življenjepisa, da se ničesar ne zamolči ali priredi. Ampak tako veli-- Št 32 -6.
ko grehov pa spet nimam ... Ne vem, zakaj in od kod kliše, da smo znanstveniki dolgočasni ljudje. Jaz jih skoraj ne poznam! Smo pa seveda v očeh drugih večkrat posebneži, ekscentriki. Znanost je dolgočasna le, če človek ne pozna njenih pravil - prav tako kot nogomet ali smučarski skoki. Dancu so smučarski skoki najbolj dolgočasna trapárija, njihov najvišji grič pač ne presega višine pla-niških velikank ...
Katero področje vam je najbolj všeč za klepet, če padete v družbo »bifejskih« razprav z repertoarno omejenimi temami -politika, šport ali kdo-kje-s-kom... Se znajo Skandinavci pri tovrstnih temah tudi tako zagreti kot Slovenci?
Vojna v Iraku je razdvojila Dance in bil sem priča kar nekaj vročekrvnim političnim debatam. Tudi teme o priseljencih lahko na Danskem precej razgrejejo glave. In na Švedskem se je najbolje izogniti debati o državnem monopolu na prodajo alkoholnih pijač. Rad debatiram tudi o politiki in športu, a me tisto, s kom se videva ločena danska princesa Aleksandra in s kom je včeraj spala švedska princesa Madeleine, pravzaprav ne zanima.
Koliko ur traja vaš delovnik in kakšen recept imate za polnjenje spraznjenih energetskih baterij?
Najraje imam čisto znanost, ko analiziram nove rezultate in jih pretvarjam v hipoteze, diskutiram s kolegi, načrtujem nove eksperimente. Moj delovni teden traja okoli 60 ur. Žal so vmes tudi duhamorni opravki, denimo dolgovezni sestanki, ki pošteno praznijo baterije. Me pa poleg dela zanima še kopica drugih stvari: film, gledališče, zgodovina, galerije in muzeji. Rad sedim na kakšni od neštetih danskih peščenih plaž, meditiram sredi romanske ali gotske cerkve, uživam ob kakšni renesančni ali ekspresio-nistični sliki.
Umetnost je lahko tudi ljubezen do vizualnega. Pri vizuálnosti pogosto prihaja do nekih kolektivnih fikcij, do relativnosti lepega. Se vam zdi skrivnostni nasmešek Mona Lize vreden njene slave?
Rad imam Leonardova dela, tudi Mona Li-zo. Nekatere fikcije so pač vredne tega, da so fikcije in se obdržijo stoletja, medtem ko druge odpihne v pozabo že naslednje desetletje. Naša Mona Liza so dela Trubarja in Prešerna. V moji branži so neminljiva dela z vedno skrivnostnim nasmeškom tista od Çhar-lesa Darwina, pa Crickova in Watsonova dvojna vijačnica.
Umetnost je tudi moda - za tistega, ki je ne dojema le površinsko, ki jo zna razumeti in prav gledati... Obstaja kakšen oblačilni kos, ki bi ga lahko gledali kot umetniški eksponat?
Moda je šibka točka mojega značaja ... Pravzaprav nisem prišel bistveno dlje od kavbojk in majice ... Ampak kakšen rokodelski ženski modrček iz stare lionske svile, izdelan tam nekje okrog pariške opere, bi tudi jaz lahko postavil v vitrino. Ali pa kakšen seksi ženski klobuk, ki naredi žensko še bolj greha vredno, je tudi vreden razstave.
Vaš življenjski stil je reflektirana drža »proti toku«, ki seveda ni vselej udobna?
Sem in tja sem najbrž res plaval proti toku, velikokrat pa tudi s tokom. Najbrž zato danes ne živim več ob Savinji. Seliti se iz države v državo - to je del moje kariere. A kot pravi kitajski pregovor: kamorkoli boš šel, boš našel ljudi. Za dobro znanost je treba tudi kaj žrtvovati. Kot je za vsako palačinko treba ubiti jajce.
In vizija za vaš jutri, kje se vidite čez ducat let?
Upam, da bom tudi čez ducat let imel veselje in energijo za raziskovanje, da bo laboratorij moj drugi dom. Posebej delo s študenti je enkratno. Najbrž bi lahko malo več časa namenil drugim hobijem, leposlovju, zgodovini... In najbrž bom nekje med Skandinavijo, anglosaksonskim svetom in Sredozemljem, povsod, kjer cenijo in verjamejo v dobro znanost.
VLASTA CAH - ŽEROVNIK Foto: JAN PIŠKUR
8
AKCIJA
NOVI TEDNIKI
Več kot le pismonoša
Slavko Kršlin iz Loke pri Žusmu je končno pismonoša, ki se ga. še ni lotil noben pes.
Tokrat smo se odpravili proti osrčju Kozjanskega, v Loko pri Žusmu, saj si je pismonoša Slavko Kršlin res zaslužil naš obisk. Seveda po zaslugi vašega neutrudnega glasovanja, ki ga trdno uvršča na našo lestvico najbolj priljubljenih pismonoš.
Loka je ena tistih idiličnih vasic sredi neokrnjene narave, kjer se človeku spo-čijeta oko in srce. »Pri mlaju na levo, pa še malce naprej,« so se glasili Slávkovi napotki, vendar sva se zavoljo mojih izjemnih orientacijskih sposobnosti komaj našla med tistimi nekaj hišami. »So me sosedje že spraševali, kdaj me boste prišli kaj pogledat,« me je, ko sva se končno sešla, pozdravil Slavko, ki je imel pred pogovorom malo treme.
Pismonoša Slavko spada namreč med tiste ljudi, ki ne razsipavajo z besedami, če niso ravno prepričani, da imajo kaj preudarnega povedati. Precej skromen je in rajši kot o sebi poklepeta o kakšnih bolj splošnih temah. In kaj meni, s čim se vam je tako usedel v srce? »Ne bi znal povedati, bo treba kar ljudi vprašati,« se je nasmejal Slavko, ki se ima že za »oldtimerja«, saj je za njim 15-letna kariera pismonoše. »Če sem pa najstarejši med vsemi doslej zaslišanimi,« pravi Slavko, ki se je izučil za trgovca, imel sprva več različnih služb, nato pa se je ustalil na pošti in se v ta poklic tudi zaljubil. V času bivše Jugoslavije je tri leta delal na špediciji v Celju, kjer
je bilo delo precej razgibano in naporno, tam je zlagal pakete, sortiral pošto in poprijel za vse, kar je bilo treba narediti. »Si predstavljate, koliko pošte je takrat dnevno prispelo iz vse države?« se spominja. Na pošti v Loki, ki je le kakšnih sto metrov oddaljena od Slavkovega doma, je bil celih 30 let zaposlen tudi njegov oče, tako da je vse ostalo v družini. Malce se ozrem naokoli po kakšnem potomcu, ki bi deloval zainteresirano za nadaljevanje te lepe družinske tradicije, vendar sta se hčerki Valerija in Brigita, ki ju imata Slavko in Slavica, podali v druge vode. »Starejši ljudje na terenu me imajo včasih kar za Jožeta, ker so bili tako dolgo navajeni na očeta.«
Slavko pa ni zgolj pismonoša: »Ha, dandanes smo na terenu univerzalni, poleg os-
_PI_SALI_SM0_
Dan zmage in svobode!
Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja.
Mesec maj je bil v nekdanji državi ves prazničen. Po prazniku dela smo se začeli intenzivno pripravljati še na Titovo štafeto, dan zmage, dan mladosti ...
6. 5. 1955: »Ob letošnji Titovi štafeti bo naše ljudstvo preko mladih tekačev izražalo svojemu voditelju veliko zahvalo za vse uspehe pri nas, ki so nerazdružno povezani z njegovim imenom z željo, da bi še dolga leta ostal med nami čvrst in zdrav ter še v nadalje tako
uspešno krmaril našo državo. Prav bi bilo, da bi se zaradi velikega pomena letošnje Titove štafete in v uvod na velike dni pred pokrajinskim zletom Partizana v Celju, že danes pripravljali na terenu. Titova štafeta je vse-Ijudska manifestacija, zato so dolžni pri njej sodelovati vsi naši ljudje, vse naše organizacije.«
Maj pa je tudi mesec, v katerem so nekoč na veliko praznovalo tudi dan zmage -se spomnili druge svetovne vojne in osvoboditve.
7. 5. 1965: »Te dni poteka dvajset let, kar so narodi Jugoslavije s svojo narodnoosvo-
novne dejavnosti smo še trgovci in serviserji!« Le kaj naj bi to pomenilo? »Ja, zelo razgiban teren imam po vseh teh okoliških hribih, da je treba kar daleč z glavne ceste, da se pripeljem do bolj oddaljenih domačij, pa še sam sem za vse, razen kadar priskoči na pomoč še pomočnik. Potem pač pripeljem ljudem, predvsem starejšim, vedno tudi kaj iz trgovine, ki je tukaj v Loki edina daleč naokoli. Pa še kaj popravim, zamenjam, če me naprosijo. »No, saj potem pa tudi prinese domov vse živo, od klobas do zelenjave,« pove žena Slavica. Slavko mora na terenu obvezno imeti tudi čas za klepet, ponujenega kozarčka pa seveda ne sme sprejeti. »Za to pa gremo s kolegi v prostem času v gorco ali na naš vikend,« pomežikne.
bodilno vojsko osvobajali še poslednje dele naše zemlje izpod mračnjaških sil svetovnega fašizma, ki je imel glavni načrt zasužnjenje vseh svobodoljubnih, predvsem slovanskih narodov, napraviti iz njih sužnje v korist svojih nadaljnjih osvajalnih pohlepov. V spomin na tiste težko pričakovanje majski dni leta 1945 se morajo te dni ne samo organizacije zveze borce, am-. pak vsi delovni ljudje naša celjske občine z vso hvaležnostjo oddolžiti vsem padUm borcem in žrtvam fašističnega nasilja, ker je njihov delež tako velik, da ne sme nam, kot tudi našim bodočim generacijam, nikdar iz spomina.«
Pa vendar imajo nekateri zelo slab spomin, ali pa so ga kar izgubili. Govoriti se je začelo o nekoč zamolčanih žrtvah povojnih pobojev. Namesto, da bi slovenski narod gledal v prihodnost, pa se izgublja v večnih sporih preteklosti - kdo je bil na pravi strani in kdo ne. Pred tri-
NAJ PISMONOSE 2005
Do včeraj smo v okviru naše akcije prejeli 2.782 glasov, kij ste jih porazdelili med 84 pismonoš s Celjskega.
Žal je prav z včerajšnjo pošto v uredništvo prispelo tudi 48 dopisnic, na katerih so bili prilepljeni barvno fotokopirani kuponi z glasovi z območja Dobrne in Nove Cerkve z okolico za pismonošo Gorazda Pihlerja. Ponaredki so sicer odlični in vsak zase skrbno prilepljeni na dopisnico (tako, da je belo hrbtno stran res težko odkriti), vendar sta jih izdali svetlejša barva in seveda kakovost papirja, saj je časopisni precej drugačen. Zato opozorilo - v uredništvu bomo pri glasovanju za Naj pismonoše 2005 upoštevali zgolj kupone, izrezane iz časopisa Novi tednik, vse drugo pa bo romalo v koš za smeti. Pri tem seveda ni pomembno, ali so kuponi prilepljeni na dopisnice in poslani po pošti, saj upoštevamo tudi tiste, ki jih pošljete v skupni kuverti, prinesete v naše uredništvo...
1.	Gabrijel Novačan (Nova Cerkev) - 383 glasov
2.	Silvo Šeško (Gorica pri Slivnici) - 314
3.	Damijan Leber (Vojnik) - 283
4.	Srečko Pele (Celje) - 234
5.	Zdravko Maček (Škofja vas) - 194
6.	Slavko Kršlin (Loka pri Žusmu) - 164
7.	Boštjan Kokot (Sotensko pri Šmarju) - 146
8.	Alfonz Pačnik (Frankolovo) - 140
9.	Gorazd Pihler (Dobrna) - 118
10.	Damijan Rabuza (Kalobje) - 115 Za prvo deseterico so se uvrstili še: z 62 glasovi Boštjan
Kokot (Senovica pri Šmarju); s 50 glasovi Ivan Gračnar (Planina pri Sevnici) ; s 45 glasovi Aleš Gobec (Šentjur) ; z 39 glasovi Zdenko Ta cer (Prevoije); s 33 glasovi Roman Ulaga (Šmartno v Rožni dolini); s 30 glasovi Marjan Cvirn (Loka pri Žusmu) in Jože Pušnik (Laško); s 27 glasovi Alojz Verdinek (Šentjur); s 26 glasovi Franček Franjo Špoljar (Prebold) in Branko Žaler (Loka pri Žusmu); z 22 glasovi Drago Frece (Laško); z 19 glasovi Igor Cesarec (Rogatec) in Robi Vrečko (Šentjur); z 18 glasovi Vinko Romih (Štore); s 16 glasovi Stanko Kopin-šek (Dramlje); s 15 glasovi Peter Razgoršek (Ljubečna); s 14 glasovi Božo Ulaga (Planina pri Sevnici); z 12 glasovi Ignac Spiljak (Podplat), z 11 glasovi Janko Završek (Gorica pri Slivnici) in Miran Koštomaj (Šmarje pri Jelšah); z 10 glasovi Zlatan Alagič (Štore); z 8 glasovi Ivan Vrbič (Vojnik), Franci Breznikar (Rimske Toplice), Dušan Ostruh (Škofja vas) in Tomaž Pavrič (Frankolovo); s 6 glasovi Srečko Žnidar (Škofja vas), Zvonko Gračner (Laško), Matjaž Kozovinc (Gotov-lje) in Kristjan Kunej (Celje); s 5 glasovi Matjaž Goropevšek (Prebold), Tomaž Jeran (Ljubečna), Ciril Ključevšek (Laško), Marko Sami (Vransko), Leon Lešnik (Celje) in Anton Javeršek (Buče); s 4 glasovi Matjaž Breznikar (Laško), Andrej Novak (Laško), Franc Šrot (Loče), Franjo Pasarič (Žalec) in Aleš Pungeršek (Sveti Štefan); s 3 glasovi Alojz Vo-grinc (Laško), Dejan Zemljak (Celje), Tomaž Jeram (Škofja vas), Jože Špiljak (Šmarje pri Jelšah), Boris Debeljak (Polzela), Vlado Županec (Pristava), Štefan Pečo vnik (Vransko) in Stanislav Pere (Lesično); z 2 glasovoma Robert Jeram (Celje), Marjan Tkavc (Žalec), Simon Šarlah (Grobelno), Marko Kužnik (Polzela), Tine Vrabček (Štore), Drago Šket (Grobelno), Ladislav Dvoršak (Prevode), Martin Novak (Šentjur), Anton Geršak (Buče) in Matej Jevšenak (Vojnik) ter s po enim glasom Daniel Rabuza (Kalobje), Simon Firšt (Rečica ob Savinji), Marko Dolinar (Griže), Dejan Đumič (Celje) , Ivo Smeh (Rogaška Slatina), Mitja Očko (Šentjur), Branko Svelc (Zidani Most), Boštjan Stropnik (Dobrna), Tadej Sel-čan (Socka), Jožef Teršek (Laško), Alojz Rezar (Teharje), Rafko Dornik (Laško), Branko Čujež (Sveti Štefan), Robi Vodišek (Laško), Gregor Jeseničnik (Nova Cerkev) in Mar-desetimi leti tovrstna raz- ko Kolar (Šmarje pri Jerlšah).
glabljanja niso bila ravno za- Med prejetimi kuponi smo izžrebali dobitnico hišne na-želena.	grade NT&RC, ki jo bo tokrat prejela Marica Skomen, Iven-
8. 5. 1975: »Brez zmage, ca 19, 3212 Vojnik. brez aktivne udeležbe in velikega deleža v bitki proti naj- ___
hujšemu sovražniku človeš- ^^^^^HTTJT^JTTJ Iva, fašizmu, bi bila svobo- BMBi^MBM-t \ J JÉL»-^lJkJ da nepopolna, kajti podar- ^^HHH^H jena svoboda v bistvu ni svo- KftZItf j boda. Danes, po tridesetih le-	ri li
tih, se še najdejo ljudje, ki
omalovažujejo delež jugoslo- Glasujem za »naj pismonošo vanskih narodov v tej veliki 2005<< (ime ^ priimek_ točen naslov) skupni zmagi. Žalostno je, da to počenjajo nekaznovano razni sovražni elementi zunaj naših meja, še bolj pa, da tako sramotno miselnost ne skrivajo posamezniki v do- Mo- nasiov movini sami. Kot da jih sli-	,	. ,
širno, zapečkarje in zaplot- (ime m Prumek' ^ca in nike pred tremi desetletji in
več, ko so svoj strah pred no- .............................................
vimi časi, strah pred žrtvijo
in v bojazni za osebno var- ---------------------------------------------
nost in udobnost skrivali za Kupon pošljite na Novi tednik, Prešer-geslo, češ počakajmo da od- nova 19 3Q0Q Celje Vsak teden bomo
loňjo veliki, češ, škoda je kr-	, .... A J. . .... ..,
vi malega naroda.«	med pošiljatelji izzrebali dobitnika
POLONA MASTNAK hišnega darila.
Verjeli ali ne, Slavko je naš edini pismonoša, ki v vsej svoji karieri ni imel nobenih neprijetnih bližnjih srečanj s psi čuvaji ali morebiti z ostalimi negativno naravnanimi domačimi živalmi. »Tudi s psom se je treba lepo pogovoriti, ne samo s človekom,« nam obrazloži. »Sicer pa imajo psi alergijo na avtomobilske gume, tistih se radi lotijo, moja uniforma jih očitno ne moti. Včasih se mi v avto skrije kakšna mačka, ravno zadnjič se je ena lepo namestila nad pedala in padla name, ko sem speljal. Tudi mojo poštarsko košaro si je za ležišče že izbrala velika pasja mrcina, njej pa si nisem drznil sam razlagati, da ni zaželena,« se spominja edinih živalskih prigod.
»Hitra pošta mi pravijo, tako kot mi piše na službenem avtomobilu, ljudje pa že po mojem prihodu vedo, koliko je ura,« opiše svojo natančnost. Na pošti je tako zelo zaposlen, da ni izkoristil niti lanskega dopusta. »Če pa nihče noče nadomeščati na tako razvlečenem terenu,« skomigne z rameni. Ne spominja se niti, kdaj je bil nazadnje na bolniški. Sicer pa se na pošti zelo dobro počuti, rad dela z ljudmi, še posebej zdaj, ko vidi, da je njegovo delo cenjeno. »Toliko glasov me je res prijetno presenetilo,« se čudi Slavko. Se bova fotografirala v uniformi pismonoše? »To pa ne, kapa bi mi pokvarila pričesko,« se še pošali na koncu.
POLONA MASTNAK
NOVI TEDNIK
AKCIJA
9
HUJSAJMČPZ«
POZOR, HUD PES
Glasno izrečene pohvale
Veliko gibalnih dejavnosti je zastonj - Brez hoje ni preživetja
Že nekoliko »lažje« poziranje udeležencev akcije v majicah Novega tednika
»Moram vas pohvaliti na glas, rezultati so izjemni! Upam le, da nimate kakšnih težav. Če bodo nastopile, povejte to naglas in rešili jih bomo,« je po štirinajstih dneh premora delavnico zdravega hujšanja začela prim. Jana Govc Eržen. Brigita Fižule-to, univ. dipl. kineziologinja, pa dodala: »Danes se mi zdi-te veliko bolj sproščeni in optimistični kot na prvem srečanju. Zelo lepo vas je videti in verjamem, da je to tudi na račun rezultatov, ki jih postopoma dosegate.« V nadaljevanju je udeležencem predstavile test hoje, ki jih čaka naslednji teden ter spregovorila o pomenu hoje in gibanja za zdravje in boljše počutje.
Za nastanek bolezni, zaradi katerih danes najpogosteje zbolevamo, to so bolezni srca in ožilja, rak in sladkorna bolezen, so poleg genetskih dejavnikov tveganja, spola in starosti, pomembni tudi de-
javniki nezdravega življenjskega sloga. Telesna nedejavnost je za zdravje tvegano početje. Zvišuje krvni tlak in raven holesterola. Na srce vpliva enako, kot če bi pokadili 25 cigaret na dan. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da naj bi bilo pomanjkanje telesne dejavnosti vzrok za 1,9 milijona smrti letno, eno tretjino primerov raka bi bilo mogoče preprečiti, če bi vzdrževali normalno telesno težo in bili zmerno telesno dejavni vse življenje. Kombinacija neprimerne prehrane, pomanjkanja telesne dejavnosti in kajenja prispeva k osemdesetim odstotkom bolezni srca in ožilja, ki nastopijo prezgodaj, pri tistih, ki niso vsaj minimalno telesno dejavni, pa je verjetnost, da bodo zboleli za srčnožilnimi boleznimi, petdeset odstotkov večja. Ljudje, ki so telesno dejavni vse življenje, so v starejšem obdobju »mlajši« od svojih
neaktivnih vrstnikov za deset do dvajset let.
Aerobne gibalne/športne dejavnosti, tudi vaje za srce, so zelo pomembne, ker ohranjajo in izboljšujejo splošno vzdržljivost. Zato je priporočljivo, da jih izvajamo čim večkrat na teden, najbolje vsak dan vsaj 45 minut. Te dejavnosti so: hitra hoja, tek, kolesarjenje, ples, pla-ninarjenje, gorništvo, smučanje, tek na smučeh, plavanje, aerobika, košarka, nogomet.
Vaje za zdravje kosti so potrebne, ker določene oblike telesne dejavnosti povečajo ali ohranjajo mineralno kostno gostoto. Posebej primerne so dejavnosti, ki kost mehansko obremenijo, kot so na primer dvigovanje primernih uteži ali bremen, igre z žogo, igre z loparji, tek, skakanje, gimnastika, ples, aerobika.
Uporaba mišic je pomembna za opravljanje vsakdanjih
CENTER
HsBfi
CELJE
I NTER5PAR

V Restavraciji Interspar Celje pripravljajo v času akcije po zdravniških navodilih izbrane polnovredne menije in jedi z minimalno vsebnostjo maščob in sladkorja.
Od 6. do 12. maja v Restavraciji Interspar Celje nudijo:
PURANJI STEAK, KROMPIR V OBLICAH, SADJE
Akcijska cena:
r 650 sit ■brez solate
(750sjt s solato
'Restavracija
opravil, kot so dvigovanje, nošenje, sklanjanje, obračanje, plezanje. Z vajami za ohranjanje in krepitev mišične moči pa varujemo tudi sklepe pred poškodbami in obrabo. Vaje za gibljivost in vaje za moč naše telo ohranjajo gibljivo, spretno ter močno. Priporočljivo je, da vadbi za moč in gibljivost izvajamo vzporedno. Vaje kot so predklon in dotikanje prstov na nogah, dvigovanje rok nad glavo, počepi, lahko izvajamo kadarkoli. Pomembne so tudi vaje za krepitev trebušnih in ledvenih mišic.
Hoja ima veliko pozitivnih učinkov
Če ste v slabi telesni kondiciji in s prekomerno telesno težo, začnite s hojo. Hoja krepi vzdržljivost srca ter pospešuje krvni pretok, krepi moč in vzdržljivost mišic ter kosti in sklepov in krepi kostno moč ter ohranja naše telo gibljivo. Hoja je primerna za vsakogar. Je preprosta, varna in »celo« zastonj. Strokovnjaki priporočajo 30 minut zmerne telesne dejavnosti (hitro hojo) in najbolje kar vse dni v tednu. Več kot prepričljivi razlogi torej, da se naša skupina zdravega hujšanja odpravi na prvi test hoje pod vodstvom Brigitě Fižu-leto.
Pri mladih ljudeh bodo s pomočjo telesne dejavnosti mišice bolj napete, izboljšali bodo telesno držo in svoj videz. V srednjih letih vam bo telesna dejavnost pomagala k boljši telesni pripravljenosti ter vam dala energijo in zaupanje, da bodo to res vaša »najlepša leta.« Redna dejavnost vas ščiti tudi pred različnimi sodobnimi zdravstvenimi težavami in pred različnimi boleznimi. Pomaga' pri obvladovanju stresov in žalostno je, začno srčni bolniki šele po operaciji ali infarktu pešačiti. V zrelih letih vas bo telesna dejavnost ohranjala aktivne in omogočala nadzor nad življenjem.
MATEJA JAZBEC
Tito
Na dan, ko pišem ta članek, petindvajset let nazaj, je umrl naš Tito, tako so zapisali tisti dan častniki. Obletnica, ob kateri je potrebno nekaj reči o njem. Sam sem imel do njega poseben odnos, kot otrok sem mu namreč nekoč povedal pesmico, ki so nas jo v vrtcu naučili na pamet, da smo jo potlej lahko lajnah na vsaki partijski proslavi. Jovanka me je kušnila na lice in to je bil Še razlog več, da sem imel kot otrok občutek, da sem s Titom na ti. Ko smo v šoli pričeli z žalovanjem, se spominjam, da je najprej pričela jokati najmanjša izmed sošolk, zanjo pa največji izmed sošolcev, tako, da je bilo naravnost komično, ko sta zapela v en glas in komaj sem zadržal smeh. Takrat sem začutil, da me je nečesa strah. Spontanost je bila očitno prepovedana in tega sem se kot desetletnik zavedal.
Do osamosvojitve sem čutil v sebi ta strah in še danes mi v ušesih odmevajo borbene pesmi z glavnim nastopajočim v njih, maršalom Titom. Bil je mogočen in za njim je stala fanatična soldateska.
Danes je splošen pogled nanj sentimentaliziran. Ljudje se ga, zdaj, ko smejo reči, kar jim pač pade na pamet, ko se lahko pritožujejo vsevprek, spominjajo kot kakšnega kralja Matjaža, kot socialnega pravičnika in velikega šarmerja, čemur se le stežka oporeka, toda kaj hitro bi situacija postala drugačna, če bi si maršal v današnjem času privoščil, kar si je nekoč, ko bi bilo potrebno njegove poti dobre volje tudi zaključiti s finančno konstrukcijo in smiselnostjo le-teh. Tudi jahtice, vlakci, avtomobilčki, šest re-
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com zidenc, lovski poligoni in podobno bi kaj hitro šli danes ljudem v nos. Če bi živel danes, bi ga stežka izvolili v drugo, moral bi nas prepričati drugače, moral bi biti iz nas za nas, moral bi biti smrtnik, nekoč je bil mit. Ravno v tej primerjavi je po mojem mnenju ključ do razumevanja njegove osebnosti. Živel je razkošno, bon-vivantsko, govoril je eno, počel drugo. Lagal je in igral vlogo dobrotnika, sam pa se je okoriščal na račun masovno mentalno zastrupljenih množic, ki so ga po telečje častile in imel eno samo srečo, da je umrl, kot pravi Nietzschejev rek, ob pravem času. Romuni, Vzhodni Nemci, Čehi in preostali vzhodnjaki te sreče niso imeli. Svoje vladarje so prenašali do padca zavese.
Razlog za sentimentalen odnos do Tita ne leži v njegovi veličini ali dobroti, razlog je v tem, da so današnji kruti kapitalizem, borba za preživetje in socialne razlike med izkoriščanimi in izkoriščevalci za nas Slovence in našo fovšno naturo fru-strirajoče. Tito in časi vsesplošne enakosti, uravnilovke, ko vsi skupaj nismo imeli nič, pa so nekakšen mitični svet kralja Matjaža, ki bo nekega dne vstal in odpravil krivice. Hja, spet so časi, ko velja tista da si pomagaj sam in Bog ti bo pomagal. Če verjameš, seveda!
Seks po kačje
Tudi kače počnejo tiste stvari. Pri čemer tega ne opravijo, denimo, pod skalo, ampak si za svoje spolne radosti izberejo celo cesto. Na osupljiv prizor je naletel bralec Alojz, ki kačjega erotičnega plesa dotlej še ni imel prilike videti v živo.
»Peljal sem se z motorjem in sredi ceste zagledal meter dolga in za tri prste debela modrasa, ovita drug okoli drugega in postavljena pokonci. Sprva sem mislil, da je veja, ko pa sem se približal, sem videl, da sta modrasa, ki zaradi zaljubljenosti ne vidita in ne slišita,« se spominja nenavadnega dogodka. Odpeljal se je domov po fotoaparat, medtem pa se je zaljubljeni par že umaknil v travo ob cesti (na sliki), kjer je nadaljeval ljubezenske igrice ...	BA
10
NOVI TEDNIH
Vizije mladih celjskih raziskovalcev
Mladi raziskovalci iz osnovnih šol Mestne občine Celje so v sredo v Osnovni šoli Hudinja pripravili javno predstavitev in zagovor svojih raziskovalnih nalog - rezultate napornega dela v tekočem šolskem letu. Ocenjevale so jih strokovne komisije, ki so vsako leto znova presenečene nad kvalitetnimi nalogami.
»Raziskovalno delo je projekt z najdaljšo tradicijo tovrstnega dela v Sloveniji. V Celju ga izvajamo že sedemindvajseto leto, kar pomeni, da smo pet let pred Mariborom in Ljubljano. Zanimivost je, da v tem sodelujejo vse generacije, od osnovnošolcev, srednješolcev, aktivne ustvarjalne populacije do upokojencev,« je povedala vodja Službe za izobraževanje in mladinsko dejavnost Oddelka za družbene dejavnosti Olga Petrák. Letos je 95 mladih raziskovalcev s svojimi mentorji prijavilo kar 35 raziskovalnih nalog, s katerimi so posegli na različna področja; več kot polovica nalog se je usmerila na družboslovje, v ostalih so se šo-
Olga Petrak: »Tudi letos pričakujemo izjemno kvalitetne naloge.«
larji ukvarjali z naravoslovjem, s humanistiko, tehniko in z agrokulturo. V ta namen so sestavili osem komisij, ki so ocenjevale trinajst podpo-dročij.
Mladi so pri predstavitvah suvereno uporabljali sodobne tehnološke pripomočke, treme pa so se prav hitro znebili. Mnogi od sodelujočih so že povratniki, saj so raziskovalne naloge izdelali že v prejšnjih letih. Po vsaki predstavitvi so člani komisije podali približno oceno naloge, razi-
skovalcem pa postavili še kakšno dodatno vprašanje. »Vse tiste, ki se bodo uvrstili v prvo ocenjevalno skupino, bo MOC nagradila s strokovno ekskurzijo, imeli pa bodo tudi možnost sodelovanja v nadaljnjem tekmovanju na državni ravni. Glede tega se bodo odločali skupaj z mentorji in ravnatelji, v prejšnjih letih so mladi Celjani, ki so se za sodelovanje odločili, dosegali dobre uvrstitve,« pojasnjuje Petrakova. Vse predstavljene naloge bodo od 26. maja dalje razstavljene tudi v prostorih Osrednje knjižnice Celje.
»Ne glede na uvrstitev in rezultate pomeni raziskovalno delo mladim pozitivno in poučno izkušnjo, naučijo se metodologije dela, uporabe sistemskega pristopa in se seznanijo z vso tehnologijo, potrebno za kakovostno izvedbo projekta. Nenazadnje pridobijo tudi prepotrebno samozavest in se učijo javnega nastopanja,« razmišlja Petrakova. Šolarji so nas tudi letos presenetili z izvirnostjo, s kreativnostjo in prodornim razmišljanjem.
POLONA MASTNAK
Vsi drugačni, vsi enakopravni
Mladi liberalni demokrati in demokratke iz Celja so skupaj z Društvom za integracijo homoseksualnosti (DIH) in Legebitro, skupino za istospolno usmerjene mlade do 26. leta, v sredo v središču Celja pripravili informativno stojnico na temo Boj za strpnost.
Mimoidoče so pričakali na zvezdi in jim ponudili gradivo ter osnovne podatke o svoji dejavnosti. »V Celju zaenkrat še ne obstaja nobena uradno registrirana organizacija, ki bi združevala is-
tospolno usmerjene, medtem ko imajo v Ljubljanj in Mariboru že večletno tradicijo, premikati v to smer pa se je začelo tudi na Primorskem,« so nam povedali ob stojnici.
Sicer pa so člani društev občane poskušali seznaniti s po njihovem zaskrbljujočim stanjem, ki ga prinaša novonastala politična klima in s strani vlade napovedane spremembe. »Ne gre samo za negativen odnos do istospolno usmerjenih, ampak tudi za poskus kratenja pravic vsem
ostalim manjšinam,« so prepričani. Namen sredine akcije pa je po njihovih besedah širjenje osveščenosti in strpnosti do vseh tako ali drugače diskriminiranih manjšin.
In kako so odreagirali mimoidoči? »Kot običajno, smo se srečali z izrazito nasprotujočimi si odzivi. Nekateri so nas podprli in se zanimali za problematiko, drugi so pobegnili takoj, ko so izvedeli kdo smo in za kaj se zavzemamo.«
PM, foto: GK
Predstavitve mladih raziskovalcev so se odlikovale s skrbno izdelanimi scenariji.
Zaključni račun pod streho
Celjski mestni svetniki so potrdili zaključni račun občine za lani.
Občina je lani ustvarila malo manj kot osem milijard in pol prihodkov ali skoraj milijardo manj kot predlani in tudi milijardo manj od plana. Prihodkom so prilagajali tudi odhodke, ki so jih obdržali pod devetimi milijardami. Občinsko premoženje se je v minulem letu povečalo za tri milijarde tolarjev. Občina se je lani zadolžila še za 278 milijonov tolarjev, tako da je zdaj skupno zadolžena za 330 milijonov tolarjev.
Svetniki so v razpravi zlasti opozarjali na izpad prihodkov od prodaje občinskega premoženja in kapitalskih
prihodkov, ki sta bila očitno nerealno planirana, posledica pa je primanjkljaj planiranih prihodkov. Čeprav primanjkljaj v občinski blagajni še ni zaskrbljujoč, pa je treba ob rebalansu letošnjega proračuna in pri pripravi proračuna za leto 2006 bolj realno planirati možnosti prodaje občinskega premoženja, ki je eden večjih proračunskih virov, so menili.
Svetniška skupina DeSUS je ob tem kritično ocenjevala pretirano varčevanje občine pri uresničevanju programov krajevnih skupnosti in mestnih četrti, skrbi pa jih tudi dejstvo, da je Celje druga najbolj zadolžena občina v Sloveniji. Kljub temu je svetnik Jože Bučer pohvalil.
da je bilo lani v občini veliko narejenega, zlasti pri izgradnji vodovodov, pri izgradnji cestne infrastrukture, pripravah na gradnjo CERO in na področju športa. »Prav zato ne razumem, da so krajevne skupnosti in mestne četrti za svoje potrebe dobile le 39 milijonov tolarjev,« je dejal Bučer. Zaradi nepreglednosti investicijskih transferjev - v zaključnem računu namreč pri posameznih transferjih ni razvidno, za katero naložbo so namenjeni - je zahteval tudi spisek vseh naložb v občini, ki presegajo vrednost deset milijonov tolarjev.
Svetniki so zaključni račun soglasno sprejeli.
BRST
Pangloss tudi v Celju
Na obisku v Sloveniji je do 8. maja petnajstčlanska delegacija kluba Pangloss iz Francije. Člani kluba so diplomanti FNEP, Francoske nacionalne zveze za podjetništvo in konkurenčnost. Med obiskom v Slo veniji bodo člani kluba obi skali nekaj podjetij, na šem območju Gorenje, v sre do pa so se ustavili tudi v Mestni občini Celje.
Delegacijo je sprejel podžupan Marko Zidanšek, ki jim je predstavil knežje mesto, njegovo zgodovino, gospodarstvo, kulturo in šport, seznanil pa jih je tudi z razvojnimi načrti Celja.
Francoska nacionalna zveza za podjetništvo in konkurenčnost (FNEP) je bila us-
tanovljena leta 1969 z namenom povezati javna podjetja in državno upravo ter tako povečati učinkovitost francoskega gospodarstva. Z razvojem gospodarstva in zmanjševanjem vloge javnih podjetij pa se je spreminjala tudi vloga zveze. Danes je njena glavna vloga vzgoja vodilnih kadrov tako v gospo-
darstvu kot tudi v državnem in javnem sektorju. Diplomanti FNEP-a se združujejo v klubu Pangloss in enkrat letno organizirano obiščejo izbrano državo. Letos so si izbrali Slovenijo, namen obiska pa je predvsem! spodbujanje gospodarskih odnosov in izmenjava naj' boljših praks.	PR
CMCelje
Gradimo za vas
NOVI TEDNIK
VRANSKOJ NAZARJE | SOŽTAHJ | MOZIRJE | VELENJE J PREBOLD |
Trško praznovanje
Občina Vransko praznuje občinski praznik v spomin na leto 1868, ko je cesar kraj Vransko povišal v deželno-knežji trg in je 14. maja sledilo veliko praznovanje. Letos bodo na Vranskem s praznovanjem pohiteli, saj bo slavnostna seja občinskega sveta, na kateri bodo podelili tudi občinska priznanja, že jutri ob 10. uri v telovadnici OŠ Vransko.
Priznanja občine Vransko bodo dobili Anja Štrumbelj, Jakob Mežnar in Mira Les, plaketi občine Vransko Ludvika Čulk in Julijana Golob, grbe občine Vransko pa Justin Sedeljšak, Vincenc Praprot-nik in Avguštin Piki. Po slavnostni seji bo sledila otvoritev ceste Klokočovec-Klance, praznovanje ob občinskem prazniku pa se bo nadaljevalo še ves prihodnji teden.
V torek bo medobčinska revija pevskih zborov, peli pa bodo tudi prihodnjo soboto, 14. maja, ko bo revija domačih pevskih zborov. Zagotovo najpomembnejši dogodek bo prihodnji petek, ko bodo slavnostno odprli kotlovnico za ogrevanje na lesno biomaso in položili temeljni kamen za inovacijski center, v petek pa bodo odprli tudi prenovljene prosto-
re podjetja Pesed v Prapre-čah. Sicer pa bo praznovanje tudi športno - v nedeljo, 15. maja, pripravljajo kolesarski vzpon na Čreto s trga Vransko, v soboto, 21. maja, pa bo prijateljska nogometna tekma članov Vransko - Tabor. Praznovanje bo v začetku junija zaključil dan ekošole, ki ga pripravlja OŠ Vransko.
ŠO
Na zboru zgomjesavinjskih gasilcev
Abraham zgomjesavinjskih gasilcev
Predstavniki 15 prostovoljnih gasilskih društev v Zgornji Savinjski dolini so v Nazarjah pripravili slovesnost ob 50-letnici obstoja Gasilske zveze Zgornjesavinjske doline.
O zgodovini, pomembnih prelomnicah in tudi času po
ustanovitvi novih občin, ko so si prizadevali, da gasilska zveza ne bi šla po poti vseh drugih razpadlih zvez, je govoril dolgoletni predsednik Franc Tr-bovšek. Slavnostni govornik, poslanec Mirko Zamernik, je polaskal gasilcem zaradi njihove dobre organiziranosti.
Predsednik GZ Slovenije Ernest Eory je gasilcem čestital za prehojeno pot in omenil, da zgornjesavinjska zveza kot tretja v Sloveniji slavi abraha-ma, podobnih slovesnosti pa bo še 60. Na slovesnosti, ki je predvsem priložnost za zahvale, so gasilci bronaste pla-
kete podelili vsem 15 PGD, sosednjih zvezam in vsem šestim občinam. Z zlatimi plaketami so za prispevek k razvoju gasilstva nagradili Franca Bleka-ča, Antona Blatnika, Franca Matjaža, Franca Trbovška, Fra-nja Pajka, Alfreda Božiča in Jakoba Presečnika. US
Četrtič obdarili novorojenčke
V občini Prebold so pripravili četrto srečanje staršev in	v občini rodilo 45 otrok. Starše je nagovoril podžupan Franc
njihovih novorojencev, ki so se rodili v drugi polovici	Škrabe, ki je poudaril pomen in potrebo za skupno odgo-
lanskega leta.	vornost pri rasti in vzgoji otrok. V imenu občine je obljubil, Novorojenčkom, tokrat jih je bilo 19, so podelili vred- da bodo tudi v prihodnje skrbeli za čim lepše in prijaznejše
nostne bone v vrednosti 30 tisoč tolarjev. Skupno se je lani	življenje.	DN
Skupinska slika novorojencev in njihovih staršev v preddverju preboldskega hotela - Št. 32 - 6. maj 2005
Kontiču zlata plaketa
Med prejemniki zlate plakete Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije je tudi velenjski podžupan in poslanec v DZ Bojan Kontič. Kontič je plaketo prejel za aktivno delo v borčevski organizaciji, vodenje Območnega združenja borcev NOB Velenje ter ohranjanje spoštljivega spomina na narodnoosvobodilni boj.
Bojan Kontič se je rodil po končani 2. svetovni vojni. Ko se je borčevska organizacija odprla tudi mlajšim ljudem, je bil med prvimi, ki so se ji pridružili. V njej je nadaljeval z aktivnostjo zlasti na področju odprtih borčevskih vprašanj. Po njegovi zaslugi se je začel obnavljati centralni spomenik NOB v Velenju, zaslužen pa je tudi za ustanovitev Muzeja novejše zgodovine MO Velenje, za kar si je mestna borčevska organizacija več let zaman prizade-
Bojan Kontič
vala. Tudi velenjske spominske prireditve NOB nosijo neizbrisen pečat njegovega sodelovanja. »V tovarišu Kontiču ima borčevska organizacija zagotovilo, da se bo varovanje vrednot NOB nadaljevalo tudi, ko udeležencev NOB ne bo več,« je med drugim zapisano v obrazložitvi.
US
NAKRATKO
Premor do avgusta
MOZIRJE - Po praznikih se je uradno zaključila spomladanska razstava v Mozirskem gaju, ki so jo naslovili Cvetje in glasba z razglednega stolpa. Kljub temu je v Mozirskem gaju tudi v teh dneh še na ogled obilica spomladanskega cvetja, predvsem tulipani. Upravljavci gaja ocenjujejo, da je v času razstave Mozirje obiskalo približno 20 tisoč ljudi. Sicer bodo koncem prihodnjega tedna začeli z novo zasaditvijo parka slovenskih vrtnarjev, ki so ga letos opremili s tremi novostmi. Zelo dobri odzivi so na 18 metrov visok razgledni stolp sredi gaja, od koder se nudi prekrasen razgled na park in okolico, dostop pa ni pretežaven niti za starejše obiskovalce. Tudi trta, potomka najstarejše trte na svetu, je požela kar nekaj občudovanja, dobri odzivi pa so tudi na novo urejene galerijske prostore v najstarejši hiši z obrobja Mozirja, ki jo v gaju imenujejo Krančeva hiša. Upravljavci gaja so se odločili, da letos ne bodo pripravili kresne noči, zato bo naslednja prireditev avgustovska razstava aranžmajev in cvetja iz slovenskih vrtnarij.
Uspešni gostitelji
VELENJE - Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola ŠC Velenje je v minulih dneh pripravila tri državna tekmovanja, na katerih so se gostitelji dobro odrezali. Na tekmovanju dijakov 2. letnika elektrotehniških šol so se pomerili v znanju programiranja krmilnikov. Slavila sta David Žnider in Luka Perme. Na srečanju dijakov poklicnih elektro šol so tekmovali v obvladovanju poklicnih znanj, med 12 tekmovalci pa sta prvo mesto zasedla Ambrož Hanjže in Uroš Volf. Med konstruktorji mobilnih robotov, kjer so prvič tekmovali v funkcionalnosti in izvedbi robotov ter njihovi spretnostni vožnji po labirintu, je nastopilo 48 tekmovalcev. Med dijaki je zmagal Klemen Glušič, drugo mesto sta si razdelila Tadej Petek in Tamara Pustoslemšek, tretji pa je bil Lucijan Korošec.
Arhitekturni biser
ZAVODNJE - V teh dneh so vrata poletni sezoni odprli tudi na Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah nad Šoštanjem, ki se ponaša s pravim biserom kmečke arhitekture, s 400 let staro dimnico. Kavčnikova domačija bo odprta do konca septembra, in sicer od četrtka do nedelje od 10. do 17. ure. Najavljene skupine bodo sprejeli po dogovoru.	US
Tavžentrože so se pri razstavi izjemno potrudile, saj obiskovalci niso mogli odvrniti pogleda od njihovih izdelkov.
Spomin s stopnic
LAŠKO	ŠENTJUR
1
V spomin papežu Janezu Pavlu II.
NOVI TEDNIK
Pasavci za laške otroke
Skupina otrok iz vrtca Laško je pod vodstvom vzgojiteljice Alenke Ograjenšek sodelovala v mednarodnem projektu Euchires, ki temelji na spodbudi pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev.
Del projekta je bilo srečanje s starši, ki so skupaj z otroki preizkušali pripenjanje otrok v sedeže oziroma jahače. Na razpolago so jim bile tudi tehtnice, ki so prikazale naletno težo pri različnih hitrostih vozila. Otroci so ob zaključku projekta v vrtcu prejeli igračko, pasavca, ki jim bo dodatna spodbuda za uporabo sedežev.	BA
»Smo kot tavžentroža«
V Rimskih Toplicah poldrugo leto deluje delavnica ročnih del, v kateri se srečujejo članice vseh starosti.
Ideja o delavnici se je porodila domačinki Marjeti Dremel. »Vedno sem si želela, da bi svoje znanje ponudila tudi ostalim, dodatno pa me je spodbudil seminar o ročnih delih, ki sem se ga pred leti udeležila v Izoli,« omeni Marjeta. Ko se je vrnila s seminarja, je »po cesti začela zbirati ženske«. »Sprva smo bile le tri,« se spominja, »danes nas je že 15, pri čemer ena gospa prihaja celo iz Laškega.« Srečujejo se enkrat tedensko pri gospe Mici Draksler v gostilni Lovec, včasih tudi pri Marjeti doma. Ves material, ki ga potrebujejo za izdelovanje svojih umetnin,' kupijo same, zato jim vsak, še tako nenavaden material prav pride. »Hidi raztrgane nogavice porabimo in keramične ploščice. Ko je izdelek narejen, malokdo ve, iz česa je.« Marjeta je najbolj ponosna, da je članice v izjemno kratkem času naučila klekljati, pri čemer ne pozabi omeniti, da se je tega zahtevnega opravila naučilo tudi nekaj otrok. Sicer pa dekleta in ženske v delavnici pletejo, vezejo, slikajo, izdelujejo mozaike, cvetje iz papirja, oblikujejo iz gline, slikajo na steklo ... ter se hkrati zelo zabavajo. Letos so, denimo, skupaj tudi silvestrovale, kjer se jim je utrnila ideja o poimenovanju skupine. »Bodimo Tavžentrože,« so sklenile. Da so si nadele pravo ime, dokazujejo raznolika in vsestransko uporabna dela, ki jih ustvarjajo.
Vse, kar so ustvarile v zadnjem letu - od prtov, slik, čipk do nakita - so pred časom postavile na ogled v prostorih domačega Vrtca Ostržek.	BOJANA AVGUŠTINČIČ
Upokojenci v
Italiji
Šentjurski upokojenci v okviru svojega društva radi in veliko potujejo. Vsaj dvakrat mesečno gredo na krajše izlete, enkrat letno pa si privoščijo pravo malo potovanje. Letos so se vrnili iz južne Italije in s Sici-lje.
Slavica Čokle, ki je v društvu zadolžena za tovrstne dejavnosti, je povedala, da so se po petih dneh vrnili polni lepih vtisov in spominov iz Palerma, s Caprija, iz Pompejev, Neaplja in drugih zanimivih krajev na poti. Imeli so krasne vodiče in šoferje, pohvalo pa si je prislužila tudi turistična agencija Zum, ki je izlet organizirala. V društvu vabijo upokojence, da se jim v bodoče pridružijo.
Za Jurjev pokal čez ovire
Pod okriljem jurjevanja so letos v Jakobu pri Šentjurju, v Konjeniškem klubu Lastra-da, prvič pripravili tekmovanje v preskakovanju ovir. Za Jurjev pokal se je pomerilo 151 konj in jezdecev iz 30 klubov širom Slovenije.
Čez cel dan se je na turnirju zvrstilo pet tekem v petih kategorijah. Najboljši v nižjih kategorijah so prejeli rozete, med zmagovalce višjih kategorij pa so razdelili nagradni fond 150 tisoč tolarjev. Najuspešnejši je bil Aleš Pevec iz KK Velenje.
Špela Zdolšek, ena od soor-ganizatorjev, si želi, da bi prireditev postala tradicionalna. Visoko raven organizacije pa
so uspeli doseči predvsem s pomočjo sponzorjev in občine Šentjur. KK Lastrada deluje štiri leta. Poleg šole jahanja, dresure in podobnega, veliko pozorností namenjajo splošnemu izobraževanju in dvigovanju zavesti o konjerejski kul turi in športu. Še vedno se na mreč dogaja, da si ljudje omislijo konja v trenutnem navdihu, opremo izberejo glede na videz in estetiko, uporabnost in namen pa sta jim že španska vas. Z željo, da bi ljudi čimbolj seznanili tako z lepoto kot z odgovornostjo ko-njeništva in konjerejstva, so zastavili tudi ambiciozen projekt Jurjevega pokala.	ST
Utrinek s turnirja v Jakobu.
New Swing Quartet je v cerkvi na Razborju pripravil prvi koncert v spomin na papeža Janeza Pavla II.
Ko je papež septembra 1999 obiskal Slovenijo in škofa Antona Martina Slomška v Mariboru razglasil za blaženega, mu je v imenu župnije Jurklošter spekla kruh in mu ga podarila Milena Kozmus, gospodinja iz Pa-neč pri Jurkloštru. Slednja peče kruh iz najboljšega testa, okrašenega z znakom IHS, žitnim klasjem, listi vinske trte in drugim okrasjem iz testa, ki nekoč ni smel manjkati na nobenem pomembnejšem dogodku, tudi na ohceti ne. Zanj je na srečanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju prejela znak kakovosti in več drugih priznanj za ohranjanje krušne dediščine, obenem pa je ta pogača, imenovana tudi svatovska pogača, zaščitena na uradu za intelektualno lastnino.
»Zdelo se mi je najprimerneje, da pogačo, kakršno je
Oto Pestner je iz rok Milene Kozmus prejel bogato okrašeno pogačo.
prejel tudi papež, podarim tudi fantom iz New Swing Quarteta in se jim tako zahvalim za izjemno glasbeno
doživetje in odločitev, da prvi koncert v spomin na pokojnega papeža, izzveni prav v cerkvi na Razborju, ki sodi
pod našo župnijo v Jurkloštru,« je povedala Kozmuso-va.
MOJCA MAROT


Prikaz »lodna«, nekdanje štajerske vaške trgovine, je le ena od zanimivosti Muzeja na prostem v Rogatcu. »Lodn« je pritegnil tudi francoske turiste, ki jih je bilo lani toliko, da so izdali muzejski vodič tudi v francoskem jeziku.
Francozi odkrili Rogatec
Med prvomajskimi praz- narodnih študentskih izme-niki je bila v Muzeju na	njav prihajale v muzej tudi prostem v Rogatcu, ki pri- nekatere študijske skupine, kazuje nekdanje kmečko V Zavodu Rogaška dedišči-življenje v pokrajini ob Sot- na, ki skrbi za muzej, bi bili li, običajna praznična gne-	veseli, če bi se tam tudi letos ča. Muzej, ki ga je lani obi-	pojavilo toliko Francozov kot skalo 14 tisoč obiskovalcev,	lani, ko so presenečeno opa-je odprt že od 1. aprila ter	zovali številne francoske druga bodo kot ponavadi za-	žine (dobro založene s turi-prli 1. oktobra.	stično literaturo o Sloveniji).
Od lani je nova zanimivost	Francozi so se tako lani znaš-
muzeja razstava o kamnoseš-	li med tujimi obiskovalci na
ki obrti v kamnarski bajti, ki	prvem mestu ter so po številu
prikazuje življenje in delo tu-	prekosili celo najbližje sose-
kajšnjih, nekoč zelo znanih	de iz Hrvaške. V Muzeju na
ložanskih kamnosekov. Med	prostem so k sreči imeli po
obiskovalci muzeja previa-	naključju za vodičko absol-
dujejo šolske skupine, ki jih	ventko francoščine, je od skupnega števila prib- V muzeju letos že drugo le-
ližno polovica, ostalo so iz-	to nadaljujejo s posebno zani-
letniške skupine in posamez-	mivostjo, s sobotnimi in ne-
niki. Lani so v okviru med-	deljskimi prikazi domačih obr-
ti in opravil. Ti se imenujejo Stari ata/Stara mama so nas naučili ter so med 16. in 18. uro. Z njimi so začeli že v začetku aprila, obiskovalci pa si lahko ogledajo pletenje predmetov iz šibja in ličja, ročno tkanje na statvah in tkalskih glavnikih, prikaz ročnega kovanja v muzejski kovačiji, peko kruha v črni kuhinji, izdelovanje piščali iz lubja...
Sicer v Zavodu Rogaška dediščina veliko pričakujejo od načrtov za skorajšnjo obnovo bližnje grajske pristave gradu Strmol, ki so ga Rogatčani zelo lepo obnovili v zadnjih letih. V veliko grajsko gospodarsko poslopje se bo predvidoma preselila uprava zavoda, skupaj s svojimi pro-< gramskimi dejavnostmi. To pomeni, da bi lahko etnološke prikaze, od pletenja iz šibja do izdelovanja piščali, pripravljali tudi pozimi, ko v Muzeju na prostem to ni mogoče. Muzej na prostem, ki je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, je v državni lasti.
BRANE JERANKO - Št. 32-6.
Slatinčani ocenili vino
Društvo vinogradnikov občine Rogaška Slatina je pred kratkim pripravilo jubilejno, že 10. vsakoletno ocenjevanje vina. Najboljšim so podelili deset Probu-sovih pokalov, Bacchusova kel i ha ter prehodni veliki kristalni pokal.
V ocenitev so prejeli vsega skupaj 144 vzorcev, katerih skupna ocena znaša 17,97. Ocena je od lanske nekoliko nižja. Na prehodni veliki pokal, kjer je s preteklih ocenjevanj vgraviranih že 20 najboljših vinogradniških imen, so po letošnjem ocenjevanju dodali še dve zveneči imeni. Za najvišje ocenjeno vino posebne ka-
kovosti so vgravirali ime Vinogradništva Ogrizek iz
Zgornjega Gabemika ter za najvišje ocenjeno vino redne trgatve Rajka Pečnika iz Bučke Gorce. Omenjena sta prejela tudi Bacchusov kelih za šampiona posebne kakovosti ter za šampiona redne trgatve.
Na vinogradniškem plesu, ki je sledil ocenjevanju so podelili tudi Probusove pokale za prvake sort, zvrsti in suhih vin. Za prvaka zvrsti med belo zvrstjo ga je prejel Franc Križanec (Spodnje Sečovo), za prvaka med kernerjem Ivan Korez (Krapinske Toplice), med chardonnayem ter modrim pinotom Ivan Mijošek
(Zgornje Negonje), med laškim rizlingom Luka Anderlič (Rogaška Slatina) ter med renskim rizlingom Branko Se-kirnik (Kamence). Bacchusov kelih za prvaka sorte med rumenim muškatom je prejel Andrej Šket (Brestovec), med sauvignonom družina Kokot (Bobovo) in Klet Kregar (Ce-rovec), za prvaka suhih vin pa prav tako družina Kokot.
Po tradicionalnem ocenjevanju in podelitvi priznanj se slatinski vinogradniki že pripravljajo na slovesno akademijo, s katero bodo jeseni praznovali 10-letnico ustanovitve društva.
BRANE JERANKO
Prvi koncert v Lurški
jami
Andrej Kocman in Štefan Tisel, župana Kozjega in Šentjurja, bosta v soboto, 7. maja, v Zagorju odprla skoraj kilometer dolg asfaltiran odsek povezovalne ceste od Zagorja preko Fužin do Šentvida pri Planini.
Po uvodni slovesnosti, ki se bo začela ob 16. uri, bo v Lurški jami v Zagorju prvi uradni koncert Mešanega pevskega zbora Zarja iz Šentvida pri Planini, ki ga vodi Matej Romih. Zbor bo ob 19. uri pel tudi v zagorski cerkvi pri maši, ki jo bo vodil
župnik Jože Hribernik. Vsi trije dogodki bodo uvod v Zagorsko nedeljo, ki jo z božjo potjo do Lurške jame praznujejo vsako leto pred binkoštno nedeljo. Občina Kozje je jamo pred dobrim letom očistila in uredila za oglede ter prireditve, letos pa bodo skupaj s Kozjanskim parkom namestili table z osnovnimi podatki o kultur-no-turistični zanimivosti, ki je že nekaj desetletij znana kot priljubljena romarska pot.
TV
Florjanova nedelja v Kozjem
Člani štirih prostovoljnih gasilskih društev - Kozje, Podsreda, Buče in Lesnično-Pilštanj-Zagorje - pripravijo vsako leto ob florjanovem, 4. maja, srečanje.
Letos bo 8. maja v Kozjem in se bo začelo s Florjanovo mašo ter nadaljevalo s tekmovanjem v klasičnih gasilskih disciplinah. Več kot sto gasilcev in njihovih simpatizerjev maj 2005 -
bo pozdravil župan občine Kozje Andrej Kocman, srečanje pa se bo končalo s tova-riškim srečanjem.
Organizatorji letošnjega tradicionalnega srečanja so gasilci Kozjega, ki bodo septembra praznovali 130 let delovanja. Za darilo bodo dobili tudi novo sodobno vozilo.
NOVI TEDNIK
ROGAŠKA S. i ROGATEC | KOZJE J
Gradnja doma po načrtih
Slatinčani se pogosto ozirajo na težko pričakovano gradbišče novega doma starejših občanov, ki ga gradijo po terminskem planu. Trenutno gradijo že veliko kletno etažo, z deli pa so začeli konec marca. Proti koncu poletja je mogoče pričakovati, da bo objekt že pod streho.
Zanimanje je toliko večje, ker so skoraj desetletje staro željo po gradnji upokojenskega doma v Rogaški Slatini spremljali v preteklih letih različni zapleti. Med njimi celo to, da se je na koncu izkazalo, da je »občinska« parcela v denacionalizacijskem
postopku. Končalo seje srečno, saj je bila po naključju sosednja parcela, kjer zdaj nastaja novogradnja, dejansko v občinski lasti.
Zadnjih pet let so bila prizadevanja za izgradnjo doma predvsem v znamenju zahtevnega iskanja investitorja ter pridobitve državne koncesije. Po zapletih je občina končno našla investitorja, ki ga je ocenila kot najresnejšega. To je ljubljanska družba Comett domovi d.o.o., katere soustanoviteljica je postala. Vrednost celotne investicije v dom znaša milijardo tolarjev, od česar ocenjuje občina svoj vložek na 160 milijonov. Od te-
ga je namenila 40 milijonov iz občinskega proračuna, za kar bo občina postala lastnica večih varovanih stanovanj, vložila je tudi zemljišče, poskrbela za projektno dokumentacijo ter uredila komunalno infrastrukturo.
Dom starejših občanov, v katerem bo prostora za nad sto oskrbovancev, je največja investicija Občine Rogaška Slatina. V občinski stavbi računajo z njim tudi na približno 50 novih delovnih mest. Zaključek del je predviden prihodnje leto, še pred poletjem, ko naj bi sledila vselitev prvih stanovalcev.
BRANE JERANKO
Dom starejših občanov v Rogaški Slatini gradijo med notranjo mestno obvoznico in objektom Restavracija Sonce.
SL. KONJICE j
NOVI TEDNIK
Komunala potrebuje žensko roko
Direktorica mag. Špela Hlačar in pospravljanje v konjiški komunali - Loteva se problemov z brado
Tvoja dela so tvoj spomin
krat je bilo to pogumno dejanje in je predstavljalo veliko tveganje ne le za tiste, ki so zavrnili predajo orožja, temveč tudi za vse ostale, ki so to orožje skrivali po svojih domovih in drugih objektih do 25. junija 1991, ko smo ga koristno uporabili za zaščito naše osamosvojitve. Veterani smo se zato odločili, da bomo objekte, v katerih smo hranili orožje in strelivo, obeležili s spominskimi ploščami,« pojasnjuje predsednik konjiškega območnega združenja Zve-
ze veteranov vojne za Slovenijo, v katerem je več kot 200 članov iz konjiške, zreške in vitanjske občine, Ivan Pavlič.
Prve tri spominske plošče bodo že 22. maja namestili v občini Zreče, jeseni bodo na vrsti Slovenske Konjice. Na ploščah je poleg znaka ZWS napis »Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin. V zahvalo in spomin na dejanja v vojni za samostojno Slovenijo postavila Zveza veteranov vojne za Slovenijo«.
MBP
Konjiško območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo bo letos s spominskimi ploščami obeležilo objekte, v katerih so pred 15 leti ljudje skrivali orožje teritorialne obrambe.
17. maja 1990 so najodgovornejši starešine Teritorialne obrambe Občine Slovenske Konjice podpisali listino, s katero so zavrnili predajo orožja v hrambo v objekte JLA. »Ponosni smo, ker smo bili ena izmed 16 občin, ki so zavrnile predajo orožja. Ta-Št. 32 - 6. maj 2005 -
Oskrba z zdravo pitno vodo, kanalizacija in odpadki ... Stvari, s katerimi se srečujemo vsak dan in na katere se vsi po svoje spoznamo. Zanje skrbijo komunalna podjetja, ki porabljajo veliko denarja in so tudi zato nenehno pod drobnogledom. Konjiško javno komunalno podjetje, ki obrača letno 550 milijonov tolarjev, je že nekaj let prava kost za glodanje, ki se je vedno znova lotevajo tudi občinski svetniki. Zahtevajo spremembe.
Z novo direktorico, mag. Špelo Hlačar, spremembe prihajajo. Po pol leta je še prehitro za oceno, ali ji bo uspelo, kar si je zastavila, a že to, da je zagrizla v probleme, ki so se jim moški predhodniki v loku izogibali, veliko pove.
V Cometu, kjer ste bili odgovorni za okolje, ste imeli lepo službo. Kaj vas je vzpodbudilo, da ste se prijavili za direktorico javnega komunalnega podjetja? Na takšnem delovnem mestu zlepa ne srečamo žen-sJ<e.
O javnem komunalnem podjetju sem razmišljala kot uporabnica storitev. Ko sem se prijavila, sem bila prepričana, da nimam možnosti. Prvič, ker sem ženska, in drugič, ker sem politično neaktivna. Potem se je izkazalo, da lahko dva minusa dasta plus, tako kot pri matematiki. Sprejela sem izziv.
Je vaše delo v skladu s pričakovanji?
Mislila sem, da bo moje delovno področje pač tisto, kar komunala nudi uporabnikom. Številne organizacij-
Mag. Špela Hlačar
ske, kadrovske in druge zadeve, s katerimi se mora poleg tega ukvarjati direktor, so me kar malo pretresle. A nisem razočarana. Delavci in prejšnji direktor, ki je z menoj izmenjaval izkušnje prve tri mesece, so mi omogočili, da sem se lahko privajala (in se še) z zmernimi koraki.
Kakšne velike zmernosti si ne morete privoščiti, saj ste pod velikim pritiskom zahtev, ki jih pred vas postavlja lastnik, občina. Konjiški občinski svet zadnje mesece opozarja na probleme oskrbe s pitno vodo, na nenormalne izgube vode v omrežju ...
Pitna voda je najpomembnejša dobrina v življenju
posameznika, zato je razumljivo, da smo za to področje še posebej občutljivi. Res se govori o velikih izgubah vode in res je, da je pri nas izgubimo precej več kot 30 do 40 odstotkov, kar je republiško povprečje. Koliko in kje natančno med črpališči in končnim porabnikom, pa še ne vemo. Vedeli bomo, ko bomo vgradili števce pretoka vode na vseh ključnih točkah.
Od občine je odvisno, kaj bo z odkupom zemljišč ob črpališču, občina je tista, ki bo ali tudi ne v te namene najela posojilo ...
Občinski svet je potrdil, da je treba za vodooskrbo nameniti več sredstev, in tudi obljubil 50 milijonov tolar-
jev kredita. Predlog, ki smo ga izdelali in ki vključuje samo najnujnejše, ta znesek presega. Zdaj se dogovarjamo in preverjamo, ali je zapisano res tisto, kar je najbolj potrebno.
Ne le občinski svet, tudi občani so že večkrat opozarjali na 21 kilometrov starih azbestnih cevi. Zaskrbljeni so za zdravje. Boste te cevi zamenjali?
Zamenjava teh cevi ni več prednostna naloga. Komisija, ki izvaja nadzor nad kakovostjo pitne vode in deluje pod okriljem ministrstva za zdravje, je ugotovila, da te cevi ne vplivajo na zdravje ljudi. Takšno je tudi stališče Svetovne zdravstvene organizacije. Načrtujemo pa izgradnjo večjega rezervoarja na novi lokaciji v Škalcah, iz katerega se bo napajalo novo naselje Veše-nik in bo predstavljal tudi rezervo vode za same Slovenske Konjice. Povezovalni vod bomo speljali tudi do Spodnjih Prelog, kjer je v prihodnjih letih predvidena izgradnja večjega stanovanjskega naselja.
Je tudi po vašem mnenju največ težav ravno pri oskrbi s pitno vodo?
Če zanemarimo probleme, je oskrba z vodo zadovoljiva tako glede količin kot kakovosti. Bolje se moramo pripraviti na izredne razme-
re in zmanjšati stroške. Bolj neurejeno je ravnanje z odpadnimi vodami. V preteklih letih je bilo zgrajene veliko kanalizacije, a nekateri odseki sploh ne služijo svojemu namenu. Povezati jih bo treba na skupni vod, zgraditi odseke, ki še manjkajo, in vse skupaj pripeljati do skupne čistilne naprave. Te pa v Konjicah po republiških načrtih še ne bo vse do leta 2012, v manjših zaselkih pa še 3 do 5 let dlje. To pomeni, da bo moralo ves ta čas lokalno prebivalstvo plačevati tudi do 5-krat višje okoljske dajatve zaradi prekomernega onesnaženja voda.
Ena najbolj nehvaležnih nalog je zmanjšanje plač vsem zaposlenim v podjetju. Občinski svet je pri tem zelo odločen. Izhodišča iz kolektivne pogodbe presegate kar za 40 odstotkov, kajne?
Res so plače bistveno nad izhodiščem kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti, ki velja od avgusta lani. K sreči zaenkrat od nas zahtevajo le, da prilagodimo plače razmeram v lokalni skupnosti. Osnova, ki jo zahteva tudi ustanovitelj, je nova sistematizacija delovnih mest. Ko bo to delo opravljeno, se bodo delavci sami odločali, ali sprejmejo novo delovno mesto pod določenimi pogoji
ali ne. Mislim, da ne bo razloga, da ne bi vsi delavci tega podpisali. Nova sistematizacija in kolektivna pogodba sicer izhajata iz nižjih osnov, vendar predvidevata tu-1 di različne dodatke. Delavci sami priznavajo, da so bila v preteklih letih razmerja med I posameznimi delovnimi mesti popolnoma porušena in da je treba postaviti nova izhodišča. Zavedam pa se, da si ljudje, ki tukaj delajo 25, 30 in več let, že zaradi svo-1 jih delovnih izkušenj in položaja, ki ga imajo, zaslužijo bistveno več, kot določa-1 jo izhodišča za posamezno delovno mesto.
Prejšnji, moški direktorji so se zmanjševanju plač izmikali. Mislite, da boste vi to lažje speljali? Jç to, da ste ženska, prednost ali dodatna ovira v pretežno moš-1 kem kolektivu?
Ne gre za spol. Gre za na-1 čin vodenja. O vsem, kar načrtujem, ljudi seznanim. Na delovnih sestankih pretrese-l mo vse predloge, usklajujem se s sindikatom ... V samem I načinu vodenja je verjetno nekaj razlik med moškimi j in ženskami. Ali je to prednost ali slabost, bi težko rekla. A ženske smo bolj re-1 doljubne. Določena področja na komunali prav kličejo, da tako rečem, po ženski roki.
MILENA B. POKLIČ
Pločnik na čakanju
V krajevni skupnosti Zeče pri Slovenskih Konjicah se zaradi rastočega novega naselja v Spodnjih Prelogah hitro povečuje število prebivalcev. Kot poudarja predsednik sveta krajevne skupnosti Iztok Slokar, skušajo za njihove potrebe kar najbolje poskrbeti.
Lani so na primer uredili večnamensko igrišče in ga zaščitili z varovalno mrežo, letos bodo nanj postavili še koše za košarko. Čeprav so veliko prihranili z lastnim delom, jih je naložba stala 12 milijonov tolarjev. Za ostale potrebe letos ne bo denarja, zato bo morala počakati gradnja novega odseka ceste v naselje Preloge, pa tudi dokončanje izgradnje pločnika ob državni cesti Slovenske Konjice-Celje. Nezgrajenih ostaja še 500 metrov pločnika, ki bi naj v prihodnosti v celoti povezal Slovenske Konjice in Zreče. MBP
NOVI TEDNIK
I KULTURA
15
Franc Purg Jakopičev nagrajenec
Jakopičevo nagrado za leto 2005, ki jo je celjski kipar Franc Purg prejel včeraj, podeljujejo Moderna galerija Ljubljana, Akademija za likovno umetnost in Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov.
Franc Purg se je rodil leta 1955 na Ptuju. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je leta 1979 diplomiral iz kiparstva. Leta 1991 se je študijsko izpopolnjeval v Kôlnu, leta 1995 v Glasgowu, leta 1997 v Parizu in leta 2001 v Belfastu. Kadar ne razstavlja ali sodeluje na projektih v tujini, živi in dela v svojem kiparskem ateljeju v Celju.
»Sem zelo presenečen, saj vidim to nagrado kot priznanje vsem tistim umetniškim praksam, za katere bi težko rekli, da so prijetne ali >glad-ke<,« nam je povedal Purg, ki precej skromno sprejema nenadno pozornost medijev.
Kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, se je Franc Purg že v osemdesetih letih, ko je svojo umetniško pot začel kot kipar, razmeroma hitro uveljavil kot zanimiv in samosvoj avtor, ki pa je vedno presenetil s hitrimi spremembami smeri. Tako je denimo presenetljiv preobrat v pojmovanju sodobne skulpture v slovensko kiparstvo prinesla njegova razstava Lesresra-kete v Mali galeriji leta 1989.
Naslednje presenečenje je pomenil projekt Majski vrh,
ki je bil artikulacija umetnikove recepcije tranzicije, potrošništva in poskusov vzpostavljanja slovenske identitete po osamosvojitvi, umetnik pa je v tem času zaznal še druge ključne družbene premike, na primer razmerje do religije (What makes me look like this) in lastne identitete (Av-to-portret). Formalno se je Purg skozi omenjene projekte postopoma osvobajal diktata enega medija in v različnih izraznih in formalnih načinih širil polje svojega umetniškega delovanja.
Njegovo delo je marsikdaj delovalo provokativno. Sredi devetdesetih let je začel razstavljati tudi v tujini, v
119 min., (The Chronicles of Riddick), ZF akcija Režija: David Twohy Igrajo: Vin Diesel. Thandie Newton. Judi Dench, Kari Urban, Colm Feore Samo v Planetu TUŠ!
145 min., (Kingdom of Heaven), zgodovinski epski spektakel Režija: Ridley Scott Igrajo: Orlando Bloom, Eva Green, Liam Neeson, Jeremy Irons, Marton Csokas
drugi polovici devetdesetih pa je z vse večjo dostopnostjo medijske tehnologije začel raziskovati in uporabljati nove medije. Purgova video dela so prepričala vrsto vplivnih kuratorskih imen. Video Otroci/Kids je bil nominiran za ugledno mednarodno nagrado (International Media Art Award), dva njegova videa pa se od lani nahajata v novomedijski zbirki Centra Georges Pompidou v Parizu.
»Te nominacije in nagrade zagotovo ne bi bilo, če ne bi lani intenzivno mednarodno deloval, kajti v tem času sem nanizal enajst izjemno odmevnih razstav v tujini, po uglednih muzejih širom Evrope. Slovenska strokovna javnost enostavno ni mogla mimo teh referenc,« razmišlja Purg. O svojem delu ne govori veliko in ga ne analizira. »Ne govorim, jaz raje pokažem, kaj je nastalo. Izdelki govorijo sami zase, saj to je njihov namen, vzrok, zakaj sploh nastajajo. Slabo delati in veliko nakladati o tem, tega ne maram,« je njegova filozofija. Kje jemlje navdih, se je glasilo klišej-sko vprašanje. »V Celju ...(smeh), pa to stí stare teme, včasih je bilo to pomembno vprašanje, zdaj ni več, pač nekje delaš, imaš neke relativne pogoje, saj ne delam le tukaj, ampak tudi v tujini, z različnimi sodelavci,« se odzove Purg.
Kdaj ga bomo imeli Celjani priložnost bolje spoznati? »Saj sem vsako jutro s psič-ko Kalo na sprehodu v parku (smeh). Ne, saj vem, kaj misliš. Letos bo veliko razstav, ampak zopet v tujini.« Kaj pa v umetnikovem zaspanem mestu? »Ah, tudi to bo, vsaka stvar potrebuje svoj čas...«
PM, foto: ALEKS ŠTERN
Postavljanje razstave o 110-letnici Celjskega pevskega društva v Muzeju novejše zgodovine Celje.
Razstava ob 110-letnici CPD
Eden najstarejših slovenskih pevskih zborov, Celjsko pevsko društvo, letos praznuje 110-letnico. V počastitev visokega jubileja so včeraj v Muzeju novejše zgodovine Celje s priložnostnim nastopom pevskega zbora odprli pregledno razstavo o delu v 110 letih obstoja. Razstava bo odprta do 14. maja.
Strokovna sodelavka pri postavitvi razstave, kustosinja muzeja Darja Jan, je razstavo zasnovala kronološko glede na dirigente, ki so dirigirali Celjskemu pevskemu društvu. »Razstava predstavlja delo zbora od ustanovitve 20. januarja 1895 do danes s poudarkom na zadnjih desetih letih pevskega
poustvarjanja. Razstavljeni so eksponati, ki so v glavnem skriti očem, shranjeni v arhivih in depojih Muzeja novejše zgodovine in Pokrajinskega muzeja Celje ter arhivu Celjskega pevskega društva. Fotografije na razstavi so večinoma iz osebnih zbirk pevcev, ženske koncertne obleke je za razstavo posodila dolgoletna pevka Celjskega pevskega društva Jožica Štruk,« opisuje razstavo predsednica društva Zlatka Mirnik.
Celjsko pevsko društvo je v svoji dolgoletni zgodovini navezalo tesne stike s številnimi pevskimi zbori iz Slovenije in drugih držav. Na razstavi je predstavljeno sodelovanje z zbori iz hrvaškega Za-
dra, italijanskega mesta Soa-ve, iz bližnjih Dramelj in Šentjurja ... Popestritev razstave predstavljajo fotografije pestrega družabnega življenja zbora.
Glavni dogodek v okviru praznovanja 110-letnice bo slavnostni jubilejni koncert Mešanega pevskega zbora Celjsko pevsko društvo z dirigentom Matevžem Gorši-čem v petek, 13. maja, ob 19.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Na koncertu bodo prepevali predvsem pesmi slovenskih skladateljev in priredbe narodnih pesmi. Program bo povezoval Miha Alujevič. Ob jubileju bo izšla tudi jubilejna koncertna knjižica.
MBP, foto: AŠ
Celjski oktet v novi zasedbi
Celjski oktet s Kurjo kožo
Celjski oktet, letošnji dobitnik bronastega grba MOC, pripravlja v ponedeljek ob 19.30 v Narodnem domu koncert, na katerem se bosta kot gosta predstavila solist Samo Ivačič in etno skupina Kurja koža.
Oktet bo svojo pevsko dejavnost tokrat predstavil nekoliko drugače, kot so bili doslej vajeni njegovi poslušalci, in sicer pripravlja tematski večer. V prvem delu. bodo zapeli prekmurske domače narodne pesmi ter v drugem koroške. Omenjeni repertoar je Celjski oktet že izvajal, vendar ne v takšnem konceptu, pri čemer bosta tokrat na koncertu nastopila tudi dva njihova nova člana. »Po 25 letih smo bili prisiljeni v kadrovske zamenjave pri najvišjih moških tonih, to je pri prvih tenorjih.
Uspeli smo pridobiti nova člana, ki sta se že navadila in pridno vadita za ponedeljkov koncert. To sta Miha Zlatar in Tomaž Drofenik. Glede na to, da so to specifični moški glasovi, ki jih je relativno malo na 'tržišču', je bilo potrebno kar dosti časa in volje, da smo prišli do primernih zamenjav za dolgoletna člana Venija Feranta in Janka Rodeta,« pojasnjuje
predsednik Celjskega okteta Hugo Ograjenšek (bariton). Sicer pa ob že omenjenih v Celjskem oktetu pod umetniškim vodenjem prof. Alenke Firšt prepevajo tudi Peter Hudohmet in Tomaž Pavlin (2. tenor), Drago Zorko (bariton) ter Miran Krstinc in Ernest Pu-šnik (bas).
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
VPIS V OSNOVNO STOPNJO GLASBENE ŠOLE CELJE
Vpisujemo 5 in 6 let stare učence, nekoliko starejše pa le izjemoma k harmoniki, orglam in nekaterim basovskim instrumentom (pozavna, tuba, kontrabas). Vpis je omejen.
Za dislociran oddelek v Štorah se bomo za seznam in število razpisanih instrumentov dogovorili v posebnem terminu.
16
REPORTAŽA
HOVI tednik
Skrbnik kulturne dediščine
Župnik Martin Panič: vse življenje je s pomočjo stroke, prostovoljcev in molitve ohranjal cerkve in kapele ter dobil Steletovo priznanje
Slovensko konservatorsko društvo podeljuje v počastitev prvega slovenskega konservatorja dr. Franceta Steleta vsako leto priznanje za pomembne konservatorsko restavratorske storitve in do sežke na področju varstva kulturne dediščine in naravnih vrednot. 31. marca letos je omenjeno priznanje za izjemna prizadevanja za izvedbo obnovitvenih posegov na cerkvenih objektih v župniji sv. Petra pod Svetimi gorami v Bistrici ob Sotli prejel župnik in častni kanonik Martin Panič.
Rojen je bil v vasi Podgrad pri Ljutomeru, kjer je imel leta 1957 tudi novo mašo. Potem je štiri leta služboval v Sv. Juriju ob Ščavnici, od koder so ga za pet let prestavili v Rogaško Slatino. Sledila je tretja in doslej zadnja službena selitev v Bistrico ob Sotli, kamor je prišel leta 1967, ko je prevzel župnijo sv. Petra pod Svetimi gorami.
»Počasi sem spoznaval župnijo in ljudi ter cerkve in kapele, vse izjemno kakovostne, a žal potrebne temeljite obnove, zunanje in notranje. Ker sem povsod, kjer sem bil, po malem nekaj obnavljal, mi tudi
tukaj ni bilo težko nadaljevati. Bili so hudi in nenaklonjeni časi, a je bila kljub temu naša dolžnost, da ob molitvi poskrbimo za ohranitev bogatega kulturnega izročila.«
Martin Panič, ki bo čez dve leti zlatomašnik, je še vedno izjemno vitalen in bistroumen mož. Kot pravi, je danes lažje, medtem ko je bilo takrat, ko je začel, resnično hudo in neprijetno.
Za kraj sploh ni vedel
»Ko so me iz Rogaške Slatine prestavili v Bistrico ob Sotli, sploh nisem vedel, kje je ta kraj. Ko sem prišel, je bilo vse narobe. Po prihodu sem v letu dni pregledal vse cerkvene objekte in naredil spisek, kaj je treba postoriti. Od skrbi ponoči nisem spal. In že prihodnje leto, 1968, smo začeli obnavljati največja bisera, ki sta med najpomembnejšimi v Sloveniji, cerkev sv. Petra v Bistrici ob Sotli in Svete gore z baročno cerkvijo Matere božje. Kasneje smo začeli obnavljati kapele sv. Jurija, sv. Martina, sv. Boštjana in sv. Bolfenka, ki sooblikujejo romarsko središče in sodijo med najsta-
rejše ohranjene cerkvene stavbe na naših tleh.«
Pogovarjala sva se v župnišču v skromni delovni sobi, polni cerkvene literature, molitvenikov ... Župnik Panič se je otepal pogovora, saj ne dela zato, da bi o njem pisali. Pa vendar se je sklonil nad mizo, si podprl glavo z rokami in tiho povedal: »Mlad človek je neumen in si naloži preveč dela. Vendar mi danes ni žal.« Na vprašanje, kako se je lotil zahtevnega dela v časih, ki cerkvi niso bili naklonjeni, je odgovoril: »Predvsem sem vedno delal po navodilih stroke. Imel sem odličnega svetovalca, gospoda Ivana Stoparja, ki sem mu za vse dobro zelo hvaležen. Po obeh cerkvah smo se lotili kapelic, nikakor pa nismo uspeli pozabiti na obnovo Svetih gor, ki so s svojo zgodovino in kulturnimi zanimivostmi resnično vznemirljive. Spominjam se leta 1970, ko je prišla arheologinja, ki je na Svetih gorah našla najdbe resnično iz vseh stoletij. Ob koncu je zatrdila, da Svete gore živijo nepretrgoma vsaj dva tisoč let, na kar so opozaijali kovanci, keramika, orožje, grobovi, prstani, uhani in drugi dragoceni predmeti.«
Ker je bila večina cerkva njegove župnije v slabem stanju, se je z izjemno vnemo lotil najprej gradbene sanacije objektov, nato še njihove celovite prezentacije. Vseskozi, od šestdesetih let do danes, ko so obnovitvena dela že v zaključni fazi, je tesno in zgledno sodeloval z varstveno službo, z območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Celju. Omogočil je predhodne arheološke, umetnostnozgo-dovinske in restavratorske raziskave stavb, kar je bilo v tistem času prej izjema kot pravilo. Poskrbel je tudi za restavriranje bogate baročne opreme svojih cerkva.
Darovi »države«
Pri obnovi župnijskega gospodarskega objekta v Bistrici ob Sotli je uredil prostor, kjer hranijo starejšo cerkveno opremo in posamezne predmete vsakdanjega življenja iz preteklosti. Rešil jih je pred uničenjem in s tem, da je omogočil ogled, tudi pred pozabo.
Notranjost romarske cerkve na Svetih gorah
Obnovljene cerkve in kapele *si vsako leto ogleda več turistov, med i katerimi prevladujejo tujci. Župnik Martin Panič ima v koledarju I zapisanih veliko skupin, ki si ob ogledu želijo njegovo strokovno vodstvo. On, ki to dobro pozna, to najbolje opravi. Preprosto in doživeto, srčno in kulturno.
Ob Steletovem priznanju je odprl mapo z mnogimi drugimi priznanji, tudi bivše enotne občine Šmarje pri Jelšah, gasilskih društev in drugih. Bolj kot priznanj pa je vesel pomoči ljudi, prostovoljcev in strokovnjakov, med katerimi je ob Ivanu Stoparju in drugih tudi prof. Franc Kokalj iz Ljubljane, ki je bil glavni svetovalec dobrih trideset let.
Ko sva si ogledala še cerkev sv. Petra, sem ga vprašal, kaj namerava zdaj. Pri obnovi, seveda. »Kolegi so mi večkrat rekli, da sem doslej delal za druge, zdaj naj naredim nekaj zase. Na vrsti so ureditev župnišča, stre ha na cerkvi in učilnicah ...«
»To je moje življenjsko delo. Za »flikanje« nisem bil nikoh, ker je to stran metanje denarja. Nekaj trajnega lahko narediš samo s stroko.«
TONE VRABL
Župnik Martin Panič iz Bistrice ob Sotli s Steletovim priznanjem
Njegova zasluga je, da so tudi druge cerkve njegove župnije, kot na primer sv. Križa na Vini gori, ter župnija Polje ob Sotli, ki jo upravlja, vzorno obnovljene po vseh načelih sodobne konservatorske stroke. Obnovitvena dela so trajala dolgo, saj je bilo financiranje ob skromnem deležu države odvisno od izdatne pomoči domačinov.
Spominja se zanimivega obiska slušateljev politične šole iz Kumrovca: »Bilo je pred mnogimi leti, ko so prišli na obisk in so se ustavili tudi na Svetih gorah. Zakristjan jim je razkazal zanimivosti, pri čemer je nekdo iz skupine komentiral, da to prav gotovo financira država. Zakristjan je za trenutek zapustil skupino in se kmalu vrnil s krožnikom, s katerim ob nedeljah v cerkvah pobira denar, in ga »pomolil« pred obiskovalce, češ dajte, država! Odprli so denarnice,
nekdo pa je to komentiral, da se je znašel. V resnici smo vse skupaj obnavljali in vzdrževali z darovi romarjev in vernikov ter s prostovoljnim delom. Julija bo minilo 23 let, ko smo prekrili streho na Marijini cerkvi na Svetih gorah. Štirinajst dni je vsak I dan 50 do 55 domačinov prostovoljno delalo pri obnovi strehe!«
Martin Panič se spominja Ivana Stoparja, ko je pripeljal skupino zdravnikov iz Ljubljane na ogled kapele sv. Jurija in jim ob razlagi povedal »Zdaj smo v najstarejši stavbi na slovenski zemlji!«
Kapeli sv. Jurija in sv. Martina strokovnjaki postavljajo v 9. in 10. sto-1 letje. Vse kapele so bile močno zapuščene, v kroniki pa so zapisali, da so imeli v 19. stoletju v njih celo ovce. Najmlajša kapela je »Lurška« sv. Bolfenka, ki je stara petsto let. Zanimiva je kapela »božja noga«, v kateri je križani, ki ima v spodnjem delu noge namesto žeblja vodovodno pipo. Tam so namreč veliki izviri vode. Prof. Emilijan Cevc meni, da je to ostanek čaščenja poganskega boga vode, kar so prenesli na Kristusa, ki je izvir žive vode in življenja.
Brez »flikanja«
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
17
Jože Vanovšek, starosta velenjskih vrtnarjev, je že od mladih let vrtnar z dušo in s telesom.
Rože niso le »babjetf delo
Starosta velenjskih vrtnarjev Jože Vanovšek si je s prvim zaslužkom kupil pelargonijo
Rože so bila velika želja Jožeta Vanovška že od otroštva. Jožka, kot so Jožeta Vanovška klicali v mladosti, je pot iz Griž, kjer je začel hoditi v osnovno šolo, po birmi pripeljala na Tepanjski Vrh pri Slovenskih Konjicah k staremu gospodarju Napotniku. V letih, ki jih je preživel tam, so bila vsa okna pri Napotnikovih polna rož. In kako je prišel do prve rože? Na Tepanjski Vrh je prišel na počitnice iz Celja gospodarjev brat Franc, profesor francoščine. Jožek mu je skrbno čistil čevlje in za to delo dobil prvo plačilo - deset starih jugoslovanskih dinarjev. Z »zaslužkom« se je odpravil v bližnje Slovenske Konjice. Prva roža, ki jo je kupil pri tamkajšnjem vrtnarju Pršovniku, je bila pelargonija.
Gospodar Matija Napotnik Vsa okna mi bodo zgnila!« A
- Tijek se je zaradi rož hudo-val nad Jožkom: »Z rožami se pečaš, to je >babje< delo.
GAL
ERi Jrvi
OKVIR
očitki niso prav nič pomagali. Poleti je vstajal bolj zgodaj, da je lahko zalil rože na oknih. Ko je prišel ponj oče, da bi ga dal učiti za vrtnarja, mu je gospodar rekel: »Nič ti ni treba hoditi z očetom. Te bom dal jaz v kmetijsko šolo!« A iz te obljube ni bilo nič, na veliko Jožkovo žalost, ki si je srčno želel v vrtnarsko šolo.
Vendarle vrtnar
Po končani drugi svetovni vojni mu je prišel sosed s Tepanjskega Vrha povedat, da je razpisan tečaj za vrt-
narje v Šentjurju pri Celju in da imajo tam tudi internat. Poslal je vlogo in bil sprejet. Po končanem tečaju je bil izbran za prakso v Bolgariji; delal je na posestvu, kjer so na veliko pridelovali semena, v glavnem paradižnikov, paprik in jajčev-cev, medtem ko semen rož ni bilo vmes.
Po vrnitvi iz Bolgarije je odšel v Celje, kjer je bil v vrtnarski šoli profesor France Vardijan. Rad bi delal v mestu ob Savinji, mu je povedal. Pa je kmalu prišla iz Ljubljane pošta, da mora v Velenje, saj bi rad profesor Ciril Jeglič okrog vile Herber-stein uredil drugi slovenski Volčji Potok.
Tako se je Jože Vanovšek po naročilu, proti svoji volji, odpravil na pot v Velenje. Prvi dve leti se kar ni mogel vživeti v mesto, v katerem je zdaj že dobrih 58 let. Velenj-čani so ga začeli spoznavati kmalu potem, ko je prevzel »grofovsko vrtnarstvo« vile Herberstein. Skupaj z ujetnikom Otom sta delala na zunanjih in v toplih gredah. Državno posestvo je prevzela kmetijska zadruga, uredili so še več toplih gred in rastlinjak. Ko je vrtnarija začela poslovati z izgubo, je prešla pod komunalo. In takrat so Jožeta prepričali, da jo je prevzel. Menda bi bilo dobro, če prvo leto ne bi bilo izgube. A gospodarjenje ni bilo samo dobro, imeli so celo dobiček in pokrili staro izgubo. Žal pa se dobro delo in gospodarjenje pri njegovi plači, vsaj na začetku, ni prav nič poznalo. Vsemu navkljub je vztrajal pri vodenju vrtnarije vse do leta 1977, ko je izpolnil pogoje za odhod v pokoj.
Velenjske krizanteme
Na Velenje in leta vodenja vrtnarije ga vežejo številni spomini. Po Sloveniji, še posebej v Ljubljani, so pred desetletji poznali velenjske krizanteme. »Velenjska vrtnarija je vzgajala velikocvetne krizanteme, sorte turner. Zadnje dni oktobra so bili še posebej v izložbah ljubljanskih cvetličarn veliki napisi velenjske krizanteme. Prodajali smo jih, da le kaj; prodali bi jih lahko še več, kot smo jih vzgojili.«
Jožetu Vanovšku so v življenju rože resnično pomenile vse. Čeprav se »gazda Tijek«, Matija Napotnik, na Te-panjskem Vrhu z njegovim ukvarjanjem z rožami ni strinjal, Jože ponosno pove, da so mu vendarle dale kruh in pokojnino. Po odhodu v pokoj si je ob hiši v Stari vasi v Velenju postavil mini rastlinjak. Tako mu rože niso dajale le kruha, na stara leta mu krajšajo življenje. Starosta velenjskih vrtnarjev, ki je februarja zakoračil v 86. leto, se še živo spominja dogodkov iz življenja. Na izust, na pamet, zna številne pesmi, ki se jih je naučil v osnovni šoli in pri verouku. Rad se pošali, precej časa presedi pred televizorjem, ob lepem, sončnem, vremenu pa se sprehodi okrog hiše.
MARJAN LIPOVŠEK
Najraje bi slikala vile
Videti je, da je bila Andreji Vidma jer iz Žalca, študentki tretjega letnika likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, poklicna pot položena že v zibko. Malo je pri tem pomagal tudi njen stric, likovni pedagog Vinko Zaje, veliko pa tudi starša, ki jo pri njenih umetniških hotenjih ves čas podpirata.
Andreja, ki je že od 1. letnika srednje šole Zoisova šti-pendistka, se redno udeležuje taborov, namenjenih najboljšim slovenskim študentom. Sodelovala je pri nekaterih razstavah in ilustrirala pet otroških pobarvank, ki so izšle v sklopu reklamnega kataloga trgovin Pikapolonica. Sploh je prav otroška ilustracija nekaj, kar jo, pravi, najbolj zanima pri likovnem ustvarjanju. »Čeprav,« dodaja prikupna 21-letnica, »v slikanju še nisem našla povsem svoje smeri. Vendar vse bolj vem, kaj ho-
čem in moje delo je usmerjeno v to.«
Zato med študijem (ki je na njeno srečo izrazito praktično usmerjen) dosledno počne vse, kar zahtevajo profesorji, pa še kaj več. »Zanima me tudi grafično oblikovanje, in to v vseh pogledih. Vizualne komunikacije predstavljajo ogromno ustvarjalno nišo,« zrelo razmišlja mladenka, ki je ob vprašanju, ali je za uspeh v slikarstvu pomembna nadarjenost, nekoliko skeptična. »Pomaga že, vendar lahko še več naredita volja in veselje do dela.«
Kako se Andreja vidi v prihodnosti? »Najraje bi delala kot svobodna ustvarjalka, saj je za likovne pedagoge v slovenskih šolah žal vse manj prostora. Glede na to, da učijo le na predmetni stopnji, imajo premalo ur in morajo delo potem kombinirati še z dodatnimi dejavnostmi.« Najraje bi, pravi, nekaj ur učila na kakšni šoli, ves ostali čas
pa porabila za dejavnosti, ki jo zares veselijo. »Večino časa bi porabila za ilustriranje otroških knjig. Imela sem obdobje, v katerem sem slikala samo dobre vile...« se različnim obdobjem lastnega osebnostnega in ustvarjalnega razvoja smeje danes.
Od dobrih vil jo je odneslo v naravo: na pobudo žalskega društva Radoživ je prevzela skrb nad oblikovanjem kuharske knjige na temo buč, ki jo nameravajo izdati. In zaslužek? »Povprečen « Od dela, pa čeprav je oblikovala že kar nekaj plakatov, ilustrirala par slikanic, sodeluje pa tudi na raznih taborih in pri delu z mladimi, vsaj še nekaj let zagotovo ne bo obogatela. »-Likovno izražanje je, vsaj v Sloveniji, še vse premalo cenjeno - čeprav se že spreminja na boljše,« pravi dekle, trdno prepričano, da je mogoče z barvami in s čopičem izboljšati svet. Ali ga vsaj spremeniti.	AS
HYPO LEASING CEUE
podjetje za financiranj« d.o.o.
Ljubljanska cesta 20, Celje
Tel.: 03/425 73 10 Fax: 03/425 73 11
HYPO
Leasing
V poslovnem objektu na Ljubljanski cesti 20, garažna hiša Glazija, CELJE
oddamo
lepo urejene, neopremljene poslovne prostore s skupno površino 135 m2 v II. nadstropju.
Vse informacije dobite pri g. Juretv Eslhu na tel. štev. 435 73 18.
18
ŠPORT
NOVI TEDNIK
»Doktorskega
nisem kupil!«
Za pogovor s trenerjem nogometašev CMC Publikuma dr. Markom Pocrnjičem se je bilo treba potruditi. 41-let-ni Mariborčan, ki je razpet med svojim rojstnim krajem, Celjem, in Ljubljano, kjer predava na Fakulteti za šport, ne potrebuje publicitete in si je tudi ne želi. Omenil je tudi, da nima smisla veliko razglabljati, saj se bo njegovo poslanstvo končalo konec tega meseca. Zabeležil je tri odmevne zmage in poraz v Mariboru, ki pa zaradi zasuka na povratni tekmi polfinala pokala NZS »ne šteje«.
Oče sedemletne hčere si v Celju sam plačuje stroške prebivališča. Na novinarskih konferencah je zaslovel z objektivnimi in argumentiranimi izjavami. Ko je bil odpuščen Marijan Pušnik, je vabilo kluba najprej romalo k njemu.
Imate podobne nogometne in nasploh športne nazore kot Pušnik oziroma on podobne kot vi?
»Sovpadava v 75 odstotkih. Ne ujemava se glede igre zadnjih štirih branilcev, v delih fizične priprave in dodatne prehrane športnikov. Podobno razmišljava o hitrosti igre, o delavnosti, odgovornosti, kriterijih pri izboru igralcev
... Sva prijatelja. On je »kriv«, da sem tu. Hvaležen sem mu. Že pred časom bi sprejel ponudbo kluba, a je dejal, da mi glede članskega moštva ne bo pomagal. Zato je bil tedaj moj odgovor negativen.«
Potem ste trikrat - po vsakem doseženem golu - padli na kolena v Celju in se uvrstili v finale pokala. Ste bili v zanosu?
Niti ne oziroma ne vem natančno. Želja igralcev je bila pač ogromna. Tlidi moja, a sem bil sproščen. Sam nisem imel kaj izgubiti. Zame so bile težje tekme na klopi mladinskega moštva. Člane sem skušal racionalno razporediti, jim ponuditi ustrezne rešitve proti tekmečevimi zaprtimi obrambnimi postavitvami. Pri Publikumu se vsi mučijo, trpijo. In delajo seveda ogromno. Takšno zmago so si zaslužili.
Vas moti, ko kar nekaj medijev poudarja vaš doktorski naslov, često v slabšal-nem pomenu v povezavi z nogometom?
Zelo. Pravzaprav me boli. Doktorskega naziva si nisem kupil! Niti tega, da sem trener Publikuma. Izhajam iz družine šestih otrok. To je žalost slovenskega naroda, Id bi lahko bil ponosen, a se dela nor-
ca iz takšnih zadev. Vsi lahko pridejo pogledat, kako delam.
l\idi igralci niso bili navdušeni nad vami, ko ste opravljali delo trenerja za fizično pripravo. Pa saj to je logično, kdo pa ljubi tistega, ki ga žene v napore ...
Težko so me sprejeli. Malce sem čutil, a povedal mi je glavni trener. Zanimali so me vzroki, a odgovora nisem dobil niti od kapetana. Slavje po Mariboru se je v slačilni-ci začelo tako, da so me polili s sokom. Morda se zavedajo, da jim še precej manjka.
V 2. polčasu ste uvedli Pečnika, Stajića in Štroma-jerja. Ste razmišljali, da bi s katerim tudi začeli tekmo?
Da. A če ne bi »štartala« dva delikatna igralca, bi več izgubil kot pridobil, saj bi bilo moštvo nemirno. Proti Olimpiji sem vendarle našel prostor za Travnerja, zdaj iščem možnost za Pranjiča ...
Kako pa je s Sebastjanom Cimerotičem?
Mislim, da ne najbolje. V naslednjih dneh mu bodo odstranili žice iz roke, potem se bo priključil vadbi, a v prave dvoboje ne bo smel zaiti, čeprav bo imel longeto. Informacije so različne. Sicer komaj čakam, da se vrne.
Marko Pocrnjič
Zanj so vrata vselej odprta. Med zimskimi pripravami sem se mu do solz nasmejal, takšne je spuščal. Pred leti pa sem ga dobesedno oboževal, ko sem spremljal njegove predstave na televiziji.
Pred finalom pokala vas čaka še prvenstveni obračun z Gorico. 14. maj bo najbrž zelo drugačen od 17.?
Drži. Še sam ne vem, kaj bom storil tisto soboto. Presenetili bomo s kakšnim drugim sistemom, tudi za ceno poraza. V boju za naslov pokalnega prvaka pa bomo igrali tako kot na zadnjih tekmah.
Katero od evropskih moštev, visoko ali nizkopro-računsko, igra tako, da vi ne bi kaj veliko spreminjali?
Odgovoril vam bom iskreno: evropske scene ne spremljam prav redno. Zaenkrat so razlogi trije. Asi postajajo »trenerji«, plačujejo si specialiste za fizično pripravo, pomagajo si s preparati, da lahko vzdržijo napore.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
MED GOLI
petek, 6. 5.
1. liga malega nogometa Občine Štore, 4. krog: (16.30) Torpedo - Polule, Index - Stopař, B.S. Štore - Dikplast, Štore Steel - Škorpijon, Pečovje -Laška vas, Svetina - Cene sokoli, Vard - Kasper, Storkom - Marinero.
sobota, 7. s.
1.	SL, liga za prvaka, 28. krog: Domžale - CMC Publikum (17).
2.	SL, 28. krog: Šmartno Nafta (16.30), Rudar - Alu minij (18).
3.	SL - vzhod, 21. krog Železničar - Kovinar Štore, Šoštanj - Črenšovci (17).
MČL Celje, 16. krog, Žalec Mali šampion - Laško (17).
Štajerska liga, 21. krog Rogaška Crystal - Brunšvik Mons Claudius - Zreče, Kovinar - Šentjur (17).
nedelja, 8. 5.
2.	SL, 28. krog: Triglav -Dravinja (16.30).
3.	SL - vzhod, 21. krog: Šmarje pri Jelšah - Zavrč (17).
MČL Celje, 16. krog: Kozje - Ljubno (17).
PANORAMA
košarka
1. A
4. krog 3. dela: Pivovarna Laško - Krka 103:41 (29:9, 58:19, 83:31); Vrečko 18, Tro-ha 17, Rizvič 12, Joksimovič
11, Jevdžič, Sims 8, Gnjidić 7, Ugrekhelidze, Antonijevič 4; Venta 14, Cerkovnik 8, Olim-pija - Elektra 79:64 (25:19, 35:36, 58:53); Baždarič 28, Ožbolt 15; Krejič, Buršič 14, Mirkovič 10, Čmer 7, Ručigaj
6,	Duščak 5, Nuhanovič 4, Nachbar, Ivanovič 2. Vrstni red: Olimpija 8, Pivovarna Laško 7, Slovan, Elektra 6, Helios 5, Krka 4.
"^ROKOMET
1. SL - moški
Četrtfinale, prva tekma:
Koper - Celje Pivovarna Laško 34:35 (19:17); Doborac 8, Poklar 7; Kokšarov 9, Brumen
7,	Natek 6, Mlakar 5, Ruten-ka 4, Zorman 2, Kozomara, Kozlina 1, Gold club - Gorenje 27:36 (14:19); M. Hojč 7,j Kos 5; Bedekovič 7, Ilič 6, L. Dobelšek, Lesar 5, Zrnič 4, J. Dobelšek, M. Oštir, Sovič 3.
1. SL - ženske
Finale, prva tekma: Celje Celjske mesnine - Krim 14:28 (8:13); Fic 4, Filipovič, Šon 3, Potočnik 2, Majcen, Pršić 1; Vergeljuk, Kurent, Čečkova 5.
ŠPORTNI KOLEDAR
"pftíik/ó. s.
ROKOMET
I. SL, finale, povratna tekma: Ljubljana: Krim - Celje Celjske mesnine (Î8.30).
SOBOTA, 7. 5.
1. SL, četrtfinale, povratna tekma: Celje Pivovarna Laško - Koper, Velenje: Gorenje - Gold club (19).
Pridobitev, vredna zlata, za celjski nogomet in nasploh mladino.
NAKRATKO
Kuralt in Oglajner v SP
Osilnica: Na Kolpi sta bili zadnji izbirni tekmi v spustu za kajakaše. Na krajši, 600-metrski progi - šprintu - je zmagal član celjskega Nivoja Pavli Kuralt, Andrej Oglajner je bil četrti. Na klasičnem spustu v dolžini 4 km je bil Kuralt drugi, Oglajner pa četrti. Oba sta se uvrstila v reprezentanco in bosta odpotovala na prvo tekmo za svetovni pokal, ki bo 18. maja v irskem Nothingemu. Glavno tekmovanje sezone pa bo evropsko prvenstvo konec julija v francoskem Chalauxu. Zanj se je treba v svetovnem pokalu uvrstiti vsaj na 18. mesto. (DŠ)
Z mega3cami osvojite NBA
Celje: Košarkarski turnir Mega3ce se iz Ljubljane to soboto seli v Celje. Po 11. uri bo pred Kolosejem vse v znamenju košarke - tekmovanja v metanju trojk, zabijanja ... Nastopili bodo tudi grafitarji, brejkdenserji, manjkalo ne bo niti dobre glasbe. Ambasador letošnjih Mega3c je Boštjan Nachbar, zmagovalci turneje pa ga bodo imeli priložnost videti tudi v ZDA na eni izmed tekem NBA. Ekipe se lahko prijavijo na www.mega3ce.com ali na dan turnirja. (JŽ)
Zadetek za Celje
Popoldne bo uradna otvoritev prenovljenega igrišča na Olimpu, ki leži v neposredni bližini novega štadiona. Igralna površina je iz umetne trave, ki bo omogočala veliko več vadbe kot morda vsa dosedanja igrišča doslej.
V prihodnosti bodo ob igrišču postavljeni tudi stolpi z žarometi. Travnato podlago je položilo podjetje Domo Sports and Leisure Grass iz Belgije. Zaradi certifikata z dvema zvezdicama od Fife omogoča igranje tekem najvišje ravni. Spregovorili bodo vodilni možje celjskega kluba, NZS in MOC, Marjan Vengust, Rudi Zavrl in Bojan Šrot. Sledile bodo tekme mlajših selekcij (16.15), nato pa še »spopad« trenerjev Publikuma s slovenskimi športnimi novinarji.
DŠ
Foto: GK
Derbi v Šoštanju
Po desetdnevni prekinitvi zaradi zaključnega turnirja Jadranske lige so se pod koše vrnili najboljši slovenski klubi, ki se borijo za naslov prvaka. V Jadransko ligo vodijo prva štiri mesta.
Kot kaže trenutni položaj na lestvici, so ob Laščanih, ki so glavni kandidati tudi za finale play offa, v igri tudi Šoštanjča-ni, ki jim zmaga pred dvema tednoma v Domžalah na stežaj odpira vrata regionalne lige. Prav najboljša kluba na Celjskem se bosta v soboto (20.00) pomerila v Šoštanju. Laščani so nesporni favoriti, a je Elektra vsekakor sposobna presenetiti. Pivovarji prihajajo v Šaleško dolino dokaj neobremenjeni, saj je polfinale končnice že zagotovljeno, zelo blizu je drugo mesto, čeprav ima četa Aleša Pipana še vse možnosti celo za prvo mesto (zmaga proti Olimpiji doma). A za slednje ne sme biti spodrsljaja. Mobilizacija zagretih domačinov bo zato popolna. Elektra se med tednom ni obremenje-
vala z Laškim. Gostovala je pri Olimpiji in doživela poraz za zmernih 15 točk. Center Miloš Mirkovič si je pozdravil gleženj, tako da bo ekipa popolna. Prav na centrskih položajih lahko pričakujemo velik boj, saj ima trener Ante Perica ob Mirkoviču še Saliha Nuhanoviča in Srboljuba Nedeljkoviča, na drugi strani bodo Hasan Rizvič, David Ugrekhelidze in Aleksandar Jevdžič. Laščani bodo skušali ustaviti »pleja« Miho Čmera, od katerega je odvisna igra Elektre. Obe ekipi sta znani po svojih dobrih obrambah. Laška je v povprečju dobivala v tej ligi 63 točk, 12 več pa šoštanjska, ki si je povprečje pokvarila proti Slovanu, potem ko je srečanje že bÙo odločeno. Zanimivo bo tudi spremljati Slavka Duščaka, nekdanjega »pivovarja«, ki je pred zadnjim delom sezone postal »električar«. Ekipi se v tej sezoni še nista srečali.
JANEZ TERBOVC
NOVI TEDNIK	SPORT	19
Gladko, a sladko
»Bilo je dovolj!«
Trener Bruno Najdič zapušča Šoštanj Topolšico
Celjskim košarkaricam četrta prvenstvena zvezdica - 46. zaporedna zmaga Zrinskega tri dni pred abrahamom
Tretja tekma finala DP Merkur Celje - Lek Jezica 60:54 (16:18,37:32; 50:43)
Odbojkarje Topolšice, ki sose pred leti preselili v novo šoštanjsko dvorano, je Mariborčan Bruno Najdič lani popeljal do prvega, letos pa do drugega mesta v Sloveniji.
»Čez čas bomo cenili tudi ta, zadnji dosežek. Drugo mesto je prav tako velik uspeh. Seveda nas jezi, ker smo finale prelahko izpustili iz rok. Na vsaki tekmi smo imeli priložnost za preobrat, a naše kvalitete se nikoli niso istočasno strnile. Tako smo gladko, s 3:0 v zmagah izgubili z Blejci.«
Lažje je osvojiti kot obraniti, ah ne?
Vsekakor. Za nami je bila fantastična sezona in naslov prvaka. Ve-
del sem, da bo naslednja sezona zelo težka, a da bo tako težavna, si nisem mislil. Naslov podprva-ka je potrditev dobrega dela vseh v klubu. Spet smo si zagotovili nastop v evropskem pokalu in tudi v novoustanovljeni Interligi.
Pozimi ste že ponudili odstop -očitno so bila nesoglasja med igralci preveč moteča - nakar vas je vodstvo kluba prepričalo, da ostanete do konca sezone. Ste se sedaj premislili?
Ne. Pogodbena obveznost mi je potekla in odhajam. Bilo je dovolj! Že po polovici sezone sem se odločil, da bom odšel, le da sem odhod »preložil«. Ugotovil sem, da z mano v
Trener Bruno Najdič, desno pa domači as David Sevčnikar
klubu ni več napredka. Moštvo potrebuje osvežitev. Brez mene lahko sedaj ostanejo več ali manj vsi igralci v Šoštanju. Mislim, da sem se pravočasno odločil za ta korak, ki bo koristen tako zame kot za ekipo.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
skupaj še bolj sladko.« Predsednik Marko Zidanšek je skromno želel ostati v ozadju, a so ga v stalni bazi za fešte, hotelu Štorman, izzvali na govor: »Uspehi se vrstijo, a želje v Celju so vedno še večje. Nekaj več moramo postoriti v ligi Trocal. Vložile ste veliko truda, hvala vam. Vseeno pa ste ob živce spravljale direktorja kluba, ki je z vami s srcem in dušo. Gonilno silo kluba kar zvija ob igrišču in večkrat se mi kar smili.« Sledil je smeh zbranih. Mislil je na Mateja Polutni-ka. ki počasi postaja sinonim za uspešni celjski športni kolektiv: »Naša dekleta so bile favoritinje in morale so preskočiti psihološko blokado. Niso zaigrale, kot znajo. Napeto je bilo tudi na zadnji tekmi, posebej tedaj, ko sta naši visoki tujki morali s parketa zaradi petih osebnih napak. Zmage z nižjo razliko so seveda slajše. V seštevku je klub naredil korak naprej. S trenerjevim delom smo zelo zadovoljni. Sesta-
vili bomo ekipo, ki bo dosegla več v evropskem pokalu in regionalni ligi. Nekaterim igralkam se bomo zahvalili, a predloge mora potrditi upravni odbor kluba.» Sedem odbitih žog je v obrambi ujela branilka Simona Jurše, v 1. delu v kritičnih trenutkih držala korak z razigranimi gostjami (dve trojki zapored) in dobro vodila svoje soigralke do zmagoslavja: »Pred končnico smo izgubile najvišji igralki, a obenem odbile vse nalete Ježice. Pogodba mi bo potekla. Ostala bi v Celju, obenem pa se nadejam kakšni dobri ponudbi iz tujine.« V sredo so minila tri leta, odkar so Ce-ljanke zadnjič izgubile z večnimi tekmicami, v ponedeljek pa bo minilo 50 let, odkar se je rodil Boris Zrinski. Zelo so mu koristile ogromne izkušnje, ko je prevzel psihološko zelo načeto ekipo, in nanizal 46 domačih zmag.
DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
Najboljša igralka finalnega dela je bila Maja Erkič.
CELJE - Dvorana Gimnazije Center, gledalcev 400, sodnika Boltau-zer (MB) in Petek (Miklavž).
MERKUR: Geltar, Čonkova 14, Jereb, Erkič 20, Podmenik, Lesjak, Laskova 6, Markovič 2, Gavrilsoka 4, Jurše 12, Komplet 2, Mlakar. Trener Boris Zrinski.
JEŽIĆA: Vraničar 1, Radulovič 12, Zajec 3, Pavli, Prevodnik 14, Kvaternik 10, Jesenšek, Piršič 11, Borič, Svetina, Špacapan, Panič 3. Trener Vlado Velikonja.
Tretjič zapored so Celjanke v finalu državnega prvenstva odpravile Ježico s 3:0 v zmagah. Za po 6 točk so zmagale v svoji dvorani, za 5 pa v gosteh. Ježica je bila trd oreh, kar pa na njeno štartno peterko ne čudi.
»To sem večkrat poudarila. Ježica ima celo odlično ekipo in prav nič ni-nenavadno, da smo imele toliko težav z njo,« je dejala Maja Erkič, ki se je razvila v ključno igralko ekipe. »Trener mi je dal skorajda proste roke v napadu. To mi zelo ugaja in očitno koristi celotni ekipi. Seveda pa ne smemo pozabiti, da sem tri leta trdo trenirala in to se je tudi odrazilo,« je še dodala Erkičeva, ki jo je simpatični uradni napovedovalec mimo trenerjev proglasil za MVP finala, obenem pa še izročil zmagovalni pokal v roke Mojci Markovič.
Drugič dvojna krona
Prav veliko za Erkičevo ni zaostajala Lucija Laskova, še manj pa Lucija Čonkova: »Do prvega mesta pred končnico smo se sprehodile, tri tekme finala pa so bile nekaj povsem drugega. Ni bilo lahko, a smo uspele.« S težavnostjo v finalu se je strinjal uspešni trener Boris Zrinski: »Predstave niso bile bleščeče, bistveno je, da smo trikrat zmagali v treh poskusih. Prvi obračun smo slabo začeli in Ježici vlili upanje, da je presenečenje možno. To je bila naša krivda in tekmice so se še bolj uprle. Zato je vse
Krim demonstriral moč
Prva tekma finala DP Celje Celjske mesnine - Krim 28:14 (13:8)
V dvorani Golovec so uvodne minute pripadle podelitvam priložnostnih daril zaslužnim za napredek celjskega ženskega rokometa, Bojanu Srotu, Tonetu Turnš-ku, Izidorju Krivcu in Čedomirju Topličancu.
Izročil jih je predsednik kluba Brane Skutnik. V 3., 4. in 8. minuti je bila tekma prekinjena, saj so bili Red tigers, navijači gostiteljic, le preveč razigrani nad Krimovim golom. Edino izenačenje je Celjankam uspelo na 1:1, korak z gostjami so držale do 11. minute (4:6), nato so višje, močnejše in tudi hitrejše gostje ušle. Ni pomagala niti minuta odmora, zaostanek se je dvignil na 7 golov - 4:11. Andrei Farkas je tedaj uspelo zaustaviti nekaj zahtevnih strelov, v 2. polčasu pa so jo žoge le še zadevale (skupaj kar 19 obramb). Do odmora so »dekleta z dežele«, ki niso bile nič kaj podobne »mesarkam«, kajti 1. del so zaključile brez izključitve, z nekaj protinapadi izid malce polepšale. V nadaljevanju pa so potrebovale skoraj 13 minut za prvi zadetek. Samo 14 golov Celjanke še nikoli niso dosegle, »arhivarji« pa bi tudi morali pogledati precej daleč, kdaj je Krim v domači konkurenci dal tekmicam le 28 zadetkov. Hidi brez »pol ekipe« (Bodnjeva, Oder, Dinu, Jacenko, Tomanovič) je demonstriral ostro obrambo, proti kateri
so imele mlade Celjanke premalo »ki-laže«. Slednje so zapravile kar 31 strelov - število izgubljenih žog (11) se zato zdi nizko. Odpravljeni so bili še zadnji dvomi o državnih prvakinjah, čeprav drevi sledi še povratna tekma. Celje je svoje medtem že storilo. Obisk tekme je bil odličen, vsak gol dvakratnim evropskim prvakinjam je bil pozdravljen z navdušenjem, končalo seje s hrenovkami za vse obiskovalce, ki so ohranili objektivnost, a obenem tudi vero v ta rod, ki je še daleč od vrhunca.
Trener gostij, Celjan Tone Tiselj je dejal: »Vesel sem, da se to dogaja v Celju. In tudi spomini na to dvorano so nepozabni. Pred skoraj 30 leti sem stal za golom in pobiral žoge Margu-ču na tekmi proti Veležu. Mesnine v evropskih pokalih? Manjka jim moči, telesno je za takšno tekmovanje primerna le Nina Potočnik.«
Strateg Celjank Mišo Toplak je včeraj z ženo že poletel na dopust: »Zagotovo se bomo okrepili na obeh stranskih zunanjih položajih. Igralki bosta morali biti takšni, da bodo mlade Celjanke lahko ob njih napredovale. Proti Krimu so moje varovanke zaigrale preveč spoštljivo, a ničesar jim ne gre zameriti. Hvala jim za vse, kar so storile v tej sezoni.«
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
CELJE - Dvorana Golovec, gledalcev 800, sodnika Nikolič in Romih (Krško).
CCM: Grudnik 5 obramb, Lipovčič 4; FilipoviČ 3, Zorko 1, Šon 3, Fic 3, Skutnik, Bojovič, Potočnik 2, Toplak, Majcen 1, Pršič 1, Jan-kovič. Krajne. Trener Mišo Toplak.
KRIM: Farkas 19, Marinček; Cerar 4 (1), Derepasko 1, Vergelyuk 4, Frešer 4, Doler, Kurent 5, Argenti, Siukalo 4, Čečkova 5, Dajčman 1 (1). Trener Tone Tiselj.
Sedemmetrovke: CCM 1 (0), Krim 4 (2).
Izključitve: CCM 4 min, Krim 4.
Krimova obramba je bila nepopustljiva do zadnjih sekund. Anja Frešer je s pomočjo Špele Cerar zaustavila Nino Potočnik in Lidijo Krajne.
20
KRONIKA
NOVI TEDNIKI
Izsledili lastnika napadalnih rotvajlerjev
Kot smo že pisali, sta v četrtek, 28. aprila, v Zado-brovi pri Celju rotvajlerja brutalno napadla komaj 17-letno Barbaro Cepin. Ta se še vedno zdravi v celjski bolnišnici, po rokah, nogah in ledvenem delu telesa pa ima več kot 20 sledi ugrizov psov. Danes naj bi jo odpustili domov.
Naj spomnimo, da se je vse zgodilo pozno zvečer, ko se je dekle vračalo domov z zabave. Njene krike in klice na pomoč je prva slišala soseda, ki živi le nekaj deset metrov stran od kraja napada in ki je zbudila svojega moža. Omenjeni je Barbari tudi prvi pomagal. Psa sta bila dva, kar naj bi bilo videti že od daleč, saj sta Barbaro napadla ravno pri obcestni svetilki. Med napadom je na cesto pri-
Barbara naj bi danes iz bolnišnice prišla domov.
tekel tudi domnevni lastnik psov in začel s palico udarjati po enem izmed njiju, kar naj bi psa tudi pokončalo, drugi pes je takrat pobegnil. Čepinovi so na kraj napada v tistem večeru prišli še dvakrat in opazili, da psa, ki je bil še nekaj minut prej pretepen v obcestnem jarku, tam ni več. Barbaro so najprej oskrbeli doma, nato pa jo odpeljali v celjsko bolnišnico.
Krajani.Zadobrove in predvsem Čepinovi so domnevali, kdo je lastnik pobesnelih rotvajlerjev. Kot smo že v torek neuradno poročali, naj bi se z njim pogovarjali tudi policisti, pri čemer naj bi v prvem trenutku celo trdil, da ima le enega psa. Kot je v torek povedal tiskovni predstavnik celjske policijske uprave Miran Koren, so tru-
plo psa ta teden našli policisti, ki zadevo še preiskujejo. Zoper lastnika bodo vložili obdolžilni predlog sodniku za prekrške, ker ni poskrbel za primerno zavarovanje živali, ovadili pa ga bodo tudi zaradi mučenja živali, ker je psa pokončal. Še vedno pa niso končali preiskave suma kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe. Primer bo zaključen, ko bodo zdravniki podali svoje mnenje o stopnji Barbarinih poškodb. Zanimivo pa je, kot smo neuradno izvedeli, da se je lastnik psov oglasil tudi pri poškodovani Barbari v bolnišnici ter da ves dogodek obžaluje.
Vodstvo policije je zbodel tudi očitek Barbarinega očeta Branka Cepina, ki nam je povedal, da so tisti četrtek tri-
krat klicali policijo. Enkrat celo Barbara sama. Še več, policiste so potem čakali na kraju napada, ker so domnevali, da bodo prišli pogledat,1 kaj se je dogajalo, a jih ni bilo. V Zadobrovi so se oglasili šele dan kasneje, ko naj bi Čepin poklical še enkrat in zahteval odgovor na vprašanje, kako preiskava okoliščin napada napreduje. Direktor celjske policijske uprave Stanislav Veniger se je zato, odločil za poseben nadzor nad delom celjskega operativno komunikacijskega centra. V nadzoru naj bi natančno preiskali, koliko klicev so na policiji takrat sprejeli in predvsem, kako so policisti v dani zadevi odreagirali. Izsledki nadzora naj bi bili znani do ponedeljka.
SIMONA ŠOLINIČ
Presekali dilerske lovke
Prijeli preprodajalce mamil - med njimi stari znanci policije in odvisniki
Celjski kriminalisti so minuli teden na Celjskem opravili več hišnih preiskav in prijeli več oseb, ki naj bi se ukvarjale s preprodajo mamil. Gre za skupino, ki naj bi heroin kupovala v Ljubljani ali Mariboru, prodajala pa v Celju. Policisti so preiskavo začeli že lani septembra, končali pa aprila letos, ko so pet oseb izmed osumljenih privedli k preiskovanemu sodniku, ki je za tri med njimi odredil tudi pripor.
V skupini je bilo deset oseb, osem iz Celja, dve iz Ljubljane. Drogo so člani kriminalne združbe nabavljali v Mariboru ali Ljubljani, pri čemer se je pokazalo, da so kriminalci, ker že dobro poznajo delo kriminalistov, organizirani drugače kot včasih. »Ne gre več za to, da bi denimo v Ljubljani ali Mariboru kupili pol kilograma ali kilogram droge in jo nato v
jBoizvedta

Šef celjskih kriminalistov Robert Mravljak je pomešal štrene celjskim narkomanom.
Celju preprodajah. V tem konkretnem primeru so kupovali manjše količine, od 20-30 gramov heroina, in jih prodajali v posameznem kaznivem dejanju od 0,2 grama do 6 gramov,« razlaga vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Robert Mravljak. Z drugimi besedami to pomeni, da so zdaj preprodajalci bolj pazljivi. Vedo namreč, da je za-
nje bolje, če pri njih najdejo manjše količine droge.
Kazenske ovadbe zoper osumljene bi lahko podali že prej, vendar niso imeli dovolj dokazov, ki bi njihov sum na preprodajo mamil še utemeljili, zato so od decembra lani preiskovalci uporabljali tudi tajne ukrepe in metode policijskega dela, predvsem tajno sledenje in opazovanje, nadzorovali pa so tudi telefone.
»26. aprila smo opravili sedem hišnih preiskav, dve na območju Ljubljane, ostale na območju Celja, in napisali kazenske ovadbe za 81 kaznivih dejanj za osem oseb iz Celja. Skupina je oskrbovala od 50 do 80 narkomanov, mesečno pa naj bi dobavila od 350 do 500 gramov heroina in s tem zaslužila od septembra do aprila od 25 do 30 milijonov tolarjev,« navaja Mravljak.
Celjski kriminalisti so v tem primeru prijeli glavne člene mamilarske naveze, ki so imeli v Celju svoje stalne odjemalce, vendar pravijo, da zbiranje informacij še ni končano. V skupini so stari znanci policije, v večini tudi odvisniki, stari od 25 do 35 let. Ravno to je policistom povzročalo tudi nemalo težav, predvsem pri pogovoru z osumljenimi, saj so ti vmes padali v krize. Za očitana kazniva dejanja jim grozi do deset let zapora.
SIMONA ŠOLINIČ
Smrt v zaporih in truplo v Savinji
Kot smo izvedeli, je v nedeljo, 1. maja, v celjskih zaporih umrl eden izmed priporni-kov. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za moškega, ki naj bi bil v priporu zaradi suma kaznivega dejanja spolnega napada na otroka. Vzrok smrti še ni znan, obstaja pa velika možnost, da je moški storil samomor.
V reki Savinji pa so v sredo v bližini kamnoloma v Zidanem Mostu našli truplo moškega, ki so ga pogrešali že od ponedeljka. Dva potapljača Reševalne postaje Celje sta truplo našla v globini treh metrov, so sporočili iz regijskega centra za obveščanje iz Celja. Vzrok in okoliščine smrti še niso znane.	SŠ
Hop po Hof designu
Že nekaj časa so celjski kriminalisti preiskovali skupino ljudi, ki je na celjskem območju in v nekaterih drugih krajih Slovenije organizirala nezakonito denarno verigo, ki je med ljudmi največkrat znana kot piramidna denarna igra, v kateri dobiček vlagateljev raste. Šlo naj bi za organizatorje domnevne denarne verige Hof design.
V sredo so tako v Celju in osrednji Sloveniji policisti opravili več hišnih preiskav in zaradi suma kaznivega dejanja organiziranja denarnih verig in
nedovoljenih iger na srečo več osebam odvzeli prostost. Preiskava še vedno ni končana, zato o podrobnostih zaenkrat na policiji ne morejo govoriti, nam je povedal tiskovni predstavnik PU Celje Miran Koren. Potrdil pa je, da so kriminalisti odvzeli prostost trem osebam. Več o tem naj bi povedali na ponedeljkovi redni novinarski konferenci.
To ni prvi tak način pridobivanja novih članov v denarno verigo pri nas, ki je drugače pod pretvezo le prodaja različnih izdelkov. V konkretnem prime-
ru naj bi šlo za prodajo ogrlice, verižice, uhanov in zapest-ne ure, ki so v tako imenovanem kompletu M&M. Za to je treba odšteti dobrih 600 tisoč tolarjev, saj naj bi šlo za izredno redke izdelke, ki jih drugje ni mogoče nabaviti. Če uspe kupcu pridobiti še nekoga, ki izdelek kupi, naj bi dobil 550 evrov, zaslužek se seveda viša z vsakim novim pridobljenim kupcem. Več o tem naj bi policisti povedali na ponedeljkovi redni novinarski konferenci, saj pretežni del preiskave vodijo na našem območju. SŠ
Iščejo očividce
V	sredo, nekaj minut pred 17. uro, je do prometne nesreče z gmotno škodo prišlo v križišču Mariborske ceste in Podjavorškove ulice v Celju. V nesreči so bila udeležena tri vozila in sicer znamke Seat Cordoba, karavan izvedbe, Škoda Favorit in Hyundai Atos.
Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče policisti naprošajo vse morebitne očividce in voznika osebnega avtomobila bele barve, ki je vozil pred vozilom Seat Cordoba, dá pokličejo na Policijsko postajo Celje oziroma telefonsko številko 113.
Vlomilci in slika kot se šika
V	torek so neznanci med 8. in 9. uro vlomili v stanovanjsko hišo v Hribarjevi ulici v Celju, pregledali notranjost prostorov in odnesli prenosni računalnik, netoj nakita in denarnico z gotovino in osebnimi dokumenti. Povzročena
škoda je ocenjena na približno pol milijona tolarjev. V noči na torek je neznani storilec iz treh parkiranih tovornih vozil v Ložnici pri Žalcu iztočil in odnesel kar 400 litrov dieselskega goriva. Škode je za približno 160 tisoč tolarjev. Velenjski policisti pa iščejo neznanca, ki je vlomil v skladišče na Cesti Lole Ribaija v Šoštanju. Od pretekle sobote do včeraj iz notranjosti je namreč ukradel pet televizijskih sprejemnikov, vrednih véč kot 600 tisočakov. V skladišče so vlomili tudi na Partizanski cesti v Velenju. Tam pa pogrešajo 150 metrov energetskega kabla-. Škode je za milijon tolarjev. V policijskih beležkah je tudi vlom v bistro na Polzeli, od koder je vlomilec odnesel različne cigarete v vrednosti 45 tisoč tolarjev. V minulih dneh so vlomili še v tri osebna vozila v Šaleku, iz njih so izginevali avtoradii. V četrtek so prijavili tudi vlom v stanovanjsko hišo na Konovski cesti v Velenju, od koder je neznano kdo odnesel akumulatorski vrtalni stroj.	SŠ
NOVI TEDNIK	KRONIKA - PISMA BRALCEV
21
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Izreden klavirski koncert
V okviru koncertnega abonmaja nam je v torek, 19. aprila 2005, Zavod za kulturne prireditve v Celju ponovno predstavil svetovno slavnega mojstra Evgena Indjica, pianista ruskega porekla.
Že podatki o pianistu, ki so navedeni v programu, so obetali izreden užitek. Pianist nam je na svojem koncertu predstavil najprej Temo z variacijami v Cis-molu op. 73 Gabriela Faureja (1845-1924), kjer nam je že ob začetku pokazal svojo izredno precizno igro s perfektno dinamiko. Sledila je Sonata v h-molu Frede-rica Chopina (1810-1849), zai-
grana prav tako z vrhunsko vir-tuoznostjo.
V drugi polovici koncerta so sledile štiri skladbe Clauda De-bussyja (1862-1918) Reflets dans l'eau (Zrcaljenje v vodi), Mouvement (Nemir), Cloches a travers les feuilles (Zvonovi nasproti listju) in Poissons d 'or (Zlate ribice).
Kot nas je mojster že v prvem delu koncerta prepričal o svoji izredni kvaliteti tako v tehničnem kot tudi v pomenu interpretacije, tako nas je pri izvajanju navedenih Debussyje-vih del še prav posebno fasci-niral s svojo tako popolno tehniko in še bolj z vrhunsko interpretacijo, da smo poslušalci kar občutili vso barvitost, pestrost in pravo slikovitost teh sijajnih skladb. Pravi sijajni užitek za poslušalce. Ne vem, ali je sploh možno ta dela prikazati še boljše. Zaključne Chopinové štiri mazurke, op. 24 in njegova poznana Poloneza v as. duru op. 53, so z mojstrovo igro izzvenele v vsej svoji veličastnosti.
:c=
CELJE - ŽALEC
Verhovšek Andrej, s.p. Glavni trg 14, Celje
VSA OPREMA ZA AIR-SOFT REPLIKE ■ UNIFORME - DODATKI
www.lovec.biz
Pri vsej visoki kvaliteti igranja in izvedenih sposobnostih izvajalca, je bil koncert razmeroma slabo obiskan. Temu ni krivo nepopolno obveščanje. Krive so brez dvoma naše gospodarske razmere, ko marsikdo ne premore niti vstopnine. Zato bi bilo priporočljivo ponuditi določeno število vstopnic po znižani ceni učencem glasbene šole in sploh mladini, ki bi mu sigurno rada prisluhnila in vsaj del režije bi bil pokrit. Apeliram tudi na sponzorje.
Vendar kljub slabo zasedeni dvorani ni izostal burni aplavz, ki je dokazal, da je publika znala oceniti izredno kvaliteto tega koncerta. Umetnik pa se nam je dobrohotno oddolžil z dvema »dodatkoma«. Res, enkraten kulturni dogodek.
HUBERT ANKERST, Petrovče
Planinci čistili
V soboto, 9.4.2005, so člani PD Grmada sodelovali v čistilni akciji. Očistili smo okolico koče na Grmadi ter večji del ceste proti Celjski koči čez Vipoto. Na tej poti so nevest-neži ustvarili kar nekaj divjih odlagališč, na katerih so odlagali vse, od odsluženih pralnih strojev, hladilnikov do plastenk, starih čevljev in ostale krame.
Najhujše stanje smo odkrili prav na vodovarstvenem območju Vipote, kjer bi pričakovali, da vsaj tam ljudem vest ne dopušča odlaganja lastne svinjarije, saj vodo vendar pijemo vsi ! Začudeni smo tudi nad tem, da nobena odgovorna služba ne vrši kontrole nad vo-dovarstvenimi območji. Predvsem pozimi se je veliko pomembnih mož vozilo na smu-
Do umora v Zrečah zaradi neprištevnosti?
Včeraj bi se moralo na Okrožnem sodišču v Celju nadaljevati sojenje Niku Hrovatu, obtoženemu umora Denisa Tignja 26. januarja lani v Zrečah. Takrat 19-letni Niko Hrovat je 18-let-nega Denisa Tignja dvakrat zabodel v kletnih prostorih stanovanjskega bloka v Zrečah, poleg pa sta bila še Erik Kopše in Denis Kovše. Denisa Tignja so pustili na kraju dogodka, kjer je Še pred prihodom reševalcev izkrvavel. Obravnavo So včeraj preklicali, saj je sodišče prejelo mnenje izvedenca psihiatrične stroke dr. Gorazda Mravljeta šele dan prej in ga mora še preučiti.
J Da z Nikom Hrovatom nekaj ni povsem v redu, je kazalo že na zadnji obravnavi, 16. marca, ko je spremenil svoj zagovor in dejal, da je bil umor Denisa Tignja na-
ročen. Umor naj bi naročili predsednik države Janez Drnovšek, predstavniki strank v državnem zboru, ministri. Evropska unija, zveza Nato, pa tudi skupina G8. Njegov zagovornik Dušan Tanko je nato zahteval, da bi Hrovata še enkrat pregledal izvedenec psihiatrične stroke in da bi takoj prekinili obravnavo. S tem se je strinjal tudi tožilec Ivan Žaberl, ne pa tudi pooblaščenka družine ubitega Nuša Maček. Zahtevo zagovornika je zavrnil tudi senat, ki mu predseduje sodnik Marko Brišnik, kljub temu, da je bilo psihiatrično mnenje izdelano 10. januarja, kar je več kot dva meseca pred obravnavo. Obravnava se je tako nadaljevala brez prekinitve, zaslišali pa so eno izmed prič umora Erika Kop-šeta. Zaslišati bi morali tudi Denisa Kovšeta, vendar ga zaradi pomanjkanja osebja ni-
so mogli privesti iz celjskih zaporov.
V času do naslednje obravnave, ki bi morala biti včeraj, je dr. Gorazd Mravlje izdelal mnenje, ki najverjetneje potrjuje besede Hrovatovega odvetnika Dušana Tanka, da naj bi bil Hrovat neprišteven. Na naslednji obravnavi, zaenkrat se še ne ve, za kdaj bo razpisana, se bo moral torej senat na podlagi izvedenskega mnenja odločiti, ali je Hrovat prišteven ali ne. Da je neprišteven, pomeni, da se ne zaveda svojih dejanj oziroma njihovih posledic. V kolikor bo senat odločil, da Hrovat ni prišteven, ni kazensko odgovoren in mu ne morejo soditi. V skrajnem primeru mu lahko ukrep obveznega psil nega zdravljenja za čas največ desetih let. Obnovitev kazenskega postopka kasneje ni možna.	ŠO
čanje na Celjsko kočo, pa teh divjih odlagališč nihče ni opazil. Ali pa jih niso hoteli?
Hidi na zavodu za gozdove je večkrat slišati, da se imajo za naravovarstvenike, tukaj pa so delali ob divjih odlagališčih in nihče ni odstranil niti ene same smeti.
Smeti in odpadkov s tega območja smo odpeljali v dolino za kar dve polni avtomobilski prikolici in polne prtljažnike plastičnih vreč. Hidi ob poteh ljudje mečejo plastične steklenice, vrečke od bonbonov, robčkov in podobno. Plastika se v naravi nikoli ne razgradi in tako za večne čase onesnaži naše okolje.
Ob tem apeliramo tudi na učiteljice in učitelje, ki otroke vodijo na športne dneve. Če otrokom nihče ne bo povedal, da se smeti ne mečejo vsepovsod, tega kot odrasli nikoli ne bodo upoštevali. Saj veste tisto: kar se Janezek nauči... So seveda tudi šole, za katerimi ne ostane nití papirček. Tem otrokom in učiteljem gre vsa pohvala.
Hidi pralnega stroja, ki se je »svetil« na Vipoti, ni več tam, saj sta ga Franci in Željko z velikimi napori zvlekla iz globa-če in naložila na prikolico.
Včasih so bili ljudje, ki so hodili v hribe, ljubitelji in zaščitniki narave! Sedaj se sprašujemo, ali je temu še vedno tako? Da o nevestnežih, ki s svojimi avtomobili v hrib ali kar mimogrede zanalašč pripeljejo svojo nesnago, namesto da bi jo odpeljali na temu primerno odlagališče, sploh ne govorimo.
Čistega okolja v naši okolici ni več veliko, saj za to vestno poskrbijo dolinska civilizacija in tovarne. Zato prosimo, da smeti odnašate v zabojnike v dolino, za večje odpadke pa je vedno poskrbljeno mesto, kjer se lahko odložijo. Stari pralni stroji res ne sodijo v okolje, kjer je zaenkrat še veliko divjadi in lepega rastlinja.
Skrbimo za naše okoliške hribe, saj nam prav oni dajejo kisik, čisto vodo in možnost lepih sprehodov in rekreacije!
DAVORKA LAMUT, PD Grmada Celje
Brez klica na pomoč
Na oltarju znanosti vsako leto izmučijo na milijone laboratorijskih živali. V davnih časih so živali žrtvovali zgolj v verske namene. Potem so prišli: Aristotel, Galen, Hipokrat, Razistrat itd., ki so na živo secirali živali. Dandanes pa je največ živali izpostavljenih mučenju za znanstvene, industrijske in vojne namene. Mimo tega, da se testirajo vsa zdravila, se poizkusi celo podvajajo - včasih celo zato, da zaposleni obdržijo delovna mesta! Učinek zdravil pa je še vedno rizičen, o čemer se lahko prepričamo, saj na navodilih za uporabo vedno sledi opozorilo: stranski učinki. Rezultati raziskav na živalih so na ljudeh drugačni. Kot najnovejši dokaz za trditev je polom farmacevtskega giganta Merck, ki je tiho umaknil zdravilo proti osteoartrozi imenovan Vioxx
(Rofekoksib). Po nepotrebnem so namučili veliko število laboratorijskih živali, kar je povzročilo nešteto človekovih smrti. Zavarovalnica Kaiser permanente je pri 1,4 milijona zavarovancih ugotovila 8.199 akutnih miokardnih infarktov pri pacientih, ki so jemali rofekoksib; svojci umrlih so zato vložili tožbene zahtevke. Še več: po tej uničevalni katastrofi bodo v laboratorijih ponovno vključili v verigo raziskav nove laboratorijske živali in »preučevali« nov učinek vseh drugih koksibov. Zakaj pišem to? Zato, ker obstajajo nadomestne metode eksperimentiranja. To so metode, ki iz postopka izključujejo uporabo živali ali pa vsaj znižajo, t.j. omejijo število laboratorijskih živali. Nadomestne metode: umetno gnojena trava, zavrženo človeško tkivo, računalniške simulacije, določene vrste posebej gojenih gob. Na tem področju bi morali tudi naši znanstveniki delovati bolj intenzivno in ne odlašati, da bo EU izdala ustrezne predpise o uporabi živali za poizkuse tako kot je to že storila z direktivo EU 2003/ 15 o prepovedi testiranja kozmetike na živalih.
Žalostno, da znanstvenikov doslej še ni zbistrilo dejstvo strahotnih učinkov talidomida -contergan, ki je na živalih pokazal pozitivne učinke, nosečnicam pa povzročil na tisoče pohabljenih dojenčkov. Živali pa trpijo in niti na pomoč ne morejo klicati...
LEA EVA MUELLER, Ljubljana
Majsko veselje ' ;
Celje, od 7. do 37. maja 2005
Razstava
"Poroka nekoč in danes"\ Na ogled do nedelje, 8.5.2005.
10:00 Poroka v maju
Prikaz priprav na poroko skozi čas. Pokušine, delavnice in prikazi.
od petka, 13.5.; do nedelje, 15.5.2005 | nedelja, is.5. *
9:oo Dežela
Užitki na vrtu
zdravja I
vrtu
Predavanja, kinodvorana št. 7 I
0 18:00 Korajža velja
ll^J	mediolsko srečanje učencev celjskih osnovnih šol
5 9:oo Preventiva otrok v cestnem prometu
JjgJ	ParkiriSce terasa Planeta TUŠ
H i8:oo Pesem pomladi
nastop dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje
Otroške ustvarjalne delavnice Jť&ivr?*
Petki med 16:00jn 19iOQ w sobote med 70:00 in 13:00
iBm Wm ™ i M
Obudite spomin na poročni dan na
X. SREČANJU POROČNIH PAROV
v petek. 27.maja 2005 ob ZO.url v Zdravilišču Laško Za Vas smo pripravili pri|eten večer ob izbranem menu|u. glasbi ansambla EXPRESS V & BAND ter orientální plesni skupini Balem. Vstopnina z večerjo: S.000 SIT Rez. in inf. na 03 7345 i? 2!
POKLIČITE ZA KATALOGE POČITNIC ŠPANIJA. EGIPTI HURGAPA. HRVAŠKA. SLOVENSKA OBALA
Mallorci

V bližini je vasica Deia, kjer je živel angleški pesnik Robert Graves in je še danes polna umetnikov, zaliv pod vasjo pa je eden od šestih na severni obali, kjer se da kopati. Iz Deie je samo še skok do mesteca Soller z zlato dolino, poimenovano po agru-mih. Do Palme, kjer je najbolj impozantna mogočna gotska katedrala, ki jo je prenavljal celo slavni Antonio Gaudi, se je najbolje popeljati s staro železnico, ki vodi skozi številne tunele, vožnja pa stane 7,5 evrov. Sicer so cene hrane in pijače na Mallorci morda nekoliko višje, kot smo jih vajeni doma, v primerjavi z našimi turističnimi centri pa prav nič ne odstopajo. So pa zato kulinarične dobrote vredne pokušine, če vas že paella ne navduši, pa poskusite s pršutom, njihovo salamo sobrassado ali kakšno slaščico z mandeljni, ki rastejo na otoku. Dober tek v čudovitem okolju Mallorce!
TATJANA CVIRN
Toplo sonce, ležalnik ob bazenu, kozarec sangrie na dosegu roke, v ozadju razkošen apartma v starem kmečkem stilu, značilnem za španski otok Mallorco, vse okrog zelenje in mir. Nad glavo le tu in tam rahlo zaškripa veternica mlina, vendar veter ni dovolj močan, da bi jo pognal. Popoln dan.
Osrednja stavba na posestvu, kjer pridelujejo najrazličnejšo zelenjavo in sadje, zlasti okusne pomaranče, sega v leto 1897 in je last družine Rubi. Ta ima poleg fince (izg. fin-ke), kot pravijo turističnim kmetijam, še hotele v bližnji Palmi. Njihova finca Pasada des Moli, ki so jo pred leti povsem prenovili, pa je, tako kot še vrsta drugih na otoku (v njih je na razpolago 3 tisoč postelj), namenjena bolj zahtevnim gostom, ki se pustijo razvajati, ki ne marajo hrupa hotelskih kompleksov in ki so lahko ves čas v stiku z naravo in sami raziskujejo otok (tedensko stanejo takšne počitnice od 800 do 1200 evrov). Že na letališču običajno najamejo avto (tedensko od 40 tisočakov naprej), z njim pa se brez težav odpravijo na bližnjo večkilometrsko plažo v Palmi ali pa poiščejo
I J.IJIBU J-l.'M.MB
..... srn^m
aider's
pêtovmitft
Atraktivna potovanja: Peru. Kolumbija, Dominikanska Republiki, maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja.
Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure
» tST \Jm
Můmmma
IZLETI: LETALO-LETALO Kairo-Hurgada-križarjenje po Nilu, 8 dni, 6.5.. od 159.900. Pariz lil, 28.5., irska, 28.5, IZLETI: AVTOBUS
Provansa in Ažurna obala, 26.5., Ažurna obala, 19.5., 24.6., Pariz z avtobusom, 25.5., 24.6., Korzika, 25.5., Korzika in Sardinija, 28.6., Toskana in Elba, 28.5.. Toskanski biseri, 20.5., Benetke, 21.5., Večni Rim. 19.5., 2.6., Firence. 14.5., Grčija z ladjo. 24.5.. zadar in naravni parki, 13.5., Plitvice, 28.5.. Beograd in samostani, 2.6., Španija z avtobusom, 25.6., Od Lizbone do Porta, 11.6., London z letalom, 14.5., 25.6., London z avtobusom, 25.5., 6.7., škotska in Irska, 25.6., Budimpešta, 14.5., 25.6., Praga in najlepši gradovi, 25.5., Praga, 27.5., Gradovi južne češke, 28.5., Cradovl L. Bavarskega, 13.. 14., 27.5., 24., 25.6., 10.9., TUbingen In Schwarzwald, 28.5., Švica, 24.6.. Gardaland, 21.05., DOLGA POTOVANJA: Dubaj, 24.6., Egipt, 24.6., Kuba, 8.7.,
poglej in odpotuj!
MAKARSKA RIVIERA
3* app Pavič. senčnik in ležalnik na plaži, do 13 let 50% popusta
junij/7D/NZ od 34.900 Sončkov klub v PORTOROŽU
3" hotela, animacija in izleti, brezplačno za otroka do 12 let 25.6./5D/POL od 39.900
Sončkov klub v POREČU
2* hoteli, šport brez meja,
od 19.6./7D/P0L od 40.900 AVSTRIJA ITALIJA, ŠVICA
3-dnevni avtobusni izlet. Renski slapovi, slovensko vodenje 3.6/3D/POL 41.900
Sončkov klub na CRESU
2* Kimen, bogata vsebina, brezplačno za otroka do 12 let 18.6/7D/P0L 45.900 TUNIZIJA Skanes
yubljane. (140 od 94.300) maj, junij/7 O/POL od 69.900
Sončkov klub na KRFU
3* Sun app, cena velja za dve oseb doplačilo za klub 12.900 SIT/os. 19..26.6/7D/NZ 69.900 GRČIJA Kreta
3* Orfeas Res6rt. polet letala iz U (14D samo 105.900)
t 69.900
TURČIJA Alanija
3* Kleopatra Princes, polet letala
iz U. (140 od 98.900)
maj,junij/7D/P0L od77.900
ŠPAN U A Mallorca
2* Saga, polet letala iz Ljubljane,
(14D samo 119.500)
16., 23. 30A/7D/POL 86.900
SONČEK
\/ TOI potovalni c« Celje. Stanetova 20 • 03/425 46 40
Če vam otok ne zadošča, lahko s trajektom odplujete do Barcelone, vozi 8 ur. Poleti se lahko odločite za hitri katamaran, ki potrebuje le 3 ure, cena pa je 40 evrov v eno smer, za avto pa 100 evrov.
Costo Nord je pred leti odkril tudi ameriški zvezdnik Michael Douglas. Ne samo, da je kupil eno od posestev, pač pa je v Valldemossi, znani po samostanu, kjer sta zimo preživela Frederic Chopin in njegova ljubica Geoges Sand, odprl multumedijsko predstavitev zgodovine otoka in življenja avstrijskega nadvojvode.
S Son Maroicha je menda najlepši razgled na otoku.
Popolni dnevi na
katerega od čudovitih skritih zalivov. Možnosti za izlete je veliko, mesta in vasice so očarljive, ceste dobro označene, ljudje prijazni, čeprav je domačinov bolj malo, otok namreč vsako leto preplavijo turisti (lanski rekord je bil 20 milijonov potnikov). Zato je še najlepše izven glavne sezone. Na otoku se očitno dobro
počutijo kolesarji, saj jih lahko srečaš na vsakem koraku, pa tudi za igralce golfa je dobro poskrbljeno.
Skrivnostna severna obala
Mallorca je otok kontrastov. Na eni strani dolge peščene plaže, na drugi strma obala. Na eni strani svetovljanska Palma,
na drugi vasice z ozkimi ulicami, prijetnimi gostilnami, trgovinicami ... Takšna je zlasti hribovita obala Costa Nord, ki so jo v svetu proslavili njeni znani gostje. Avstrijski nadvojvoda Luis Salvador, ki ni živel kot princ, pač pa je bil predvsem popotnik in raziskovalec, je sredi 19. stoletja prvič obiskal otok in ta mu je tako prirasel k srcu,
Odlično paello je Emilio Fernandez pripravil v veliki posodi na prostem, zato je še bolj teknila.
da je kupil posestva in si postavil rezidenco Son Maroich. Knjige, ki jih je napisal, so še danes najboljši opis Mallorce, navad ljudi, njihove hrane, oblačil, pesmi.... Posestvo je zapustil svojim uslužbencem, njihovi potomci pa so v rezidenci uredili muzej.
NOVI TEDNIK	I INFORMACIJE
23
/
|M □ D F
M□D RI TELEFON
r skleni-janje de-;arstvom
Kako v pokoj?
Bralka, ki bo jeseni stara 55 let, bi se rada upokojila. Kot tehnološki višek je brez zaposlitve, ima pa blizu 32 let delovne dobe ter nedokončano osnovno šolo. Pri vsem tem jo zanima, če obstajajo kakšne možnosti za upokojitev, tudi z morebitnim dokupom delovne dobe. Med drugim omenja, da je v starosti od 15 do 18 let, ko še ni bila zaposlena, delala vsakodnevno pri družinah kot varuška otrok, vendar tega za delovno dobo ni nikoli uveljavljala.
Lovro Perčič, vodja pokojninskega odseka v celjski enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odgovarja: »Bralka ne izpolnjuje nobenega pogoja za upokojitev (v letu 2005 namreč velja za žensko za polno pokojnino pogoj, da ima 55 let starosti in 36 let pokojninske dobe), saj bi morala biti stara za zgoraj navedeno dobo 60 let oziroma imeti 36 let pokojninske dobe.
Dokupiti bo mogoče čas, ko je bila v evidenci brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje (treba bi bilo dokupiti razliko do 36 let pokojninske dobe, 1 mesec dokupa trenutno stane 35.983,4? tolarja). OMob-je od njenega 15. do 18. leta starosti, ko je vsakodnevno varovala otroke ne more uveljaviti kot pokojninsko dobo, saj zanj ni zakonske podlage.
Za enega rojenega otroka se bralki zniža starost za pridobitev pravice do pokojnine za 3 mesece, za 2 otroka za 7 mesecev in 15 dni, za 3 otroke pa za 13 mesecev in 15 dni.«
Knjige po telefonu
Bralca moti razmeroma pogosto ponujanje različnih knjig po telefonu, ki se ga poslužujejo nekatere slovenske knjižne založbe. Kaj naj stori?
Glavni tržni inšpektor Tržnega inšpektorata RS v Ljubljani Roman Kladošek odgovarja: »Zakon o varstvu potrošnikov UPB 2 določa v 45. a členu pravico potrošnika, da pri kateremkoli stiku, vzpostavljenim s sredstvom za komunikacijo, ki omogo-
ča osebna sporočila izjavi, da ne želi več prejemati sporočil na takšen način. V tem primeru mu podjetje ne sme več pošiljati nobenih sporočil, ki so namenjena sklenitvi pogodbe za dobavo kateregakoli blaga ali katerekoli storitve.
Za kršitev citirane zakonske določbe je v 23. točki 77. člena predvidena globa in sicer za samostojnega podjetnika v višini milijon tolarjev, za pravno osebo od tri do deset milijonov ter za odgovorno osebo v višini od 300 tisoč do milijon tolarjev.
Da bi tržni inšpektor lahko ukrepal zoper podjetje, mora razpolagati z dokazilom, da je podjetje prejelo izjavo potrošnika, da ne želi več sprejemati tovrstnih sporočil. Potrošnik bo to najlažje dokazal, če podjetje o svoji zahtevi obvesti s pismom s povratnico, iz katere bo razvidno, da je podjetje zahtevo prejelo. V kolikor bo podjetje kljub temu še vedno pošiljalo sporočila oziroma klicalo po telefonu, potrošnik lahko poda prijavo na tržni inšpektorat. Prijavi naj priloži kopijo dopisa in kopijo vročilnice iz katere bo razvidno, da je podjetje z njegovo zahtevo bilo seznanjeno.«
Boj za dimnike
Bralka s podeželja celjske občine je ogorčena, ker je prejela obvestilo Dimni-karstva Maribor, da bo čez nekaj dni prišel dimnikar zaradi rednega čiščenja, letnega pregleda in meritve dimne emisije. Dimnikarja ni naročila, obvestilo pa je naslovljeno na njenega sina, zaradi česar jo zaradi varstva osebnih podatkov zanima tudi, kako je dimnikarstvo prišlo do njegovega naslova. Hiša je v lasti treh solastnikov, pri čemer je bralka brez zaposlitve ter ima otroke, ki še niso pri kruhu. Zneska 8 tisoč tolarjev tako ne more plačati ter pravi, da lahko za dimnik poskrbijo sami.
Direktor Dimnikarstva Maribor Iztok Dorič je v ob-: širnem odgovoru med drugim opozoril, da je dimnikarska dejavnost po Zakonu o varstvu okolja obvezna javna državna gospodarska služba. V skladu z omenjeno pravno podlago je Mestna občina Celje obja-
OPTIICA.
PE CELJE, Sîaneîova ulical3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 _Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83_
vila javni razpi la pogodbo za i: javnosti z Dim Maribor d. o. c
»S pogodbo se je Dimnikarstvo Maribor obvezalo tudi za uporabo cenika, ki je veljal na dan sklenitve pogodbe in ga je potrdil mestni svet 24. oktobra 2001, mi pa ga uporabljamo pri svojem izvajanju. Naša obveza je, da stranke pred izvajanjem storitev obveščamo. Bivši izvajalec ni predal katastra in tako podatkov o kurilnih napravah in njihovih uporabnikih nismo imeli. Da smo jih lahko obveščali, smo uporabili telefonski imenik s predpostavko, da je ogrevan vsak objekt. V obvestilu smo dali obveščenim možnost, da sporočijo prave podatke. Prav tako lahko obveščeni po telefonu uredi izvajanje, tako kot mu ustreza. Na vsakem obvestilu je telefonska številka dimnikarja, ki naj bi obiskal morebitnega uporabnika kurilne naprave.
Seveda, da bi bila zmeda še večja, ni Dimnikarstvo Celje, d.o.o. nikoli sprejelo trenutnih pravnih dejstev in še naprej ponuja in izvaja storitve na področju Mestne občine Celje. S tem povzroča zmedo na račun uporabnikov kurilnih naprav. Upamo, da bo Dimnikarstvo Celje, d.o.o. sprejelo pravno dejstvo, ki se bo zgodilo v bližnji prihodnosti ter ga bo izvedla država.
Glede vprašanja socialnih problemov ni naša naloga, da jih reguliramo, saj so zato poklicani drugi. Mi smo določeni zgolj za izvajanje obveznih dimnikarskih storitev. Vsekakor s svojim izvajanjem poskrbimo, da imajo naši uporabniki v zvezi z uporabo kurilnih naprav čim nižje direktne in indirektne stroške.
Z vsem tem želim odgovoriti, da delamo mi in Mestna občina Celje v skladu z veljavno zakonodajo, s ciljem ureditve dejavnosti na področju Mestne občine Celje.«
Zastave
Bralec s Ponikve pri Gro-belnem sprašuje, zakaj na poštnem uradu v tem kraju na dan upora proti okupatorju državna zastava ni bila izobešena, medtem ko je bila za praznik dela. Želi izvedeti, ali gre za pozabljivost ali za kakšen drug vzrok.
Silva Pevec iz enote Pošte Slovenije na Ponikvi pri Gro-belnem odgovarja: »V stavbi, kjer sta tudi dva razreda osnovne šole, zastave resnično nismo pravočasno izobesili. Gre za pozabljivost, kakšen drug vzrok pa je seveda izključen.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
V Planetu Tuš se dogaja!
Rokometaši v Planetu:
V mesecu aprilu so Planet Tuš obiskali rokometaši Celja pivovarne Laško, ki so pritegnili množico obiskovalcev od blizu in daleč. Glasbeni gost prireditve je bila skupina Atomik Harmonik.
Foto: G. Katič
Hit letošnjega leta - bowling •
28. aprila je v Planetu Tuš v Celju uradno odprl vrata najmodernejših bowling v Sloveniji, ki gostom ponuja kar 14 elektronsko opremljenih bowling stez.
Igro, ki se je v Slovenijo razširila iz Amerike in ki je začarala že mnoge, lahko v Planetu Tuš naenkrat igra kar 70 oseb. Da pa vas bo igra res pritegnila, vas v bowlingu čakajo inštruktorji, ki vam bodo brezplačno razložili tako pravila kot tehnike igranja. Če pa želite še več, se lahko udeležite tudi individualnih tečajev, na katerih vas bodo mojstri igranja uvedli v vse skrivnosti te igre.
Bowling je zabava in rekreacija za celo družino, saj so tri proge posebej prilagojene tudi igri najmlajših. Med tem ko starši igrajo, nakupujejo ali v miru srkajo kavico, pa lahko otroke prepustijo tudi strokovno vodenemu otroškemu varstvu z animacijo in demonstracijo bowlinga. Za rojstni dan pa lahko malčke v bowlingu presenetite tudi z izvirno in razigrano zabavo.
Dodatna ponudba Planeta
A objekt gostom ponuja mnogo več kot le možnost igranje igre, ki je obnorela vse, ki so jo poizkusili. V celotnem objektu se lahko zabava več kot 500 ljudi hkrati. Na 2000 m površine je gostom poleg obilice biljardnih miz na voljo tudi v Sloveniji izjemno redka miza za igranje snookerja - igra,
podobna biljardu, ki je priljubljena _
predvsem na britanskem otočju. Izjemni 0MiM s0	spektakularni program,
"í,™1 ,'i ikSL, "»"»• S,asba' P'«' bili»rtl' Pikad» sevetl»
bowling.
prostora za ples obljubljajo živahne večerne in nočne zabave z glasbo za vse starosti. Dve VIP sobi z biljardom in elektronskim pikadom pa nudita možnost organizacije privatnih zabav v središču dogajanja, a vseeno ločenih od gneče.
Simpatični Lado Bizovičar je prisotne Obiskovalce so za igro ogrevali Atya in vroči poučil o igranju bowlinga.	plesalci.
Rekreacija in druženje...
Za prijetno počutje in zabavo bo v bowlingu od ponedeljka do četrtka od 12. do 24. ure, v petek od 12. do 2. ure, ob sobotah od 10. do 2. ure ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 24. ure skrbelo več kot 20 prijaznih fantov in deklet, ki vam bodo na telefonski številki 03 / 424 17 98 podali tudi vse informacije glede igre, rezervacij in
ugodnosti. m » •
Kdo se bo lahko odpeljal z jeklenim lepotcem?
Pridite in preizkusite! Dobimo se v Bowlingu!
24
I RADIO
■Si
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
WBSĚĚKBĚĚĚ
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev - Prvo leto Slovenije v EU, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki irt odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Odmev Cerkno)
Na zelenem travniku WnM>:*m
K
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Milan Rajtmajer, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah in pozdravih - Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije -Cvetka Špiljar (Radio Celje)
PONEDELJEK. 9. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije - Martin Strel (Radio Celje)
TOREK, 10. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Faraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Kviz -Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute sur-madi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora)
SREDA. 11. maj
■ HHH
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Hujšajte z nami, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Pika Božič, 19.00 Novice, 19.30 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora)
I nI ill 111 I 1 ——
5.U0 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 21.30 White Label, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Slovenske gorice)
PETEK, 13. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, S.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.15 Do polnega vozička brez mošnjič-ka, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Slovenske gorice)
Travniki so ozeleneli in zeliščarji ste z njimi kar oživeli, saj se je prava sezona nabiranja zdravilnih zelišč končno začela in se bo v naslednjih pomladnih mesecih še nadaljevala. Zato pričakujemo, da bodo živahne tudi radijske minute v oddajah Zeleni val, kjer vas voditeljica Mateja Pod-jed z gosti pričakuje vsako sredo med 11. in 12. uro.
Sezona zdravilnega in osvežujočega regrata je skoraj že mimo. Zdaj nabirajmo njegove živo rumene cvetove in si naredimo sirup proti kašlju za dni, ko nas bodo spet napadali prehladi. Seveda pa je v tem času na vaših najljubših zelenih travnikih, obronkih gozdov, na jasah, in logih vzcvetelo še veliko drugih zdravilnih zelišč. Na-berimo jih le toliko, kot menimo, da jih bomo potrebovali zase ali za svojo družino in ne ropajmo narave. To je tudi eno izmed zlatih pravil oddaje Zeleni val, na kar vas pogosto spomnita tudi naša sodelavca in gosta oddaje, ze-liščarka Fanika Burjan, ki se
Fanika Burjan pozna vsako rožico. Z nami bo tudi letos.
v oddajah in na izletih zeliščar-jev druži že od vsega začetka in v zadnjem letu tudi dr. Janez Tasič, ki je s polnim prgiščem nasvetov za zdravje z vami vsako drugo sredo.
S Faniko Burjan pa že pripravljamo tretji izlet zeliščar-jev oziroma ljubiteljev oddaje Zeleni val. Tudi letos bomo krenili pod zeleno kapo Gozdnika, kjer nas bo Fanika vodila od ene do druge zdravilne rožice in nam iz svojega bogata znanja razgrnila šo-
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
nedelja, 8. maj, ob 10.10: znanci pred mikrofonom
MILAN RAJTMAJER: SVET SE VRTI V PRAVO SMER
Milan Rajtmajer je specialist splošne in tropske medicine, eden redkih Slovencev včlanjenih v združenje zdravnikov brez meja, turistični vodnik, ki to delo opravlja že več kot petnajst let in je do sedaj zelo uspešno vodil tudi celjsko sekcijo, svetovni popotnik, ki se precej ukvarja s področjem potovalne medicine in od nedavnega predsednik Društva turističnih vodnikov Slovenije. V nedeljo dopoldne se bo v oddaji Znanci pred mikrofonom z njim pogovarjala Mateja Jazbec.
ponedeljek, 9. maj, ob 00:10: snop
SNOP V PLESNEM RITMU
Zapisana je plesu in glasbi, nadaljuje družinske korenine plesne umetnosti in tudi v zakonsko življenje je vnesla veliko plesne ritmike. Njeno ime najdete celo v znameniti Guinnessovi knjigi rekordov. Priljubljena je zlasti med mladimi, saj zadnja leta v Maturantski paradi uspešno vodi četvorko in
Na koncert Cece z Radiem Ralkan
Radio Balkan ne bi bil Radio Balkan, če ne bi povabil svojih najbolj zvestih poslušalcev na prvi koncert velike zvezde balkanskih odrov Cece v Sloveniji. Koncert bo 20. maja v Ljubljani, kjer bo Ceca nastopila s svojim tridesetčlanskim orkestrom, kar skupaj s njenimi oboževalci zagotavlja kar najbolj spektakularen koncert tovrstne godbe pri nas. Poleg rednega spremljanja oddaje Radio Balkan vsak torek zvečer na frekvencah Radia Celje vas opozarjamo na dve »Ceca« oddaji, 10. in 17. maja, ki bosta v večini posvečeni glasbi in informacijam o Ceci. V teh dveh oddajah bomo vstopnice za njen koncert podelili najzvestejšim in najsrečnejšim. Brezplačne vstopnice pa smo pripravili tudi za tri bralce radijske strani Novega tednika.
Nagradno vprašanje
Kdaj in kje se je rodila Světlana Raž-natovič Ceca?
Odgovore na dopisnici, s pripisom »Ceca - Radio Balkan na Radiu Celje«, pošljite do 12. maja na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. Tri nagrajence, ki bodo prejeli brezplačno vstopnico, bomo v Novem tedniku objavili 13. maja.
1.	SHIVER - NATALIA IMBRUÇUA (7)
2.	LONELY NO MORE ROB THOMAS (6)
3.	FEEL GOOD INC -G0RILLAZ (2)
4.	WAKE ME UP-GIRLS ALOUD (4)
5.	WHY DO YOU L0VI
6.	MUST GET ON-MAROON 5
7.	LONELY-AKON
8.	CANDY SHOP-50 CENT FEAT. OLIVIA
9.	ALLABOUTYOU-McFLY
10.	FROM ZERO T0HER0-SARAH
HI
DOMAČA LESTVICA
t STOP-OMAR NABER
2.	KLONER - SID0HARTA
3.	ZVEZDA VEČERA-ALYA
4.	ARE YOU SURE? -OTO PESTNER FEAT. MAYA
5.	S.O.S.-PIKABOŽIČ
pek koristnih nasvetov o zdravilnih rožicah.
Letos bomo krenili na zeleno pot nekaj dni prej, in sicer 11. junija, kupon pa boste našli že v naslednji številki Novega tednika, v torek, 10. maja.
Se še spomnite? Lani smo bili na izletu 19. junija (naj vas na to spomni utrinek s fotografije s Faniko Burjan in izletnicami).
ER0-NAI0 SSAION
VT.ROŽMARINKE	(2)
ISBáBSí	121
ROCK 6 NATALIJA VERBOTEN	(5)
iR CEASE-
IF IHADNT GOTYOU -USASTANSFIELD PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
KOCKA JE PADLA NATE - KINGSTON KAKOJETEŽAVNA-TABU
popelje mlade na pot zrelosti in samostojnosti. Vsi, ki radi plešejo in jim govorica plesa pomeni pomemben kamenček v mozaiku družabnega življenja, poznajo in cenijo delo plesne pedagoginje Cvetke Špiljar iz Celja. Med številnimi priznanji je letos prejela tudi bronasti grb Mestne občine Celje za uspešno pedagoško delo in razvçj družabnega ter športnega plesa v Celju. V noči z nedelje na ponedeljek bodo njen plesni utrip ujeli valovi Radia Celje, kjer jo bo družbi Snopovih prijateljev predstavila Sandra Ča-
torek, 10. maj, ob 00:10: snop SNOP Z MARTINOM STRELOM
Skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije bo s ponedeljka na torek moč spremljati iz studia Radia Celje. V njem bo Bojana Avguštinčič gostila maratonskega plavalca Martina Strela. Strel se je s svojimi plavalskimi podvigi trikrat zapisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Preplaval je Mississippi, Parano, Donavo in Jangce, pri čemer že zre v nove podvige. Kateri so to in še marsikaj zanimivega iz svojega življenja nam bo zaupal v dveurnem pogovoru.
Brigita Repič, Gotovlje 203. Žalec Tine Pogorevc. Kersnikova 67, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje
Leslvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK I! VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1.	ŠUBIDU ALI PA H0PSASA- VITEZI CELJSKI	(2)
2.	NAJIN SIN-D0RI	(7)
3.	VRNIL SEM SE DOMOV-ANS. BRATOV SLATINEK	(3)'
4.	ODPRL BOM SVOJE SRCE -
FRANC ŽERDONER S PRIJATELJI ( 1 )
5.	POŠTAR PEPI -OKROGLI MUZIKANTJE	(4) Predlog za lestvico:
VETER IN ŠEPET - ANS. SREDENŠEK
SLOVENSKIH 5 plus
1.	ZVONČEK ŽELJA-HIŠNI ANSAMBEL J0Ž0VC
2.	POMLAD - ŠIB0VNIKI
3.	OČKA BOM POSTAL-MLADI DOLENJCI
4.	FURMANSKA GOSTILNA - ROSA (1)
5.	GORSKE VASICE-ANS. ST0RŽIČ (4) Predlog za lestvico:
VPRAŠAJ ZVEZDE - ANJA BURNIK ZANIT0Z0RE
(2)
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge zobeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19.3000 Celje.
radiocelje
NOVI TEDNIK
IMASVETI
25
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min). Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265
Ayurveda 6 SPA Center
Slomški» ni 4, Celje.Tel.: 0419M42I
Vabimo vas na ... ČOKOLADO in VANILIJO
- na »top of the range« program, ki ga odlikuje individualen pristop v boju proti maščobnim blazinicam, celulitu in povešeni koži. Cilj tega dvojnega programa je vzpostaviti harmonijo med oblikovanjem in učvrščevanjem postave oziroma kožnega tkiva in tako doseči popolno zadovoljstvo in vidne rezultate. Program sestavljajo izvirne aktivne sestavine, predvsem morskega izvora. Izvajamo 1-2-krat tedensko, v kombinaciji z inovativno
Za zdrave in bujne lase
Poleg ustrezne prehrane (vitamini, minerali, encimi, varovalne snovi, tekočina), rednega umivanja in skrbi za naglavni okras sodi med pomembne elemente nege las tudi redno česanje in krtačenje, zato vam danes ponujamo prgišče nasvetov za lasiš-ču prijazno krtačenje.
Izberimo lasem in namenu primerno krtačo iz naravnih materialov (ne preostro ali s kovinskimi ščetinami, ki lahko poškodujejo lase in lasišče). Glede a namen in način uporabo ločimo krtače v vrsto, namenjeno oblikovanju pričeske ter glajenju in razčesavanju las. Krtačo vsak teden očistimo (lahko kar z gostejšim glavnikom), vsaj enkrat mesečno pa jo operemo v mlačni raztopini šampona ali sredstva za pranje občutljivih tkanin, nato pa dobro splak-nemo in posušimo na zraku. Vsaj vsakih nekaj let (na 3 do 5 let) zamenjamo krtačo, če se nam struktura, dolžina in gostota las drastično spremenijo, pa tudi prej, sicer lahko poškodovane ih dotrajane ščetine poškodujejo in trajno okvarijo lase in lasišče. Česanje in krtačenje mokrih las naj bo čimbolj previdno in blago, najbolje s krtačo z redkejšimi ščetinami, ki ne pospešuje izpadanja in poškodbe mokrih las, ki so
še posebej občutljivi. Prepogosto in premočno obdelovanje las s krtačo (gostim, plastičnim glavnikom) poškoduje lasno ovojnico in lasišče, da postaneta bolj občutljivi za škodljive vplive iz okolja.
Dolge lase krtačimo s pripomočki z razmaknjenimi, redkejšimi ščetinami (zobmi), ki dajo lasem sijaj in volumen, kratki, redkejši lasje pa zahtevajo manjše krtače z gostejšimi ščetinami (glavnike z gostejšimi zobmi). V zvezi z naglavnim okrasom velja pravilo: daljši ko so lasje, večja je krtača oziroma glavnik (daljše so ščetine oziroma zobje in večji razmak je med njimi).
Krtača naj bo čim lažja in anatomsko oblikovana (tudi ročaj). Lase krtačimo praviloma zvečer, pred spanjem v vseh smereh. Tako jih prevetrimo, prezračimo, razgibamo in očistimo umazanije, ki se je na njih nabrala čez dan. Pred krtačenjem si privoščimo masažo lasišča z blazinicami prstov in z glavo, nagnjeno naprej, nato pa lase temeljito, dovolj nežno skrtačimo.
Če imate tanke, občutljive in ne preveč goste lase, vam svetujemo, da z njimi ravnate čimbolj previdno. Skrbno izbirajte šampone in regeneratorje in jih vsakih nekaj mesecev zamenjajte.
Enkrat na mesec si glavo umijte z doma narejenim šamponom iz enega rumenjaka, 1/8 litra piva in velike žlice ruma. Sestavine dobro zmešajte in uporabite namesto šampona. Za svetleč in zdrav videz las uporabljajte naravne sestavine: preliv z raztopino limoninega soka ali jabolčnega kisa, namesto utr-jevalca je primerno razredčeno pivo, za svetle lase je koristen preliv iz ka-miličnega ah lipovega, pa tudi pravega zelenega čaja, za temne pa koncentriran prevretek temnega pravega čaja. Omislite si modno in urejeno, a čimbolj preprosto in naravno pričesko. Skrbite za redno in dobro striženje. V toplih mesecih lase sušite na zraku. Če zjutraj na zglavniku opazite večje število izpadlih ali odlomljenih las, si priskrbite prevleko za blazino iz mehkega naravnega materiala (svila, viskoza ali saten). Ne vznemirjajte se zaradi slabih las in si ne povzročajte nepotrebnih skrbi (stres dodatno pospešuje izpadanje las), marveč čimprej kaj ukrenite (sami ali s pomočjo strokovnjaka).
Na rast in bujnost las pa lahko .učinkovito vplivamo tudi s pravilnim jedilnikom.
NM
/ '
Petek, 6. maj: Luna se še zadnji dan nahaja v znamenju Ovna, hkrati pa bo zjutraj tvorila konjukcijo z Merkurjem. Misli bodo zelo prodorne, želeli bomo doseči svoj prav, za zadeve se bomo prav ognjeno borili. Počutje bo popoldne nestabilno.
Sobota, 7. maj: Že zgodaj zjutraj prestopi Luna v znamenje Bika. Dan bo poln načrtov, naše misli bodo malce upočasnjene, dan bomo želeli preživeti lagodno ali celo brezskrbno. Na trenutke bomo uspeli celo pozabiti na težave. Svetujem, da ne uživate preveč kalorične hrane.
Nedelja, 8. maj: Dopoldne nastopi prazna Luna - mlaj v znamenju Bika. Dogodki se bodo vrstili v upočasnjenem ritmu, besede ne bodo spontane. Pojavljale se bodo velike notranje napetosti in želja pobegniti pred težavami. Pazljivo na vseh področjih v življenju.
Ponedeljek, 9. maj: Doživljali bomo izredno intenzivne energije, ki bodo vplivale na naše odločitve, občutja in tudi želje. Sami pri sebi bomo iskali izvirne pristope k razreševanju situacij in problemov. Pojavljala se bo večja kreativnost in tudi ustvarjalnost. Potreba po čustveni varnosti bo izredno velika.
Torek, 10. maj: Vsi napori na področju dela se bodo odlično obrestovali. Zdaj je primeren čas, da naredimo tisto, za kar v preteklem obdobju nismo imeli poguma ali moči. Aktivirati je treba vse potenciale, sprejemati večjo odgovornost. Komunikacija vseh vrst bo uspešna.
Sreda, 11. maj: Obeta se nam zelo prijetno druženje z ljudmi, pokaže se nam lahko tudi zadovoljstvo na čustvenem področju. Sproščeno bomo lahko uživali v vsem, kar nam bo ta dan ponudil, morda tudi na kakšnem doslej neraziskanem področju.
Četrtek, 12. maj: Merkur vstopa v znamenje Bika, kar nam bo prineslo željo in potrebo po varnosti na finančnem in ljubezenskem področju. Morebiti v prvih dneh misli ne bodo okretne, pojavlja pa se lahko tudi raztresenost in pozabljivost.
Astrologinja GORDANA
Z vezeno in čipkasto belino
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
vlogo glavnega akterja. Se vam je ob tem utrnila asociacija na čipkasto poročno obleko ah babičino snežno belo posteljnino, okrašeno z znamenitim ri-šelje vezenjem? Niste udarili mimo -podobno, vendar iz angleške honiton-ske čipke je bila izdelana prva poročna obleka kraljice Viktorije. In podobni vezeni ali kvačkani motivi so nekoč ne le božali oči na vzglavnikih, temveč tudi burili domišljijo kot obrobki na bogatih belih podkrilih.
Iz zgodovine pa letos - seveda v posodobljeni obliki - naravnost na obešalnike garderobnih omar z najbolj modno vsebino! Ročno ali strojno šivana, klekljana, kvačkana čipka - kot pajčevina tanka ali robustna, rustikalna. Kakor vam je ljubše. In kam s čipko ali z rišelje vezenjem? Predvsem, ne lomite ga z barvami - belo gre v tem konteksu le na belo! Osnova, ki jo s tovrstnim detajlem nadgradimo, je lahko tudi lanska platnena obleka ali krilo, s čipkasto obrobo lahko stare ca-pri hlače spremenite v hudo trendov-ske ... Želite biti še bolj izvirne? Z ri-šeljejem (luknjičastim vezenjem, pri katerem so oblike obrobljene z zanč-nimi vbodi, izrezani deli tkanine pa so povezani z mostiči) vam lahko spretna vezilja spremeni kupljeno oblačilo v unikatno. In nenazadnje - najlepše reči so najbolj preproste ... Ne pozabite torej na sveto preproščino z belo bluzo v družbi z nežno pajčevina-sto ali rustikalno čipko.
Sploh obstaja kakšen razlog, da bi se uprli letošnji čipki in se odpovedali zadovoljstvu nad svojo novo modno podobo?
Ko pride maj, se celo zapriseženim resnobnežem lahko zgodi, da jih oplazi tisto nekaj, kar diši po presežku energije in frfotavi igrivosti. Če spadate med romantične duše, ki želijo tudi z videzom poudariti svojo senzualno eteričnost, nikar ne mencajte in ne čakajte, da bo šel tale novo-modni flirt z nostalgično preteklostjo mimo vas!
Čista svetloba, ki dovoli tudi kakšen pogled skozi, bi mu lahko rekli. Gre namreč za vezeno in čipkasto belino -bodisi kot celotno oblačilo ali le detajl, ki pa v tej modni zgodbi prevzame
Finančna ponudba, ki je ne pozabil nikoli. Veija ramo 2a najem kredita pri	■
nakupu vseh modelov Peugeot 206 dobavljivih do 30.6.2W5. Več informacij dobite	J
pri nailh pooblaščenih prodajalcih.	j^iJO %
__ORIGINAL MOTORNO OUE WEI I0Ï
10W/40	4 litre že 3.447 SIT
jrroHii its «[»[«'«• «»M'»™««
SERÏ0 VOLANSKE ČRPALKE KATALIZATOR UNIVERZALNI b irf 22.200 naprej
iriborslro ti, Celje TURBO KOMPRESORJI 1,1.1 101) ,U.H.n	LAMOASONDE
IZPUŠNI SISTEMI 00!).».»
26	ZA AUTOMOBILISTE	NOVI TEDH1K
Prihaja novi seat leon
Opel prenovil zafiro
Nemški Opel je žel veliko uspeha s svojo enoprostorsko zafiro, pri kateri je predstavil domiseln sistem zlaganja dveh zadnjih sedežev v dno vozila.
Flex7, kot so sistem imenovali, se je izkazal za uporabnega, saj je bilo mogoče sicer petsedežni avto spremeniti v sedemsedežnega. Zdaj Opel predstavlja drugo generacijo zafire, pri kateri so obdržali flex7. Pri motorjih prav velikih sprememb ne bo, saj bodo tako dizelski kot bencinski na voljo z gibnimi prostorninami od 1,6 do 2,2 litra in z močmi od 100 do 200 KM. Vsi dizelski bodo opremljeni z zadnjo generacijo sistema za neposreden vbrizg goriva in s filtrom trdnih delcev. Prenovljena zafira se bo na trgih pojavila še pred poletjem.
Novi leon bo predstavljen na bližnjem salonu avtomobilov v Barceloni, slovenskim kupcem pa bo na voljo septembra.
Leta 2000 je španski Seat, katerega lastnik je nemški Volkswagen, predstavil študijo salsa.
Zdaj tovarna predstavlja novega leona, avto nižjega srednjega razreda in prav novi leon povzema posamezne oblikovne ter druge značilnosti salse. Kot pravijo Španci,
novi leon združuje uporabnost petvratnega avtomobila z videzom kupeja, pri čemer še posebej poudarjajo oblikovno značilnost - kljuki na zadnjih vratih sta namreč skriti v okvirja vrat (kar pa smo videli že pri alfi 156). Novi leon je od predhodnika za 132 milimetrov daljši
in 26 milimetrov širši, kar naj bi prineslo večjo notranjo prostornost.
Kot napovedujejo, bo mogoče izbirati med štirimi motorji, saj bosta v ponudbi dva bencinska z gibnima prostorninama 1,6 in 2,0 litra ter dvema dizelskima z gibnima prostorninama 1,9 in 2,0 litra.
Opel zafira
Jeep s sedeži v treh vrstah
www.novitednik.com
Južnokorejski Hyundai bo prihodnje leto pokrovitelj svetovnega prvenstva v nogometu, ki bo v Nemčiji.
To je nedvomno velik dosežek južnokorejske avtomobilske tovarne, kajti izpuliti sponzorstvo na tako pomembnem prvenstvu domači, nemški avtomobilistični industriji, nedvomno ni kar tako. Prav zaradi tega je Hyundai nekoliko prenovil gran-deurja, svojo veliko limuzino, ki bo prevažala po Nemčiji predvsem pomembne predstavnike nogometa in vse druge. Vse kaže, da si je Hyundai zagotovil sponzorstvo tudi za naslednje svetovno nogometno prvenstvo, ki bo leta 2010 v Južni Afriki.
Krivulja upognjena navzdol
Vse kaže, da bo letošnja prodaja novih avtomobilov precej skromnejša od lanske. V prvih treh mesecih so trgovci prodali 16.509 avtomobilov.
To je bilo za skoraj osem odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Očitno tudi ni več pravega navdušenja nad renaulti, kajti prodaja je bila bistveno manjša, med tovarnami, ki so letos precej slabše, pa je tudi francoski Peugeot, saj je njegov letošnji tržni delež 8-odstoten, v lanskem obdobju pa je bil skoraj 10-odstoten. Bolje pa letos prodajajo Citroën, Hyundai, Ford, Chevrolet, Škoda, Audi, BMW ... Vse torej kaže, da razmere niso obetavne, na prodajo vozil pa zelo vplivajo različne akcije oziroma popusti.
Renault laguna
Prodaja prenovljene lagune
V teh dneh se je začela prodaja rahlo prenovljene lagune tako v limuzinski kot tudi grandtour (karavan) izvedenki.
Pri Renault Nissan Slovenija pravijo, da bi radi letos prodali tisoč prenovljenih in še 200 prejšnjih lagun. S tem bi skoraj zanesljivo obdržali prvo mesto v srednjem razredu, kjer so lani prodali dobrih 1.200 vozil. Kot smo že pisali, kupci lahko izbirajo med sedmimi bencinskimi in dizelskimi motorji, različnimi notranjostmi (authetique, expression, dynamic in privilege) in tremi vrstami opreme. Kot pravijo, bo prenovljena laguna za odstotek dražja od prejšnje, tiste z nekaj več opreme pa za nekako dva odstotka.
Hkrati s prodajo prenovljene lagune se je začela tudi prodaja prenovljenega vel satisa. In še zanimiv podatek: doslej so dobili sto naročil za dacio logan.
Ameriški Jeep, katerega lastnik je DaimlerChrysler, je na newyorškem avtomobilskem salonu predstavil prvega jeepa sedeži v treh vrstah.
Jeep commander (na sliki) je mešanec med chero-
keejem, willysom station wagon in wagonerjem, navzven pa morda še najbolj spominja na grand chero-keeja. Vsekakor je to velik kos avtomobila, ki naj bi po sedanjih napovedih na ameriški trg pripeljal v začetku
prihodnjega leta, kasneje pa menda tudi v Evropo. V ponudbi bodo trije motorji, in sicer 3,7-litrski V6 (210 KM), 4,7-litrski V8, ki bo zmogel 235 KM, in kar 5,7-litrski V8 s 330 KM. Cene še niso znane.
Korejci premagali Nemce ...
Peugeot SLOVENIJA
AVTO CELJE i.
Ipavčeva 21, Cel|e, (03) 42 61 280
ZA 2,06%
fiksna realna obrestna mera pri nakupu na kredit
www.peugeot4i
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
Novi tednik izhaja ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo pa torek do 17. ure.
PRODAM
FIAT lipo 1.8 ie a, letnik 1992, z dodatno opremo, ugodno prodom. Telefon 040 263-330.	2372
MOTORNO kolo Kowasaki kmx 125, letnik 1991, prevoženih 23.000 km, prodam. Telefon 031 591-288. 2407 DAEWOO espero 1,8 td, letnik 1996, ugodno prodam. Telefon 070 218-456. 2420 RENAULT dio bebop, letnik 1995, reg. do oktobra, prodam. Telefon 031 758-592.	2432
MERCEDES benz 180 C, letnik 1995, odlično ohranjen, prevoženih 136.000 km, vsa oprema, klima, temno zelen, servisna knjiga, nove gume, letne in zimske, na platiščih, prodam zo 1.450,00 SIT. Telefon 041 642-056.	2445 GOLF I, dobra ohranjen, prodam. Telefon 031 736-279. Ô368 P0L0, letnik 1998/99, reg., prvi lastnik, prodam. Telefon 041 951-527. S 372 OPEL kadeti l,3S,letnik 1989, prvi lastnik, prevoženih 85.000 km, metalno modre barve, ugodno prodam. Telefon (03) 5453-052. 2452
STROJI
PRODAM
TRAKTORSKO škropilnico, 5001, razpon 14 m, ugodno prodom. Telefon (03) 5821 -984,031 768-173.	Š358
TRAKTORSKO škropilnico, širina 14 metrov, prodom ali menjam za bikca ali teličko. Telefon 031 768-173 ali 5821-984.
Š363
TRAKTOR Zetor 68-18, nakladalko Sip 17, s
hidravličnim dvigom, prodam. Telefon 041 793-891.	Š373
ČELNI nakladalec za traktor Univerzo! ali Zetor prodam. Telefon 5728-495.
2207
VILIČARJA Indos diesel, 2,51, letnik 1977, prodam. Telefon 041 636-614. 2462
TRAČNI obračalnik Sip Šempeter 220 prodam. Telefon (03) 574-1034,041 232 709.	Š375
KUPIM
TRAKTOR, m u Iti kultivátor, obračalnik, kosilnico ter drug stroj kupim. Telefon 041 407-130.	2166
POSEST
PRODAM
(EUE, Šmarjeta. Prodam hišo, 250 m2, parcela 1200 m', zelo dobro ohranjena, na ugodni lokaciji, možnost poslovna stanovanjskega objekta. Telefon 041 734454.	2339
HIŠO, v Šentvidu pri Planini, 250 m!, takoj vseljivo, prodamo. Telefon 041 592-184.
Š319
LOKAL, 190 m2, v Žalcu, prodamo za 31.000.000 SIT. Hql d. o.o, Parižlje 15, Broslovče, telefon 041 649-234. n
SLIK0PLESKARSTV0 IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA
VRSTNO hišo, 120 m', garaža, mima lokacija, prodam oziroma zamenjam za stanovanje. Telefon 041 372-638. 2425
V	LETUŠU prodam gradbeno parcelo z ob-
stoječo staro hišo. Telefon 031 717-452.
2443
PARCELO, 2500 m', vzhodno od Šmohorja, Loško, prodam. Telefon (03) 5731-937, 040776-254.	2462
V	KOKARJAH v Zgornji Savinjski dolini pro-
dom na lepi legi hišo in garažo, zgrajeno do 3. faze, z zemljiščem, 1600 m1. Telefon 041 388-160.	p
R0GIA. Novogradnjo, 200 m', 600 m! parcele, sončna lega, vsi priključki, prodam. Telefon 041 667-180,041 650-757.
2471
GRAD8EN0 parcelo, 1000 m1, na odlični, mirni lokaciji, ob gozdu »Prekorje«, vso dokumentacijo, prodam. Telefon 041 601-555, (03)491-2500. 2473

-emlcnlne.com
CELJE, Skalna klet. Enodružinsko hišo, letnik 1950, obnovljeno leta 1999, 200 m1 uporabne površine, prodamo za 22.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
CELJE, Dobrova. Enodružinsko hišo, letnik 1970, delno obnovljeno leta 2002,150 m' uporabne površine, parcelo 873 m', prodoma za 25.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrovo 23 a, Celje. n CELJE, Ostrožno. Dvodružinsko hišo, letnik 1985,354 m2 uporabne površine, dve garaži, parcela cena 40.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.
VIRŠTAHJ. Bivalni vikend, letnik 1995, dokončan leta 2004, 100 m' uporabne površine, montažno garaža, prodamo, cena 12.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
DRAMUE. Enodružinsko hišo, obnovljeno leta 1980, 150 m1 bivalne površine, poleg novo zidana garaža, prodamo za 13.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
MALE Dole. Bivalni vikend, letnik 1986,70 m1 bivalne površine, parcela 1582 m1, prodamo, ceno 8.500.000 SIT, možno menjava za stanovanje. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n NOVA Cerkev. Gradbeno parcelo, 1800 m', prodamo, cena 9.500.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n CEUE, Nova vas. Prodamo bistro ali zome-njomo zo stanovanje, opremljen, 50 m2, lastna nepremičnina. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
HIŠO v Bovšah, Ljubečna, novogradnja, velikostl50 m2,velikost zemljišča 1700 m2, prodamo za 30.000.000 SIT ali po dogovoru. Vseljivo konec junija. Telefon 031 541-592.	2480
LETUŠ, v bližini Savinje, ob asfaltni cesti in delno izgrajeni infrastrukturi, prodamo dve parceli. Na parceli 786 m2 je že zgrajen manjši gospodarski objekt s kletjo. Cena 4.800.000 SIT. Za parcelo 708 m2, pa je cena 3.950.000 SIT. Telefon 041 708-198, »Svetovanje« Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje.	n
V	CEUU, Ložnka prodam enodružinsko hišo,
300 m2, vrt 500 m2, cena 24,5 mio SIT. Telefon po 16. uri, 031 893-654. 2466
KUPIM
STAREJŠO hišo, lahko slabše ohranjeno, na dobri lokaciji v Celju ali Žalcu, kupim. Telefon 041 746-610. 2272 CEUE oli bližnja okolica. Kupim zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000 do 2000 m2. Telefon 031 623-242.
2413
FRANKOLOVO in okolica. Kupim vikend ali manjšo stanovanjsko hišo, lahko tudi večje stanovanje. Telefon 031 311-600 oli 041 202-325.	2429
ZAZIDALNO parcelo ali staro hišo, no dobri lokaciji, v Celju in bližnji okolici, kupim. Telefon 041 389-238. 2478 ZAZIDLJIVO zemljišče, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 541-592. 2480 BIVALNI vikend, vokolici Celja, kupim. Telefon 031 541-592.	2480 HIŠO v okolici Celja kupim. Telefon 031 541-592. 2480 KMETUO, v Celju oli okolici, kupim. Telefon 031 541-592. 2480
ODDAM
TRGOVSKI lokal, s skladiščem, približno 320 m2, oddamo v najem. Telefon 041 642-280, Keord. 0.0., Zrkovska cesta 87, 2000 Maribor.	n
ODDAM lokal, poslovni prostor, 34 m2, na Hudinji, Podjavorškova ulica 1, poslovni center Chemo. Telefon 041 725-103. p
V	idilični vaški, oddam hiši v nojem. Telefon
031 568-206.	2486
STANOVANJE
V ŠT0RAH prodam dvoinpolsobno stanovanje, 63,49 m2, v stolpnici, dobro vzdrževano, dvigalo. Telefon 040 742-132.
2319
TRISOBNO stanovanje v Celju, 82 m2, novo, nadstandardno, na lepi lokaciji, ugodno prodam. Telefon 031 378-038, B. Rotor.	p
ga MRU 10
IjÏÏj SSuff
03/42-63-122 in 031 342 118 PROMETZNEPREMIĆNINAMI NAKUP. PRODAJA NAJEM. CENtTVE
GOTOVUE - zazidljiva parcela, skupna velikost 1700 m?. sončna lega. asfaltiran dostop.
ŠEMPETER - !
površine cca 180 m', parcela 625 m!, mio SIT.
ZABUKOV1CA - moi
KASA2E - 2 SS, nad. 4/4. v bloku 6 stan, I. 1970,50 m'. balkon, klasično ojrevanjeolje, cena 7.2 mio SIT.
....... 2.5 SS. oddamo, delno
DVOSOBNO stanovon je, 48 m2, v Cel ju, bližino centra, prodam. Telefon 031 600-625.	p
KOZJE, štirisobno stanovonje z balkonom, 121,82 m2,1, nadstropje stanovanjske hiše, z lostnim plinskim ogrevanjem, prenovljeno 1998, prodamo za 9.950.000 SIT. Telefon 041 708-198, »Svetovanje« Ivan Andrej Krbovac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, n CEUE, Hudinja, dvosobno stanovanje v izmeri 51,02 m2, II. nadstropje, Ulico Frankolovskih žrtev, prodamo za 9.800.000 SIT. Telefon 041 708-198, »Svetovanje« Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, n CEUE, Otok, dvosobno stanovanje v izmeri 51,09 m2, IV. nadstropje, adaptirano 2001, prodamo za 11.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, »Svetovanje« Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorico pri Šmartnem 57/c, Celje.	n
KUPIM
STANOVANJE na Hudinji, eno, enoinpol ali dvosobno, kupim. Telefon 041 917-668.
EN0S0BN0 stanovanje, visoko pritličje, v Vrunčevi ulici, prodam. Telefon 041 389-238.	2411
V VOJNIKU prodam dvoinpolsobno stonovo-nje s pripadajočim vrtom. Informacije po telefonu 031 355-937, po 18. uri.
Ž 204
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 72,5 m2, v Štorah, vsi priključki, balkon, prodam. Telefon (03) 5771-882,051 305-712.
2467
MOZIRJE. Enosobno stanovanje, novogradnja, 54,31 m2,2. nadstropje, prodamo, cena 13.500.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
2 m3 suhih borovih »fosnov« ugodno prodam. Telefon (03) 5762-811. 2448
PRODAM
NESNICE in peteline za zakol ugodno prodamo. Nakup 10 kokoši, petelin brezplačno. Nimajo porezanih kljunov. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. Telefon (03) 5472-070,041 763-800. 2348 JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041759-681. Ô347 BIKE simentalce, težke 250 kg, prodam.
Telefon 5772-372.	2451
TEUC0 simentalko, brejo 8 mesecev, težko 650 kg, prodam. Telefon 5777-398.
Š360
KRAVO simentalko, brejo 7 mescev, prodam. Telefon 031 221-243. Š374
Prijateljsko posredujemo za
NAJHITREJŠI KREDIT
Boljša boniteta: nepremičnina, plačilna kartica, osebno vozilo, osebni dohodek. Vaš X5 posreduje posojila za vas od 9. do 17. ure v PE na Partizanski cesti 8, Slovenska Bistrica. 02 818 - 20 - 08 040 304 - 481
ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. !
_Slovnsfan c. ŽT. LJUBLJANA_
GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK •
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (Heroini ,„„).,)
TEL.: 03/ 42 74 378
NOVO:
IN HITREJE DO POSOJILA|
Celje: 031 508326
APARTMA v Termah Banovci oddam v najem. Telefon (03) 7001-611,041 476-104.	n
APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041 476-104. n V NOVI vosi oddam v najem prenovljeno, opremljeno garsonjero, velikost 30 m2. Telefon 041 781-166, po 17. uri. 2456 APARTMA, Poreč-Červor, za 4 osebe, 100 m od morja, ugodno oddam. Telefon 031 737-703.	2465
STANOVANJE, 42 m2, blizu stadiona Kladi-varv Celju, oddam dekletu oli paru brez otrok. Telefon 031 230423, popoldan.
NA Teharjah oddamo v najem dvoinpolsobno stanovonje, ogrevanje na mestni plin. Telefon 041 685-061. 2477 NOVO stanovanje v Dečkovem naselju, Celje, velikost 60 m2 + lastni lastniški parkirni prostor, oddamo, najemnina 450 EUR. Telefon 031 541-592. 2480 SOBO z balkonom, s souporabo kuhinje in kopalnice, blizu centra, oddam. Telefon 040 898-833.	2483
delovni čas: vsak dan non-stop
REALIZACIJA TAKOJ!!!
GSM SERVIS CELJE j
CE, Mariborska 66
03 490 18 OO
PRODAM
OKROGLO mizo, fi 115 cm, raztegljivo, s šestimi stoli, ugodno prodam. Telefon (03) 5718-624.	2475
KUHINJSKO napo Gorenje, 50 cm, bele barve, rabljeno 6 mesecev, ugodno prodam. Telefon (03) 5718-624. 2475
OSTALO
NUMERO UNO
Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.
Do 50 % obremenitve,
Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. TeL: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
TELICO simentalko, v 7. mesecu brejosti, dobro mlekarico, prodom. Telefon 031 553-567.	Š367
TELICI, težki 400 do 460 kg, po izbiri, prodam. Telefon 031 732-869. 2205 TEUČKO, staro 5 mesecev, zelo lepo, brez številke, prodam. Telefon 5772-343, zvečer.	2440
PRAŠIČE, težke od 40 do 50 kg, prodam. Telefon 031 408-157. 2468
MENJAM
OVČKE, štirimesečne, od dvojčkov, menjam za samčke. Ovna, starega leto dni, prodom ali menjam zo mlajšega. Telefon 040222-615.	246i
TELICO v 8. mesecu brejosti menjam za bikca ali mlado kravo z mlekom. Telefon 5413-019,041 357-024. 2484
ODDAM
DVE sterilizirani muci oddamo. Telefon 041
243-083, Barbara.	2479
_
PRODAM
SENO, v razsutem stanju, prodam. Telefon (03) 5731-043, Zdolšek. L404 VINO, kakovostno, belo in rdeče, prodom po 200 SIT/liter. Vino prodajam v Celju, Ulica bratov Dobrotinškov 5. Telefon (03)5414338.	2446
BELO vino rizling, šipon prodam. Telefon (03) 5741-361, Senica, Šentjur. Ô370 CIPRESE za živo mejo ugodno prodam. Telefon 050 331-073. 2i96
ílDELFIN
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956, 031862140
VRTNO uto, 3-3,4-kapnico, ugodno prodom. Telefon 5452-932. 2419 SENO v oglatih balah in slamoreznico prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 974-108.	2442
ŽAGAN les zo ostrešje, deske, 2,5,5 cm in Ido sportage 4-4, letnik 1995, prodom. Telefon 031 240485. Š366 RAČUNALNIK Pentium II233 Mhz, 64 Mb ram, grafika 3 Dati, 3,2 Gb 4 dd, cd ram 50 X, modem internet, zvočno kartica Yamaha, monitor 17«, miška, tipkovnica, Win 98, slo, office, igre, prodam za 19.900 SIT. Telefon 031 484-970.
2455
KOMPLETNI brezhiben volan za traktor TV, 30 KM, prodom. Telefon 031 443-761.
2459
SAM0NAKLADALN0 prikolico Sip, 20 cm3, Novi pionir in pujske, težke od 30 do 70 kg, prodam. Telefon 041 827-798.
Š376
HIŠNO invalidsko dvigalo prodam, plačilo po dogovoru. Telefon 031 539-716.
2464
SAM0NAKIADALK0 Sip, 17 m3, lepo ohranjeno, silážně bale in seno v kockah prodam. Telefon 031 858-684. Š378 LETNE pnevmatike Dunlop 255/45 R17 SP Maxx ugodno prodam. Telefon 041 685-061.	2477
RABUENE cisterne za kurilno olje, 15001, ugodno prodam. Telefon 041 685-061.
PRODAM
V OKOLICI Gorice pri Slivnici prodam parcelo in košnjo, vozen moped in brezhibno nahrbtno škropilnico Tomos. Telefon 041 269-840.	2454
PAJEK Sip, 4 vretena, TV 18, Pasquoli s priključki in brejo kobilo prodam. Telefon 041 983-800.	Š371
SREBRNO sivo baivo EXC »pežo«, 0,51, za osebno vozilo, podarim. Telefon 041 986-817.	2474
SEM 44 letni fant s stanovanjem. Želim spoznati preprosto žensko za ženitev. Sem mirnega in poštenega značaja. Če si zointeresirana, pokliči na telefon 031 863464.	2487
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
^ m||pa&ax « sodelovanju vabimo ;# CELJE novega sodelavca oz. sodelavko v
RAČUNOVODSTVU
Od kandidata/ke pričakujemo:
najmanj VI. stopnja izobrazbe ekonomsko računovodske smeri, vsaj pet let delovnih izkušenj v računovodstvu predvsem na delih obračuna plač, izterjavi, kompenzacijah, asignacijah, cesijah ipd..
Pogoj sta komunikativnost in urejenost. Nudimo zanimivo delo z možnostjo napredovanja in stimulativen OD. Delovno razmerje z izbranim/o kandidatom/ko bomo sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom in trimesečno poskusno dobo z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Pisno prijavo z življenjepisom in dokazili pošljite najkasneje v osmih dneh po objavi tega razpisa na naš naslov: MIK, MEDNARODNO TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o., GAJI 42B, 3000 CELJE.
K sodelovanju vabimo radiesteziste za merjenje škodljivih sevanj na znanih naslovih strank, s. p./48 %. Telefon (02) 32034)79, od 7. do 15. ure ali 041 666-311. Tora, Rade Stamenkovič s. p., Borova vas 26, Maribor.	n
CENE NA TRŽNICI V CELJU
VRSTA BLAGA	CENA OD DO	VRSTA BLAGA	CENA OD DO
bučke	950	zelje presno.........	100-200
bučno olje	590-1500	zelje kislo	400
blitva	550 700	zelena	300-500
cvetača__________	450600	ananas	550800
Čebula	80-300	banane	300350
česen	600-1000	grozdje	9501000
fižol v zrnju	350 900	grenivke	350400
koleraba	250300	hruške	280-590
korenje	180400	jabolka	100250
krompir	100150	jag00e	490590
kumare	620700	km	300390
0hr0vt______________	320600	lubenice..........	700
brstićni 0hr0vt	600800	dinje	550700
paprika	500300	um0ne	200350
paradižnik	350600 cíyl i nnn	marelice suhe orehi ceu	...............10X 500600
rt IcnoIlJ pesa	ow I .UUU 300	orehi luščeni	10002000
por	320420	rozine	400600
redkvica šopek	150200	slive suhe	6501000
re0kev črna	__________300	fige suhe	9901300
radič	600	gobe jurčki suhi 10 dag 12002100	
motovileč	15002 000	me0	8001280
solata glavnata	500600	maslo	1800
Endivia	____680	kajmak	3900
Berivka	2000	smetana	700750
špinača	700-900	skuta	650800
repa	200	jajca	1530
repa kisla	300400	kokoši zaklane	850
VELIKO POTI VODI V ILIRIKO TURIZEM!
Ste široko razgledani, govorite vsaj dva tuja jezika in imate najmanj V. stopnjo
izobrazbe? Dobro delujete v ustvarjalni
skupini inje komunikativnost del Vašega
temperamenta? Vam vrednostni papirji ne predstavljajo le papirja in imate željo po spoznavanju bližnjih in daljnih dežel ali delovne izkušnje na področju turizma? Potem ste pravi za nasi V naše dinamično podjetje z razvejano mrežo poslovnih enot v Sloveniji in tujini, vabimo svetovalce pri
prodaji turističnih aranžmajev ter tržnike vzajemnih skladov za delo v
Celju in Žalcu. Vaše cenjene prošnje s CV pričakujemo v roku 8 dni po objavi na naslov: Ilirika Turizem d.o.o., Vetrinjska 30, Maribor, s pripisom: za razpis.
H!TR0 NAROČITE
3
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in ""—«^^zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
«mass?1'
Ime in priimek:_
NAROCILNICA
Kraj:
Ulica: _
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
ZAPOSLIMO dva gradbena delavca. Vilko-grad d. o. o., Zlateče 8 a, Šentjur, telefon (03)746-1221.	Š339
ZAPOSLIMO voznika C, E kategorije, prevoz blaga po Sloveniji. Telefon (03) 7487-015, 041 639-533. Jože Fajdiga s. p., Drešinja vas 48,3301 Petrovce. 24oe
OKREPČEVALNICA SABROSO
Ljubljanska cesta 5, Celje (objekt Maksimiljan), zaposli
natákarja-natakarico
(redno ali honorarno), ali študente Informacije:
041/680 809
IŠČEMO poklicne kuharje in natakarje za sezonsko delo na slovenski obali. Za vse informacije nas lahko pokličete po telefonu (05) 6403-560 ali 041 220-975, lahko tudi prek elektronske pošte no info@abf-si.com ali nam pišete na naslov: ABF d. o. o., Južna cesta 5,6310 Izola.	n
FRIZERKO, najmanj 3 leta delovnih izkušenj, zaposlim. Telefon 490-1667 ali osebno: Hair center 321, Ljubljansko cesta 20 o, Celje.	2476
HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. o. o., PE Celje, Kosovelova 16. Sedeř Kartagina d. o. o., Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. n STRELOVODI, izdelava, montaža, meritve in manjša popravila na strehi, prelaganje opeke, montaža žlebov. Jože Kline s. p., Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229.	1905
SUKOPLESKARSKA delo izvajamo hitro, poceni 1er za sabo počistimo. Andrej Ter-glav s. p., Andraž 96 b, 3313 Polzelo. Telefon 041 216-214, (03) 5720-673.
2123
IZDELUJEM kuhinje, Idopi, mize, okna, vrata in vse izdelke po želji kupca. Mizarstvo Cmok s. p., Čmoliška 18, Šentjur. Telefon 031 765-934.	n
CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. o. o., Parižlje 15, Braslov-če, telefon 041 649-234.	n
SAM0NAK1ADALK0 Sip 17, s hidravličnim dvigom, prodam. Kupim traktor, po možnosti 4-4. Telefon 041 793-891.
Š365
DVE telički, A kontrola, 300 kg, kravo simen-talka, brejo 8 mesecev, drugega teleta in bukova drva prodam. V Kamni Gori oddamo v najem 4 ha košnje. Telefon zvečer, 5774-806. 22622267
HUJSANJE
)2//25>23255,01/51935 52
STRUŽNICO za les, brejo telko, plug, 12 col, obračalnik Sip 340, prodam. Kupim molzni stroj Alfa laval. Telefon 041 587-985.	Š377
IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n
Bolezen te objela je. poslednjo moč ti vzela je. Odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza.
Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in opija
JOŽETA PIRHA
s Ceste v Lokrovec 26 v Celju (22.1.1916-24.4.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam stali ob strani, izrazili ustno in pisno sožalje ter darovali cvetje, sveče
in za svete maše. Iskrena hvala sosedom iz Dramelj, kjer je zadnja leta
neizmerno užival pri sinu Danijelu. Prav lepa hvala g. župniku Mateju Jakopiču za lepo opravljen cerkveni obred in mašo zadušnico, pevcem MPD Pod gradom, govornici ge. Ivanki Ropotar ter g. Viliju Ograjenšku za odigrano Tišino, pogrebnima službama Ropotar iz Šempetra v Savinjski dolini in Veking iz Celja.
Iskrena hvala vsem, ki ste se z molitvijo poslovili od našega dragega očeta. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marica in sin Danijel z družinama ter ostalo sorodstvo.
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ^
ZAHVALA
Zapustila nas je draga žena, mama in babica
IVANKA DECMAN
iz Zagaja pri Ponikvi (15.7.1955-26.4.2005)
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti. Hvala tudi za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter ustna in pisna sožalja.
Vaša pomoč je neprecenljiva.
Žalujoči: mož Ivan, hčerki Branka in Nataša ter vnukinja Tjaša.
I ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
22.4.: Andreja HRASTNIK iz Nove Cerkve - dečka, Kristina KLINE iz Žalca - deklico, Anica GANC iz Sevnice - deklico, Ksenija KOVAČIČ iz Braslovč - dečka, Anita DEBELJAK ŠPES iz Šentjurja -deklico, Petra STEGNE KOROŠEC iz Zreč - dečka, Alenka KRIŽNIK iz Planine pri Sevnici - dečka.
23.	4.: Suzana GOSTEČ-NIK iz Rečice ob Savinji -dečka, Darja ŠOLAR iz Laškega - deklico, Suzana OJ-STERŠEK iz Celja - dečka.
24.	4.: Jerica REBERNAK iz Loč - deklico, Mateja ZAJC s Polzele - deklico.
25.	4.: Barbara PIRŠ iz Škofje vasi - dečka, Urška
ŠKORJANC iz Lesičnega -dečka, Natalija KROFL iz Dramelj - dečka. Blanka SOVIČ iz Rogatca - dečka.
26. 4.: Alenka OBERČ iz Šoštanja - deklico, Jana VE-BER KOŠMERL iz Sevnice -dečka, Lea RESAN iz Šentjurja - deklico, Katja SELČAN iz Škofje vasi - dečka, Damjana KLJUČEVŠEK iz Zidanega Mosta - dečka.
27.4.: Katja AMBOŽ iz Celja - deklico, Mojca KOLŠEK iz Petrovč - dečka, Urška KOTNIK iz Slovenskih Konjic - deklico, Nataša URANKAR z Gomilskega - dečka, Petra KOČEVAR iz Žalca - deklico.
rargocelje
■B na Štirih frekvencah
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
29
V temnem grobu spiš, a v srcih naših še živiš. V življenju trdo si garala, vendar vse za družino in dom si dala. Čeprav ostal prazen je naš dom, nate vedno bo ostal lep spomin.
ZAHVALA
- O*
jjj^^iP M 23. aprila 2005 je v 91. letu SmL._Z__9 prenehalo biti plemenito srce
VERONIKE VIDMAR
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in dobre prijateljice se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala za vsa izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše ter darove za obnovo cerkve sv. Jakoba na Resniku. Neizmerno smo hvaležni hčerki Jožici in njeni družini ter Mihaeli Zazijal za njihovo pomoč. Hvala ge. dr. Tisovic-Rusovi in ge. dr. Pugljovi za lajšanje bolečin in bodrilne besede. Hvala ge. Barbari Dečar za nesebično pomoč in nego. Zahvaljujemo se tudi govornikoma g. Tonetu Gričniku in g. Franti Kornelu za izrečene besede ob slovesu od doma in ob odprtem grobu. Hvala g. župniku Stanku Krajncu za govor in lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi cerkvenim pevcem iz Gorenja in pevcem Bistriškega odmeva za odpete žalostinke. Hvala pogrebnemu podjetju Špes za odigrano Tišino in pogrebne storitve. Zahvaljujemo se vsem, ki so pospremili našo drago pokojnico na njeni zadnji poti, k njenemu večnemu počitku.
Žalujoči: otroci, snahe, zeti, vnuki, pravnuki prijatelji.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega očeta, dedija, prijatelja, soseda in znanca
FRANCA HOHNJECA
iz Škapinove ulice 10 v Celju {13.4.1933-24.4.2005)
se vsem zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, nudeno pomoč v težkih trenutkih, darovane svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na
njegovi zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku in pogrebni službi za opravljen pogreb.
Žalujoči vsi njegovi.
28. 4.: Sanela JAKIČ iz Šmarja - deklico, Brigita JE-LENC iz Štor - deklico, Sonja ISKRAČ s Frankolovega - deklico Renata KOŠEC iz Petrovč - dečka dvojčka, Tanja PRIMOŽIČ iz Boštanja -deklico, Polonca PESKO s Polzele - dečka in deklico.
Celje
Poročila sta se: Matjaž GRUM in Polonca KOŠUTA, oba iz Sojeka.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Gregor BASLE iz Ojstriške vasi in Maja HLADNIK iz Dol, Uroš KRAJNC iz Šentjurja in Renata KOLAR iz Hrastja.
Velenje
Poročila sta se: Peter NA-KOV iz Velenja in Špela ŽUŽA iz Latkove vasi.
Šentjur pri Celju Umrli so: Marija KLADNIK iz Slivnice pri Celju, 93 let.
Velenje
Umrli so: Eva ROŽIČ iz To-polšice, 75 let in Frančiška HRAMEC iz Glave, 88 let, Silvestra STVARNIK iz Raven, 63 let, Alojzija ŠKOPIK iz Kozja, 74 let, Ludovik TURN-ŠEK iz Zaloga pod Uršolo, 70 let, Jožef SRIBAR iz Celja, 60 let, Bernard PUSTOSLEM ŠEK iz Raduhe, 82 let, Fran čišek BUČAR iz Latkove va si, 71 let, Jožef PIRH iz Ce lja, 89 let, Matevž POTOČNIK iz Zavodenj, 84 let, Marjan DOMAJNKO iz Velenja, 48 let, Frančišek LEDINEK iz Topolšice, 71 let, Marija Magdalena LAMPRET iz Gaberk, 62 let, Hinko KRIVEC iz Podolševe, 46 let, Vincenc REJC iz Šoštanja, 69 let, Franc NOVINŠEK iz Škalskih Cirkovc, 83 let, Marija PIRC iz Velenja, 83 let, Janko KLE-MENC iz Slovenskih Konjic, 47 let, Jožefa MESARIC iz Kasaz, 73 let, France SELIČ iz Prožinske vasi, 72 let, Frančišek HLADEN iz Prekope, 76 let, Leopold TKALEC iz Migojnic, 62 let.
Te bolezen je objela, še poslednjo moč vzela. Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal vse dni.
V domu našem je praznina, v naših srcih pa skeleča bolečina. TVoj dom pa rožice krasijo in lučke ti v spomin gorijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
EDIJA TACERJA
iz Cerovca 5 a pri Šentjurju (5.8.1941-24.4.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede, pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem,
ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Biljani Vukorepa-Buhanec za •dolgoletno zdravljenje in patronažnim sestram ZD Šentjur za nesebično pomoč na domu v težkih trenutkih njegovega življenja. Hvala kolektivu vrtca Šentjur, pogrebni službi Zalujka, JKP Šentjur, pevcem za zapete žalostinke, g. Rajku Zidovniku za ganljive besede, g. župniku Vinku Čonču za lepo opravljen obred, Aljoši za odigrano melodijo ob slovesu in ge. Ančki Novosel za molitve na domu.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Nada, hčerki Zdenka in Irena z družinama ter ostalo sorodstvo.
Kako je prazen dom, dvorišče, oko zdaj naše zaman te išče. Nikjer ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in babica
MARIJA HRUSTEL
iz Pernovega (4.1.1925-22.4.2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev. Hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja.
Hvala patronažni službi Žalec, gospe Cvetki in Domu Nine Pokom - gospe Klari za nego v času njene bolezni. Iskrena hvala gospodu Janku Cigali za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, pogrebni službi Ropotar, trobentaču za odigrano žalo-
stinko ter vsem govornikom. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakor koli pomagali. Žalujoči njeni najdražji.
ZAHVALA
Zapustil si nas, dragi
ROBI TURNŠEK
(22.3.1974-15.4.2005)
Pretežko je dojeti, da te ni, da odšel si tiho, brez slovesa, da ne bo več tvojega nasmeha ne pogleda. Še težje bo razložiti sinu, da za vedno si odšel drugam. A vedi, da lučka upanja bo živela v nas in le-ta bo povezovala naš vsakdan.
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, ome in prababice
LJUDMILE GABERŠEK
iz Šibenika 7 pri Šentjurju (18.1.1914-21.4.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Tereziji Prebil, dr. Zuranu in osebju Splošne bolnišnice Celje za skrb in prijaznost. Prav tako iskrena hvala župnikoma g. Čonču in g. Muršcu za opravljen obred in mašo, govornikoma za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in trobentaču za odigrano
žalostinko.
Vsi njeni
s
Že eno leto u grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva, ne noči vedno in povsod si
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
Mineva leto, kar nas je zapustila draga žena,
MARIJA KOLAR
iz Štor
ala vsem, ki postojite ob grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni.
ZAHVALA
MARIJE ČUVAN
roj. Podgoršek iz Kersnikove ulice 4 v Celju
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani. Žalujoča: mož Viktor in sin Branko z družino.
V SPOMIN
VOJKU GORNJAKU
(24.7.1954-7.5.2004)
Mineva leto dni, kar te, dragi mož in oči, med nami več ni. Čeprav za vedno,si zaspal, v naših mislih, srcih z
Hvala vsem, ki se ga z lepimi mislimi spominjate in mu prižigate svečke na njegovem prezgodnjem grobu.
Tvoji: Lidija, Ines in Iztok.
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
EHU
XXX2: Vpr
13.20.15.40, 18.00, 21.00,23.20 Jasen prihaja, Dunja moja
16.30
Riddickove kronika
14.00. 18.40. 21.10.23.40 Pat otrok in željozaver 11.00.15.00.17.10 Misija: Cucalj 13.00.19.10, 21.20.23.30 Bodi kul
12.00.15.20.17.50.23.10 Brata v vojni 20.20 Prevajalka
14.40. 17.20, 20.00, 22.40 Vohunska naveza
15.10, 20.40.23.00
17.40
14.50. 17.00. 19.00. 21.00, 23.00
Lepotica pod krinko
13.50.16.20, 18.50.21.20.23.50
Pet otrok in željozaver
1120. 13.20. 15.20. 17.20
V dobri družbi
19.20. 21.40, 00.00
Brata
17.10.19.30
XXX2: V pripravljenosti
15.00. 21.50. 00.05
PETEK
19.00 Manja milosti polna 21.00 Hiša letećih bodal
SOBOTA 18.00 Gostuje festival Pl - FF:
The Take / Zavzetje 20.00 Gostuje Potujoči Otok: film presenečenja NEDELJA 18.30 Marija milosti polna 20.30 Hiša letečih bodal
TOREK 20.00 Zaporniški rock
20.00 Vezilja
PETEK 19.00 Wicklar park 21.00 Bodi kul SOBOTA 21.00 Bodi kul
NEDELJA ' 19.00 Bodi kul 21.00 Wicklar park
NEDELJA 18.00 Krog 2
20.00 Sivi kamion rdeče barve
SOBOTA 18.00 Špangleščina 20.30 Misija: Cucèlj 22.30 XXX2: V pripravljenosti
18.00 Kinsey
20.30 ari kino Desperado Tonic in child in 22.00 Špangleščina
NEDELJA 18.00 XXX2: V Pripravljenosti 20.30 Kinsey
mala dvorana: 17.00 Reševanja malega Nama 19.00 Misija: Cucalj 20.30 art kino Dasperado Tonic in
PONEDELJEK 18.00 Špangleščina 20.30 XXX2: V pripravljenosti
mala dvorana: 20.00 Mesec ljubezni: Kinsav TOREK
18.00 XXX2: V pripravljenosti 20.30 premiera Vač kot ljubezen
RAZSTAVE
20.00 Ciklus Mesec ljubezni: Kinsay
PRIREDITVE
16.30 MNZ Celje_____
Demonstracija obrti
predstavlja se zlatar Miroslav Bah-ůč
19.00 Galerija Velenje	_
Peter Matko: Čas, prostor, nasi-Me
odprtje razstave
19.30 Narodni dom Celje
SOBOTA. 7.5.
.00 Cerkev sv. Cecilije, Celje
Moško pevsko društvo Pod gradom Celje
NEDELJA. 8.5.
16.00 MNZ Celje
20.00 Zdravilišče Laško
Dekliški pevski zbor Galicija
Galerija Mozaik: umetniška dela iz ateljejev Mestne občine Celje v starem mestnem jedru, do 23.6.
Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: likovna dela učencev I. moskovske gimnazije, Moskva, Rusija, do 18. 5.; pregledna razstava nagrajenih ex librisov mednarodnega razpisa Ex libris Hlohovec, Slovaška, do 18.5.
Avla SB Celje - Srednja zdravstvena šola Celje: Mednarodni dan medicinskih sester, gradiva dijakov Srednje _ zdravstvene šole, do 16. 5.
Galerija Otto Škofja vas: likovna dela (stekleni motorji.) Vilme Mavrič iz Celja, do 30. 5.
Muzej novejše zgodovine Celje -Občasni razstavni prostori: 110 let Celjskega pevskega društva, do 15.5.
likovni salon Celje: Performativna zvočno - slikovna konstelacija: son:DA/enota 1008 do 12. 5.; Vstop prost 6, do 28. 5.
Galerija sodobne umetnosti Celje pregledna slikarska razstava Jožeta Ciuhe, do 6. 5.; Študijska razstava del dijakov Gimnazije Celje Center program umetniška gimnazija - likovna smer, do 26.5.
Galerija Borovo: slikarska razstava Franca Plonaca. do 19.5.
Galerija Mozirje: likovna dela Cvetke Kravos
Osrednja knjižnica Celje: Partizanski tiski, do 21. 5.
Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v senci gradu, avtorja mag. Aleksandra Žižka, do 13. 6.
MNZ Celje - Otroški muzej Her-V brlog: Zvezde Evrope, do 30.
MoPZ PD Anton Bezenšek, Fran kolovo
redni lemi končen 19.00 Gasilski dom Nova Cerkev
Hard.com (post-elektro-rock, Celje) in The crossfire (old - school hardcore, Laško) končen
STALNE RAZSTAVE
Demonstracija obrti
predstavlja se frizerka Tatjana Fmj-le Maslo
17.00 Dom ob Savinji, Celje_
Radivoj Klincov
odprtje fotografske razstave
17.00 Dom kulture Velenje_
Odprta vrata za ples v počastitev 29. aprila, svetovnega dneva plesa
18.00 Kulturni center Laško
19.00 Titov trg Velenje _
Dan Evrope
19.00 Glasbena šola Velenje______
Mitja Hribar (tolkala) in Mitja Škorjanc (bariton) predmaturitetni nastop 19.30 Narodni dom Celje __
20.00 Zdravilišče Dobrna_
Dekliške kitke iz Plovdiva v Bolgarija
koncert dekliškega pevskega zbo-
aainski center cel
Petek ob 21.00: Improglasbena tolpa Srednje šole za gostinstvo in turizem -SŠGT Celje.
Razstava Stripburgerjevih naslovnic, do 18. 5. Delavnice v maju:
Četrtek, 12.5. ob 16.30: Evropa - boljše okolje za delovanje nevladnih organizacij
Sobota, 21. 5. ob 17.00: tečaj reiki I. stopnje
Petek, 27. 5. ob 18.00: uvod v feng
U
Petek ob 21.30
Izbor skupin za Rock Otočec in Zlato
činelo 2005
koncert
Sobota ob 20.30
dela Nade Hafner, odprtje razstave
12.
Galerija Volk: likovna dela Saše Grad, do 31. 5.
Pokrajinski muzej Celje: Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005,
Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.6.
Sobota ob 20.30, P2
Kino P2 Filmsko izobraževanje. Tema: črni humor
Trenutna
Prostor - galerija 3 oko: V soju pušk in bajonetov Redno ŠKMŠ:
Petek ob 18.00 nadaljevalna skupina, 19.30 začetna skupina v vrtcu na Pe-šnici: vadba joge (mesta zapolnjena) Projektno vabilo:
Bi želel/a uresničiti svoj projekt ali pa ga samo predlagati? Javi se nam in skupaj bomo našli rešitev!
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Ceiju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Stari pisker: stalna postavitev.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, JožeTisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Zičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov.
srnou
Petek ob 20.00
Izpovednice
Ja tudi to je Amerika - Zoran Furman iz Slovenskih Konjic bo predstavil poletne tabore v ZDA ter Buffalo z Niagarskimi slapovi. Sobota ob 21.00 Kino - stimulativni film Nedelja
16.00 - 17.30 začetni 60-ut francoščine
16.00 - 20.00 šah
i tečaj
Klub ^
Smeh iff?
Stalnice
delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00) ; gledališke delavnice (sreda ob 13.45); pomoč pri učenju (četrtek).
Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj).
novitednik
www.novitednik.com
Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, v ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 ure; oblikovanje gline: za šoloobvezne otroke, v ponedeljek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, v torek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za šoloobvezne otroke, v sredo od 16.30 do 18.00 ure.
Patriot Slovenska Konjice
Redno:
Petek: 19.30 - 21.00 košarka, namizni tenis; 21.00 - 22.00 aerobika Sobota: 17.00 - 18.30 odbojka, namizni tenis; 18.30 - 20.00 badbin-ton, namizni tenis, razno
j INTERNET KRVRRNR STRNE ' 5TRNETOVR 11R. CELJE
Razstava V objemu cunamija, fotografije Blaža Laha iz Kluba popotnikov in fotografov Fotograf.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabu
7. maja na 9. tradicionalni pohod po Turistični poti občine Štore. Odhod ob 7.15 uri z osebnimi avtomobili z lokalne avtobusne postaje pri železniški postaji v Celju, ter 8. maja na 29. spominski pohod na Blegoš in Lajner. Ob 5. uri odhod z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
Planinsko društvo Zabukovica vabi: 7. maja na 3. tradicionalni pohod po Ormoški planinski potí od Gomile na Seneš-ki vrh. Odhod ob 6. uri iz Migojnic oz; Žalcainob6.20zGlazijevCelju. Informacije in prijave: Ivan Privora, tel. 031 860 188.
1\iristično društvo Štore vabi jutri na 9. pohod, ki se bo ob 8. uri začel preij železniško postajo. Smer pohoda je Mar* ja - Svetina - Svetli Dol - Mrzla planina » Store, predvideni čas pa 4 do 5 ur zmerni hoje.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CELJE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOĆ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor. Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev.
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega raču-
na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) .49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. PrO' paganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk. Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agenrija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
POMOČ: ARTABA-perzijska m
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir in vstopnica za savno na Rogaški Rivieri
2.	nagrada: dve vstopnici za savno na Rogaški Rivieri
3.-S.	nagrada: vstopnica za 3-urno kopanje na Rogaški Rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje do četrtka, 12. maja 2005.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 29. aprila. Prispelo je 972 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 30
Vodoravno: SPRAVA, PRILET, LEK, LA, CELOVEC, META, ITA, SPREVID, ZALOM, ANTROPONIM, CIKA, VAREK, KILAVEC, TRAKAR, MORITEV, OKNO, EKU, ŠČI, IK, MOK, MARNJA, LOLA, OMAKA, IDOL, EDEN, BA, ROG, UN, SNEDA, INTERNISTKA, RAL, LINK, UŠ, EA, ČU, SPREHOD, ROB, SE, IMENIK, CALAMA, ARA, ON. Geslo: Koroški zabaviščni park.
Izid žrebanja
1.	nagrado - bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir in vstopnico za savno na Rogaški Rivieri, prejme: Marija Vozlič, Laše 19 a, 3241 Podplat.
2.	nagrado - vstopnico za savno in za triurno kopanje na Rogaški Rivieri, prejme: Sonja Jančič, Cvetlična ul. 17,3000 Celje.
3.-5.	nagrado - vstopnica za 3-urno kopanje na Rogaški Rivieri, prejmejo: Milka Prešiček, Sevce 49,3272 Rimske Toplice, Natalija Bevc, Pristava 29,3253 Pristava pri Mestinju in Jožica Rožencvet, Bistriška 70, 2319 Poljčane.
Vsem nagrajencem čestitamo.
Nagrade bodo prejeli po pošti.
12 13114|1S
17 18 19 20
21 22 23
Ime in priiiriek: . Naslov:_
HOROSKOP
TEHTNICA
n
•a žito, LEOTAR-gora nad Trebinjem, NALANANA-spalna bolezen, NI-nikelj, ORURO-mesto v zahodni Boliviji
Ona: Presenečenje prijateljev bo zadetek v črno, saj kaj takšnega enostavno ne boste pričakovali. Vikend se bo razvijal f izredno prijetnem razpoloženju, kar si po vseh naporih tudi pošteno zaslužite.
On: Prepiru s partnerko bo sledila sladka sprava in vajin odnos bo le še trdnejši. Po drugi strani bo nastopila trda poslovna streznitev in le stežka vam bo uspelo odnesti celo ko-
Ona: Nekdo si bo na vse kriplje prizadeval, da bi vam kar najbolj nagajal, vendar se za tem skriva veliko več, kot le nagaji-vost. Poskusite ga malo spodbuditi in hitro boste opazili, da vas mogoče celo ljubi.
On: Srčna izvoljenka se bo počutila zapostavljeno, zato je še najbolje, da se ji izdatno posvetite in jo morda povabite v kino ali na sprehod. V ljubezni ni sicer nič narobe, a poskusita preživeti malo več časa sku-
DVOJČKA fâ
Ona: Niso najvažnejši tisti problemi, s katerimi se ukvarjate, temveč tisti, s katerimi se ne, a veste da obstajajo. Potrudite se, da se čimprej izvlečete iz nastalih težav, saj se boste precej bolje počutili.
On: Nikar se ne premislite, da ne boste razočarali osebe, ki spremlja vaše početje. Zvedeli boste, kje ste naredili napako, a je vprašanje, ali boste našli tudi rešitev. Vsekakor bo vse skupaj precej zabavno ...
Ona: Ob prijetnem pomen-ku boste spoznali še drugo plat osebe, s katero ste imeli doslej le poslovno razmerje. To vam bo ne le všeč, pač pa boste od sreče kar plavali v oblakih. Streznitev bo prišla dosti kasneje...
On: Slučajen obisk vam bo pokvaril prijetne načrte, zato pa odprl nove, v tem trenutku še povsem neslutene perspektive. Ne obotavljajte se, temveč zagrabite ponujeno priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila.
Ona: Prijatelj vas že dolgo vztrajno nagovarja, da se mu pridružite pri zanimivem poslovnem projektu, zato nikar preveč ne omahujte. Ko boste celo zadevo malo bolj preučili, se boste končno odločili za sodelovanje.
On: S poslovnimi parterji se boste dogovorili o podrobnostih nekega posla, ki vam lahko prinese precejšnje dobičke. Bodite previdni, saj boste le tako uspeli zagotoviti takšne pogoje, kot jih pričakujete.
ŠKORPIJON
Ona: Žalost je le prehodne narave, saj boste prav kmalu srečali novo ljubezen, ki vas bo navdihovala v prihodnosti. Ne obirajte se, saj so vaše možnosti več kot odlične. Tako se vam obeta prav zanimiv konec ted-
On: Pazite se nenavadnega presenečenja na dveh nogah in nikakor ne pustite, da bi odšlo mimo vas. Takšne napake si ne bi nikoli odpustili, saj imate odlično priložnost, da si končno uredite zasebno živ-
Davčna številka: .
Ona: Partner vam bo pripravil nepozaben romantičen vikend v dvoje, saj bo imel za vas pomembiw vprašanje, ki bo terjalo kar hiter odgovor, tako da pravega časa za razmislek enostavno ne boste imeli.
On: V pravem trenutku boste na pravem mestu in prav zato se vam obetajo precej obetavne poteze s strani prijateljice, za katero si želite, da bi postala tudi kaj več. Le pogumno, nikar ne stojte na mestu!
DEVICA
Ona: Če bo za vse izvedel partner, bo še najbolje, da se mu za nekaj časa skrijete. Bodite raje malo bolj previdni pri svojih avanturističnih izletih. Kdor se z ognjem igra, se lahko z njim tudi opeče.
On: Izlet v neznano vam bo odprl neslutene možnosti v ljubezenskem življenju. Obeta se vam teden, poln neobičajnih, a prijetnih presenečenj. Na prvi pogled bo vse povsem nora zadeva, toda važno je uživati.
Ona: Znebite se že enkrat teh morečih sanj in se končno predajte užitkom. Tudi delo ni vse in to prav dobro veste. Če boste venomer samo garali, bošloživ-Ijenje enostavno mimo vas.
On: S partnerko se bosta znašla pred pomembno čustveno odločitvijo, ki bo v veliki meri odločala o skupni prihodnosti. Naj vas ne bo strah, saj boste na koncu naredili natanko tako, kot je potrebno.
KOZOROG
Ona: V objemu starega prijatelja boste našli tolažbo in tudi začetek ljubezni, zato izkoristite priložnost, ki se zlepa ne bo ponovila. Tudi vam se obetajo boljši časi, tako v ljubezni kot tudi v poslovnih rečeh:
On: Morda pa vendarle ni vse tako kristalno čisto, kot je izgledalo na prvi pogled. Konec koncev je prav mogoče, da vam nekdo pripravlja pretkano past in samo čaka, da storite napačen korak. Bodite previdni!
Ona: Ne bodite tako zaskrbljeni. Res se je nakopičilo ogromno težav, vendar se bodo vse stvari sčasoma zadovoljivo uredile. Seveda se boste morali tudi sami precej potruditi. Za dežjem vedno pride sonce!
On: Še vedno se ne boste mogli otresti neprijetnega občutka, da vas nekdo v službi pošteno vleče za nos. Pretehtajte vse mož-kaj kmalu boste ugo-
tovili, kdo je to!
Ona: Partner vas bo presenetil in vam predlagal izlet, ki si ga že dolgo želite, a enostavno niste našli pravega časa zanj. Treba se bo hitro odločiti in izkoristiti ponujeno priložnost.
On: Pretehtavali boste svoje odločitve iz preteklih dni in ugotovili, da ste ravnali popolnoma pravilno. Prav tako bodo začeli počasi prihajati tudi rezultati teh odločitev, kar vam bo odvalilo kamen od sr-
RUMENA STRAN
Adriatic
zavarovalna družba id.
PE Celje
Lava 7. 3000 Celte Tel 03 425 35 00
Fax: 03 545 17 72 www adriatic.si
LEPOTTCKA TEDNA
Le koga zanima podiranje kegljev, če mu pred očmi skačejo tokrat še posebej vroče plesalke plesne šole Ane Žvorc.
Voditelj Lado Bizovičar je ugotovil, da si je treba za bowling zavezati vezalke in imidž »odvezanca« braniti samo za televizijo.
Smo vaši zastopniki Adriatic zavarovalne družbe
za Laško in Radeče z okolico
Bowling za Celje
Če so imeli Američani Bowling za Columbine in Planet Hollywood, je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bomo Celjani po Planetu Tuš dobili Bowling za Celje. Na svečani otvoritvi se je smetana prišla nastavljat fotografom. Če se bo vse skupaj prijelo tudi med navadnimi smrtniki, bo pokazal čas, dejstvo pa je, da se naš Planet spreminja v pravo pravcato nočno zabavišče. Je na vidiku tudi prva prava javna hiša? Pustimo se presenetiti.
IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ
Anja Rebek ima srečo, da je edina televizijska družabna kronist-ka v Sloveniji, saj bi si jo sicer druge z veseljem privoščile na račun čudnega oblačenja.
Prvi poljub: pri trinajstih
Za koliko denarja bi se slikala gola: za nič na sve- | tu
Skrivnost, ki jo bo prvič izdala na glas: obožuje kombinacijo fant, jagode [ in smetana ...
Inteligenčni kvocient: ji ga še niso izmerili
Slavko Ivezič, desna roka Mira Požuna in nekdanji glavni trener naših rokometašev, je na otvoritev prišel v družbi svoje boljše polovice, s katero bosta zagotovo tekmovala tudi v bowlingu. 0 rezultatih vas bomo obveščali.
Ime: Patricija Priimek: Hofman Starost: 17 let Hobiji: plavanje, kolesarjenje, sprehodi, druženje
Hrana: sladoled in čokolada
Moški, ki ji zavrti glavo: trenutno ga ni
Dosežki: dobri rezultati na šolskih tekmovanjih
Z veseljem uam bomo predstavili našo ponudbo. Vanja, Jože in Štefi!
Štefi Slapšak 031-335-007
Igor rešil čast Celjanov
Ko smo se v nedeljo podali na laški Šmohor, kjer so pripravili piknik ob prazniku dela, smo bili prepričani, da tam ne bomo srečali prav nobenega znanega Celjana. Zmotili smo se, našo čast je poleg podjetnika Borisa Kuglerja, ki se je okoli sprehajal s svojo Natašo, rešil vsestranski Igor Korošec, lastnik glasbenega studia Coda, ki je javnosti prvič predstavil svoje novo odkritje. Tri dekleta, ki so si nadela ime Tri lilije.	IG
Z našimi zavarovalnimi storitvami skrbimo za vaš varni vsakdan in varno prihodnost.
Za vas imamo pripravljeno vrsto osebnih, zdravstvenih in premoženjskih zavarovanj -zagotovo potrebujete vsaj enega izmed njih.
Za vas skrbimo tudi zastopniki:
Borut Plevel	031-592-788
Pavel Kamenik	031-208-696
Angelca Korošec 041-452-862
Vanja Sernec 041-725-187
1
Jože Krajne 041-704-145