c Za poduk in kratek čas. Božična zvezda. (Resnična dogodba.) (Dalje.) V G v zadaji železaiški poataji iz- atopim ia ai vzamem poštui vozai list. Bila je tema ia aebo frao aad mestom, aiti jedaa zvezdica ai svetila. Saežilo je. Sedel seai aa poataem vozu — sam. . Trl me je nemir. — Ob, peljal sem ae že po zaaaib mi krajib ia zrl skozi okaa dobro zaaae mi vasi. Koaečao pride zadaja vaa, še pol ure. rKratko je vse, kar s časom miae", pravi zveličaui Tomaž Kempčaa. Voz se pomika po tlaku domačega mesta, postilijoa zabrlizga, aabajal sem se pred poštaim poslopjem. Izatopim. Nikdo me ai pričakoval, a tudi vedeli aiso za moj pribod. S težkim srcem ia pofasuimi koraki 8e bližam očetovi biši. Srce mi je aemirao bilo. ko sem pozvoačklal. .. Slišim korake. .. Aaemarijka odpre v roki je držala lu« ia bila v črai obleki. Naade, ubogo dete, prišel si k žaloataemu — Božiču! Solze so mi zalile oči. .Dišalo je po jelčji ia cvetlicab... Vrata so bila lahao odprta, ia aa pragu stoji Marijica bledega obličja ia črno oblečeaa. Hitim k aji... Ko aern v hišo pogledal — zaječim ia omabaem aazaj. Na srediai biše stoji krsta, a v aji belo oblečeni mrlič.. . Bili so moja mamica. Vsi se jokamo. Med tem pridejo oče ia mi reko: ,.Mati so velikokrat po tebi vpraševali, misleč, da si že aa potn. Sedaj ajih veaj lahko k zadajemu počitku aa mirodvor spremljaa. Zadaje besede so bile — blagoslov za — tebe". Oče me primejo za roko ia gremo b krsti. Solze so mi zalile oči, ia luči mrtvaških sveč okolo krste so plesale pred meaoj. Poljubim mrzlo materiao čelo ia padem aa koleai. Iz zvoaika doaijo glaaovi zvoaov, ozaaajujoč av. Božič. Tako občutljivo še me aikdar aiso ajihovi glasovi pretreali, kakor sedaj. Jokal sem britko ia skozi moje solze aem videl, kako moji ljubi ia dragi z meaoj klečijo ia molijo za plemeaito dušo rajue matere. III. Tafeoj po novem letu se vruem aazaj v Berolia. Prva velika žalost je v mojem življenji aastopila. V zaaastvu sem iskal tolažbo. Pisali amo leto 1870. Vihar aavdušeaja spreleti v Evropo. Veliki spomiui 1. 1813 so oživeli. Vse, kar spada k zvezi vojae, se pri- druži k zastavi kraljevi. Tudi prostovoljci se oglase. Obe vojai ae vlečete proti Reau ia prva zmaga je povzročila veliko alavoklicov v deželi. V Beroliau ia gotovo tudi drugod se oglašajo dijaki, da kot prostovoljci aaatopijo jedaoletBo vojaško službo. Tudi jaz prosim očeta svojega, da mi dovolijo jedaako storiti. Dovo lijo mi, ia takoj začaem aositi vojaško sukajo. Namesto matematiške forme (oblike) slišal sem vojaško komaudiraaje. Za silo aašega aovega poklica smo se v prostih urah odškodovali v gostilaab. Skoraj vaak daa so dohajale zmagoalavae aovoati, a prečitaaim so že sledili trikratai: ,,Hura!" Narodae pesai so se pevale iu čaaaiške aovosti ae čitale. Zivljeaje, ki 8em sedaj imel, imelo je veliko mikavaost aa me. Takoj sem pla%7al v popolaem veselju življeaja, ter se oziral aa smijoči ia mamljivi breg aa obe straai, kakor pa v aebo aad meaoj. Prvokrat v življeaji sem opustil v aedeljo službo božjo, akoravao sem imel čas iti v cerkev, prvokrat sem zaapal brez večerae — molitve. V gruduu dobimo veadar-Ie ukaz, da se pridružiaio k aašemu oddelku. Pride mi misel, da bi sv. zakrameate vzprejel, a ui mi bilo možao tega darii storiti ter se odtegaiti aekaj ur od šumečega življeaja, ter v tihem miru v cerkvi svojo vest premišljevati. Pouzročil sem ua duši — akodo. (Dalje prih.) Smešnica 3. ,,Oj", bvali dijak dijaku profesorja, ,,aaš profesor je tako učea ia zaa toliko, da mu ae vem para". ,,Kaj pa zaa tedaj ?" vpraša dijak, ..Toliko", odgovori mu dijak, ,,toliko, da bi jaz sila veliko zaal, ko bi zaal vse to, česar še ae zua naš profesor".