< > h V) Q 3 u (/> < u O Kratek užitek se plača z dolgo bolečino. Italijanski pregovor m Številka 13 Letnik 53 Cena 15,- šil. 1,09 evra »150,-SIT petek, 30. marca 2001 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Ključno vlogo pri uresničitvi programskega naloga za manjšine ima deželni intendant ORF. Dr. Fritz Csoklich Manjšinske oddaje ORF samo tam, kjer so table? Stran 3 Slovo od škofa Egona Kapellarija Pretekli četrtek, 22. marca, se je na Slovenski gimnaziji in Dvojezični trgovski akademiji poslovil škof dr. Egon Kapellan. V obeh deželnih jezikih se je zahvalil za sprejem ter poudaril, da se bo Cerkev tudi naprej trudila za sožitje med obema narodoma. Slovesnosti so se udeležili nadzornika Boschitz in Dorn ej ter ravnatelja Amrusch-Ho-ja in Wakounig (na sliki). Foto: Gotthardt IZ NAŠIH OBČIN Odločitev odložena V Šmihelu občinski svet še vedno ni našel lokacije za zidavo mrtvašnice. Stran 6 SOLSTVO Spoznavanje Koroške Študentke ljubljanske Pedagoške fakultete spoznavajo Koroško. Stran 4 KULTURA Zmeda na odru Odrasla gledališka skupina SPD Radiše je uspešno uprizorila komedijo. Stran 10 Napetost pri SAK Predsednik SAK Partl zaenkrat miri duhove po preteklem porazu. Stran 15 2 Politika Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Haider pred koncem? SLOVENSKA GIMNAZIJA Škof Kapellari seje poslovil Po imenovanju za naslednika štajerskega škofa Johan-nesa Weberja je moral dosedanji koroški škof Egon Kapellari pospraviti svoje dosedanje domovanje. Tako je obiskal tudi Slovensko gimnazijo in Dvojezično trgovsko akademijo. Četrtek, 22. marec, je bil že dalj časa določen kot dan škofove vizitaci-je; takrat pa se še ni vedelo, da bo to poslovilni obisk. Vse potrebno je uredil nadzornik za verouk Tone Boschitz. Škofa - pripeljal ga je Ervin Vauče, maturant Slovenske gimanzije 1985 - je sprejel in pozdravil vodja Slovenske gimnazije Jože Wakounig. V gimnazijski avli je sledila kratka slovesnost; udeležil se je je tudi nadzornik Teodor Do-mej. Jože Wakounig se je škofu zahvalil, da si je v svojem 20-letnem delovanju na Koroškem zavzeto prizadeval za pravičnost in spravo med obema narodoma. Čestital mu je za imenovanje za novega graškega škofa in mu želel vse najboljše ob vrnitvi v domovino. Ravnateljica Dvojezične TAK Maja Amrusch-Ho-ja je na kratko orisala nastanek, razvoj in pomen svoje šole. Škofu je_ zaželela obilo uspeha na Štajerskem. V imenu dijakov dvojezične TAK je škofa pozdravila Lena Smolle, za Slovensko gimnazijo pa Metka Wakounig. Škof Egon Kapellari se je v. obeh deželnih jezikih zahvalil za prijazni sprejem. Poudaril je pomen višjega šolstva za koroške Slovence. Cerkev se bo trudila za pravičnost in sožitje med obema narodoma. Koroški Slovenci bojo tudi v prihodnje imeli v katoliški Cerkvi varno in toplo zavetišče. Slovesnost so olepšali gimnazijski pevci in instrumentalna skupina pod vodstvom profesorjev Stanka Pol-zega in Romana Verdela. Škof je obiskal tudi učiteljska zbora obeh šol, nato se je pogovarjal z maturanti. unajčani so preteklo nede-1 Ijo, 25. marca, izvolili nov mestni parlament. Pri vseh, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo z avstrijsko politiko, je bilo presenečenje nad izidom volitev zelo veliko. Le redkokdo je računal z absolutno večino za dunajske socialdemokrate. Toliko večje je bilo njihovo navdušenje -njihov zmagoslavni vodja Häupl pa je po nedeljskih volitvah ne-dvomo postal najvplivnejši politik v avstrijski SPÖ. Nekako se sedaj nahaja v vlogi, ki smo jo doslej poznali le pri Haiderju: oba sta sicer „samo” deželna kneza, dejansko pa jima javnost pripisuje - vsaj kar zadeva njuni poziciji v stranki - vplivnost nekronanega avstrijskega cesarja. Kako eodro bo znal igrati „cesarsko" vlogo Häupl, bo pokazala prihodnost. Vsekakor skuša s svojimi prvimi povolilnimi potezami in izjavami sistematično ustvariti v javnosti vtis, da se nikakor noče vdajati objestnemu zmagoslavju. Sicer pa je Häupl sin klasične dunajske socialdemokracije, ki zna svojo desetletja trajajočo absolutno oblast uveljavljati predvsem z notranjo solidarnostjo in disciplino ter zunanjo udarnostjo. Zanjo šteje v prvi vrsti uspeh stranke, ker se zaveda, da le uspešna stranka lahko zagotavlja vpliv in oblast svojih funkcionarjev in zaupnikov. V tem smislu se dunajska socialdemokracija in njen prvi mož Häupl bistveno razlikujeta od Haiderja. Odnos koroškega deželnega glavarja do lastnih funkcionarjev in zaupnikov jasno kaže, da v njih ne vidi v prvi vrsti enakopravne dele svobodnjaške skupnosti, temveč podrejene figure na šahovnici - kar dokazuje mdr. dolga vrsta njegovih nekdanjih sotrudni-kov, ki so postali žrtev njegovih oblastniških in narcističnih strasti po načelu: Stranka sem jaz! Kdor se v politiki vede tako egocentrično in vidi eno svojih bistvenih nalog v brezobzirnem populizmu ter iskanju (baje- vnih ali resničnih) notranjih in zunanjih nasprotnikov, „ki jih je treba iztrebiti”, se prej ali slej nujno znajde v neizglednem položaju. Pride čas, ko mora spoznati, da ljudje, ki so mu še prej sledili kakor da bi bil mesija, prepoznavajo njegovo politiko kot protislovno, kaotično, skratka neverodostojno. In tako mu preostane le še zadnji kanček upanja, s tem da se zateče k metodam, ki jih brezobzirni populisti še najbolj obvladajo: hujskanje proti šibkim, širjenje predsodkov in udarjanje na nacionalistične strune. Zlasti na zvezni ravni je kaotična in protislovna politika koroškega deželnega glavarja več ko očitna. Haider je sam slovesno podpisal vladni sporazum, v katerem se koalicijska partnerja obvezujeta sanirati državni proračun, kot to zahteva EU. Moral bi vedeti, da takšni sanacijski ukrepi prizadenejo predvsem t.i. male ljudi, torej tiste, ki so na preteklih državnozborskih volitvah - med drugim na Dunaju - množično podprli prav njega. Primitiven trik volilne propagande (vodi! jo je Rumpold) - Haider je na Dunaju „kandidiral" pod imenom Helene Partik-Pabie. Tega se je očitno tudi zavedal in se je zato kmalu po podpisu vladnega sporazuma uradno uvrstil med „navadne” člane stranke v upanju, da bo lahko igral dvojno, nasprotujočo si vlogo: vlogo nekronanega cesarja avstrijske FPÖ in neuradnega voditelja zvezne vlade, hkrati pa, če se izkaže kot oportuno, vlogo celovškega opozicionalca, ki kaže „tistim na Dunaju ta prävo pot”. Temu primerno se je vključeval tudi v volilni boj na Dunaju. Šel je celo tako daleč, da na plakatih ni nastopal pod svojim lastnim imenom, temveč pod imenom glavne kandidatke dunajske FPÖ Helene Partik-Pabie. Takšen trik volilne propagande lahko uvrstimo v kategorijo „smešno in primitivno”. Za stranko (in njenega glavnega strokovnjaka za politično reklamo Rumpolda), ki misli, da se lahko uspešno poslužuje takšnega volilnega trika, ker očitno izhaja iz prepričanja, da so volilci do skrajnosti neumni, to vsekakor ni častno spričevalo. Nikakor pa ne moremo uvrstiti v kategorijo „smešno in primitivno" volilne propagande, ki vidi najboljše možnosti za uspeh v zavestnem širjenju antisemitizma in hujskanju proti tujcem. Takšne politične metode so skrajno nečloveške in nevarne. Ustvarjajo ozračje, v katerem uspevata narodnostno sovraštvo in politični ekstremizem in kjer se dobivajo „moralno” podporo zagovorniki neonacističnega totalitarizma. Čeprav so dunajski svobodnjaki ob krepki podpori koroškega deželnega glavarja skušali po tej poti priti do svojih dosedanjih vo-lilcev, so se jim ti v precejšnji meri izmaknili. Predvsem Haiderja je moralo to zelo zbegati, saj je moral spoznati, da se je z igro v dvojni vlogi ujel v lastne zanke, pri tem pa mu v odločilno pomoč niti niso več latentni antisemiti, ksenofobisti in rasisti. Viden izraz njegove živčnosti so bili njegovi napadi na svobodnjaške člane zvezne vlade, v katerih vidi glavne krivce dunajskega poraza. Prav posebej je še hud na finančnega ministra Grasserja, za katerega naj bi celo zahteval, da ga njegova šefica Ries-Passer odpokliče kot finančnega ministra. Kakor zgleda, čuti, da se bodo svobodnjaški vladni politiki od njega resnično emanci-pirali, njemu samemu pa bi preostala le še Koroška. Se bo s to vlogo zadovoljil? Ali drugače vprašano: Imamo po dunajskih volitvah opraviti s Haiderjevim pred - realističnim - političnim koncem? Politika MANJŠINSKE ODDAJE ORF Samo tam, kjer so dvojezične table? Dr. Fritz Csoklich, član Sveta modrih, NAŠEMU TEDNIKU: „Ključno vlogo bo imel deželni intendant.” PREDLOG NSKS Programski nalog ORF za narodne skupnosti (1) Der Österreichische Rundfunk hat in seinen öffentlich-rechtlichen Programmen (Hörfunk und Fernsehen) sowie den sonstigen Diensten, die seinen Unternehmensgegenstand bilden, die autochtonen Volksgruppen durch Vermittlung von Nachrichten und Reportagen einschließlich der Berichterstattung über deren kulturelles Leben angemessen zu berücksichtigen sowie mit einem regelmäßigen Programmangebot in den Sprachen der Volksgruppen deren Bestand und Entwicklung zu fördern. (2) Das Ausmaß der öffentlich-rechtlichen Programmangebote und sonstigen Dienstleistungen in den Sprachen der Volksgruppen wird vom Stiftungsrat auf Vorschlag des Publikumsrates festgelegt. Dabei sind jedenfalls tägliche Informationsleistungen in Radio und Fernsehen im Rahmen der einschlägigen Sendeleisten der Länderstudios und sonstigen Dienste sowie spezielle mindestens wöchentliche Fernsehsendungen für die Volksgruppen vorzusehen. (3) Der Österreichische Rundfunk hat außerdem für ganztägige regionale bzw. lokale Radioprogramme für die autochtonen Volksgruppen zu sorgen, die nach den Bestimmungen dieses Gesetzes auszurichten sind und deren Wortanteil in der Tages-flächg überwiegend in der jeweiligen Volksgruppensprache zu gestalten ist. Der Österreichische Rundfunk kann diese Radioprogramme unter Heranziehung des Programmentgeltes in Zusammenarbeit mit privaten Hörfunkveranstaltern der Volksgruppen gestalten. (4) Ist für ein Volksgruppengebiet mit einer autochtonen Volksgruppe keinem Hörfunkveranstalter eine Zulassung zur Veranstaltung eines Hörfunkprogrammes mit in der Tagesfläche überwiegendem Wortanteil in der betreffenden Volksgruppensprache gemäß dem Privatradiogesetz erteilt, so sind dem Österreichischen Rundfunk die notwendigen Übertragungskapazitäten für ein zusätzliches Programm gemäß Abs. 3 zuzuteilen. ■ X"akor smo poročali (NT 11), je zvezna vlada sklenila I Vpunktacijo o temeljiti reformi ORF, v kateri je zapisano, da je treba v programskem nalogu ORF jasno upoštevati tudi narodne skupnosti. Nadalje naj bi po punktaciji bilo mogoče sodelovanje ORF s privatnimi radijskimi postajami avtohtonih narodnih skupnosti, torej tudi z radijskima družbama Korotan/Agora. V punktaciji utemeljujejo določila v korist narodnih skupnosti z lani sprejetim ustavnim določilom. Vlada je določila tudi poseben Svet modrih in ga zadolžila, da glede novega programskega naloga izdela detajli rani predlog. Svet modrih, med katerimi je tudi bivši glavni urednik graške Kleine Zeitung dr. Fritz Csoklich, je svojo nalogo že izpolnil in preteklo sredo posredoval predlog javnosti. Programski nalog za narodne skupnosti so modri konkretizirali takole: Der ORF hat die Volksgruppen angemessen in seinen Programmen zu berücksichtigen. Er kann dazu mit anderen Rundfunkveranstaltern Zusammenarbeiten, in jenen Gebieten, in denen zweisprachige topographische Bezeichnungen aufgrund gesetzlicher Vorschriften anzubringen sind, muss der ORF jedenfalls für Lokalsendungen des Hörfunks und Fernsehens in der Sprache der jeweiligen Volksgruppe sorgen. Die Beiträge werden von den Landesintendanten festgeiegt. Das Gesamtangebot des ORF soll zur Förderung der österreichischen Identität unter dem Blickwinkel der europäischen Integration beitragen. Die EU-Fernsehrichtlinie ist zu beachten. Kakor je iz detajliranega predloga Sveta modrih o programskem nalogu za narodne skupnosti razvidno, se njegovi avtorji niso opredelili do vprašanja, kakšen naj bi bil časovni obseg manjšinskih oddaj. Nič manj vznemirljivo pa je tudi določilo, po Član Sveta modrih dr. Fritz Csoklich, bivši glavni urednik graške Kleine Zeitung. katerem naj bi manjšinske oddaje bile omejene samo na teritorij, za katerega zakon predpisuje dvojezične napise. Zakaj so se odločili za teritorialno določitev manjšinskih oddaj povsod tam, kjer naj bi stale dvojezične table? Član Sveta modrih dr. Fritz Csoklich je v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM poudaril: „Ta zamisel se nam je zdela zelo zanimiva. Hoteli smo s tem tudi medialno podpirati kraje, ki so v javnosti izpostavljeni zaradi svojih dvojezičnih napisov. Ali je to tudi tehnično pametno, pa se bo še izkazalo pri naslednjih pogovorih.” In zakaj se modri niso opredelili glede časovnega obsega manjšinskih oddaj? Csoklich: „To ni stvar zakona, temveč ORF. Ključno vlogo pri uresničitvi programskega naloga pa bo imel deželni intendant.” Predlog sveta modrih bo sedaj predmet parlamentarne obravnave „in bo gotovo še doživel spremembe” (Csoklich). Predsednik NSKS Sadovnik je te že urgiral. Posebej se je izrekel proti omejevanju oddaj na področje, kjer stojijo dvojezične table in zahteval, da se zagotovijo celodnevne oddaje v sodelovanju s privatnimi oddajniki. Zbor narodnih predstavnikov NSKS pa je na predlog poslovodje radia Korotan mag. Pippa soglasno sprejel predlog zakonskega osnutka, ki ga objavljamo na posebnem mestu. Janko Kulmesch MANJŠINSKI MANDAT Stranke ne kažejo resne politične volje Dolgo je trajalo. Lani poleti so obljubili, da naj bi bila seja že septembra 2001, pretekli torek, 27. marca 2001, pa je končno bilo tako daleč: sestal se je pododbor deželnega zbora pod vodstvom klubskega šefa ÖVP dr. Wutteja na temo deželnozborsko zastopstvo narodne skupnosti. Kakor pa je potek seje pokazal, zastopniki strank očitno ne kažejo resne pripravljenosti za rešitev tega vprašanja. Še več: dobiš vtis, da zafrkavajo. Drugače si ne moreš razlagati njihove kritike na seji na račun zastopnikov manjšine (predsedniki NSKS, ZSO in EL Sadovnik, Sturm in Wakounig), da od njih še niso dobili konkretnega predloga, kakšno naj bi bilo deželnozborsko zastopstvo narodne skupnosti. V resnici so ta predlog že prejeli lani, konkretno pa naj bi po predstavah zastopnikov narodne skupnosti uvedli model z dvema glasovnicama: z eno glasovnico bi pripadnik narodne skupnosti volil stranko, ki jo preferira iz političnih ali svetovnonazorskih nagibov, z drugo pa bi lahko izbiral med kandidati/ kandidatkami za manjšinski mandat. Rezultat torkovega pogovora v pododboru? Stranke so obljubile, da bodo dale preveriti predlog od deželne ustavne službe, ali se ujema z zvezno in deželno ustavo. Hkrati so poudarile, da brez ustavne spremembe ne bo mogoče uvesti modela z dvema glasovnicama, sprememba ustave sama pa da je zelo težavna. Česar stranke na seji niso dale razumeti: ovire nikakor niso nepremostljive -potrebna je le resna politična volja. Janko Kulmesch 4 Šolstvo Spoznavamo dvojezično šolo in pestro kulturo na Koroškem V okviru izmenjave med ljubljansko Pedagoško fakulteto in celovško Pedagoško akademijo se te dni na Koroškem mudi 12 študentov, ki spoznavajo življenje, kulturo in dvojezično šolstvo koroških Slovencev. Bodoče učiteljice so si ogledale tudi deželni studio ORF, ki ga je študentkam predstavil urednik slovenskega sporeda Miha Pasterk. odelovanje med obema ^^pedagoškima ustanovama V™Zv Ljubljani in Celovcu poteka že nekaj let, leta 1998 pa so podpisali tudi sporazum, ki je sodelovanje še okrepil. Na Dnevu jezikov pretekli teden je ravnatelj dr. Mieden označil slovenščino kot drugi jezik na akademiji in s tem dal slovenščini tudi ustrezno mesto. Tako se na tritedenskem bivanju soočajo bodoči učiteljice in en učitelj s koroškim življenjem. Poleg prakse na dvojezičnih šolah - ljudska šola na Bistrici v Rožu in Javna dvojezična šola v Celovcu - študentje obiskujejo predavanja na Pedagoški akademiji in razne ustanove koroških Slovencev (kulturne, politične in gospodarske). O svojih vtisih so študentje povedali naslednje: K lastanjeni smo v Mladinskem IMdomu, kjer tukajšnji vzgojitelji skrbijo za naše počutje, kuharji pa s svojimi specialitetami za naše želodčke. Mladinski dom ima poleg mnogih stvari organizirano tudi podaljšanje bivanja za učence Ljudske šole 24, kjer del naše skupine opravlja šolsko prakso. Drugi del skupine opravlja prakso na ljudski šoli na Bistrici v Rožu. Poleg tega se udeležujemo tudi vaj in predavanj na Pedagoški akademiji skupaj s celovškimi študenti, ki bodo prihodnjo jesen gostovali v Ljubljani. Ti študentje so nas presenetljivo dobro sprejeli, zato se še toliko bolj veselimo zabave, ki bo v četrtek na Pedagoški akademiji, saj bomo lahko naša poznanstva še poglobili. Poleg študentov pa je treba omeniti tudi profesorje, fci.se zelo trudijo, da bi bilo naše bivanje v Celovcu karseda prijetno. Zato bi se ob tej priložnosti vsem profesorjem zahvalili. Ravno v času našega obiska je Pedagoška akdemija organizirala Dan jezikov, ki se ga je udeležilo tudi precej profesorjev in študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. Udeležili smo se lahko več jezikovnih delavnic, kjer je prišla do izraza pomembnost poznavanja in znanja jezikov, prav tako pa tudi pomembnost sodelovanja različno govorečih. Že po kratkem času našega bivanja v Celovcu smo opazili nekaj razlik med našim in avstrijskim šolskim sistemom. Ena večjih razlik je, da imamo v Sloveniji osem- oz. devetletno osnovno šolo, tej sledi. srednješolsko izobraževanje, z maturo oz. zaključnim izpitom pa je možen študij na fakultetah ali visokih strokovnih šolah. Posebnost na Koroškem je tudi poučevanje v slovenskem in nemškem jeziku, kar je za nas še posebej zanimivo. Presenetljiv je tudi način ocenjevanja, saj je ocena 5, ki je v slovenskih šolah najboljša, v avstrijskih najslabša. Petra Berložnik, Primož Jan, Maja Strel Zapravljanje prakse na Peda-VVgoški akademiji v Celovcu se nam je zdela enkratna priložnost za obogatitev našega pedagoškega znanja in hkrati izziv za nas same. Najprej smo spoznale situacijo koroških Slovencev. Bile smo presenečene, ko smo izvedele, da obstaja tu toliko različnih društev in organizacij, ki še vedno krepijo in ohranjajo slovensko besedo ter povezujejo koroške Slovence med seboj. Prav tako nismo pričakovale tako toplega sprejema povsod, kamor smo prišle. V teh treh tednih našega bivanja v Celovcu pa ne spoznavamo le življenja in znamenitosti prelepe Koroške. Zanimivo se nam zdi to, da je odnos na Pedagoški akademiji med študenti in profesorji veliko bolj odprt in sproščen, česar pri nas ni opaziti, saj je ta odnos pri nas bolj formalen, kar pa je verjetno posledica tega, da je na naših predavanjih tudi do 120 študentov. Predvsem pa nam je bilo všeč to, da so tukajšnji predmeti bolj praktične narave, pri nas pa vse preveč temelji na teoretičnem in fotografskem znanju. Tanja Beravs, Katja Klakočar, Katja Mikuletič O tik s tukajšnjimi prebivalci Onam je odprl nov pogled na problem dvojezičnosti v zamejstvu. Same prihajamo s področja slovenske Obale, kjer so se problema dvojezičnosti lotili na popolnoma drugačen način, in sicer z uvedbo italijanskega jezika kot obveznega šolskega predmeta v slovenskih osnovnih šolah in italijanskih šolah za italijansko manjšino. V nasprotju z Obalo pa so na avstrijskem Koroškem enotne ljudske šole, kjer so tako nemško kot slovensko govoreči otroci. Ravno ta situacija pa je za učitelje težavna. Učitelji morajo biti zelo fleksibilni, saj morajo zadovoljiti tako slovensko kot nemško govoreče otroke. Na predavanjih pa smo ugotovile, da daje ravno temu Pedagoška akademija v Celovcu velik poudarek. Erika Bremec, Vesna Mihevc, Maja Strgar izmenjavo študentov smo ^-se odločile, da bi si razširile obzorja. Naš cilj je predvsem spoznati šolski sistem v Avstriji; natančneje princip delovanja tukajšnjih šol. Po dosedanjih ogledih in hospitacijah smo mnenja, da so nekatere učiteljice prave umetnice pri izvajanju le-tega, saj so sposobne usklajevanja še tako različnega predznanja slovenščine učencev. Na Koroškem so nas sprejeli toplo in odprtih rok, tako gostitelji v slovenskem Mladinskem domu kot sama Pedagoška akademija. Organizirali so nam različne oglede in nam s tem približali življenje Korošcev. Brez kakršnihkoli problemov so nas sprejeli tudi sami študentje/-ke, natančneje skupina, ki se bo naslednje leto udeležila izmenjave v Sloveniji. Takoj smo navezali stike, ki jih s pridom ohranjamo in v njih uživamo. Janja Černič, Valentina Žgavec, Sonja Koprivec Domače krape so na letošnjem Jožefovem sejmu v Dobrli vasi posebno dobro prodajali. Prodajalci so lahko bili s kupčijo vsekakor zelo zadovoljni. Foto: Budai 35.000 ljudi in 300 Jozejev na Jožefovem sejmu Jožefov sejem je iz leta v leto uspešnejši. Letos je prišlo 153 razstavljal-cev, ki so imeli pri odličnem vremenu polne roke dela. Dobrla vas. Že v petek, 23. marca, je prišlo v Dobrlo vas več obiskovalcev kot v prejšnjih letih, tako da so Dobrolčani za soboto in nedeljo pričakovali rekordni obisk. Pri sončnem in toplem vremenu je bila potem Dobrla vas res za dva dneva gospodarski center južne Koroške. S svojimi iniciativami je podjetje Rutar bistveno POMAGAJMO Koroška vas za Madagaskar Tinje. V naslednjih dneh in tednih bodo po vsem Koroškem učenci prodajali cvetne čebulice za akcijo „Koroška vas za Madagaskar“, kjer pomaga misijonar Slovenec Pedro Opeka družinam, ki so doslej živeli na smetiščih med odpadki. Cilj je sezidati 30 do 50 hiš in tako dati družinam streho nad glavo in jim omogočiti človeško dostojansko življenje. Doslej je uspelo zbrati denar za 11 hiš. Bralce naprošamo, da pomagajo k uspehu akcije. prispevalo k uspehu sejma, v petek je prišlo kar 300 Jozejev v trgovino, za vsakega pa so pripravili darilo. Najstarejši in najmlajši Jozej pa sta dobila tudi bon za nakup v Rutarju. Zelo zadovoljni so bili tudi prodajalci avtomobilov, pa tudi kmetijskih strojev so prodali dovolj." Zadruga-market pa je imela hišni sejem, ki je bil - čeprav zunaj centra, tudi zelo dobro obiskan. V vedno večjem številu so na sejmu zastopani tudi kmetje, posebno bio-izdelki so letos vzbudili največ pozornosti. Čeprav je letos prišlo 35.000 obiskovalcev, žandarmari-ja ni imela težav, komandant Pe-pej Pototschnig je bil z disciplino obiskovalcev zadovoljen. PRORAČUN Občina Žitara vas zaključila lani z minusom Žitara vas. Na minuli občinski seji, pretekli petek, 23. marca, je žitrajski občinski svet razpravljal o letnem obračunu za leto 2000. Pri tem se je izkazalo, da je občina Žitara vas na finančno zelo šibkih nogah in da je leto 2000 zaključila z visokim primanjkljajem. V letu 2000 je imela občina v rednem proračunu dohodke v višini 35,1 mio. šilingov ter izdatke v višini 36,5 mio. šilingov. Minus v višini 1,4 mio. šilingov bo zaenkrat bremenil občinsko bilanco, Žitrajčani pa upajo, da ga bodo lahko pokrili z izredno dotacijo dežele Koroške. • Vrtec. V razpravi o proračunu se je izkazalo, da je dvojezični otroški vrtec občini pomagal varčevati pri izdatkih, saj je Urad zveznega kanclerja za dvojezično vrtnarico prispeval 391.000 šilingov. Dvojezičnost. Čeprav dvojezičnost koristi občini, so se SPÖ, ÖVP in FPÖ pri drugi točki izrekli proti njej. Omenjene frakcije so vložile nujnostni predlog (ki kroži od občine do občine), v katerem zahtevajo, da se naj slovenščina ne uvede v polni meri kot drugi uradni jezik na občinskih uradih. To je bilo očitno za SPÖ, ÖVP in FPÖ tako nujno, da so zadevo z nujnostnim predlogom (2/3 večina) spravili na dnevni red. Štirje mandatarjiu EL so kot edini glasovali proti. OGLAS Filii Stahl Za okrepitev našega tima iščemo nastavljencaZ-ko za trgovinske poklice za naš izvozni oddelek (Slovenija, Hrvaška). Službo lahko nastopite takoj. Zahteve: znanje tujih jezikov (slovenščina in angleščina v pisni in ustni obliki), dobro računalniško znanje, opravljena vojaška služba Prošnje naslovite na: „Filli“-Stahlgroßhandels.gmbH., Schrödingerstraße 5, 9020 Klagenfurt-Celovec, tel. 0463/37970-3951 (g. Jernej) SPREMEMBE Personalne spremembe Pliberk/Šmihel. Presenetljivo je šef pliberških svobodnjakov Klaus Patterer oddal mesto šefa frakcije ter tudi vse druge strankarske funkcije. Frakciji pa je ponudil, da ostane v občinskem svetu, če ne bi našli ustreznega naslednika. Patterer je star 32 let in je bil 14 let v občinski politiki. Tudi v Šmihelu je prišlo do sprememb, in sicer v SPÖ, kjer so za novega frakcijskega šefa izvolili Lorenca Pauliča, ki je tudi predsednik šmihel-skega teniškega kluba. Paulič je nasledil Janka Pajanka, ki je funkcijo oddal iz starostnih razlogov. POD SKUPNO STREHO Še letos bodo vrtec povečali Pliberk. Občinski svet v Pliberku bo prihodnji torek, 3. aprila, ob 19. uri sklepal o razdelitvi del za povečavo otroškega vrtca. Še letos bodo vrtec povečali, tako da bodo. v njem imeli prostor vsi otroci. Del otrok je zdaj namreč v prostorih glavne šole. Na dnevnem redu je tudi podelitev občinskega grba Pliberškemu podjetniku Erwinu Čuješu. OBČINSKI URAD Selani bodo določili novega vodjo urada Sele. Prihodnji torek, 3. aprila, bo ob 18. uri zasedal občinski svet v Selah. Med drugim bodo selski občinski možje sklepali o kooperaciji z regijo Carnica - Rož, regionalno zvezo Južna Koroška in regional no zvezo Labodska dolina. Na dnevnem redu bo tudi letni obračuna za leto 2000, ter sklepanje o krajevnem razvojnem konceptu. Aktualno pa je v Selah tudi vprašanje vodje občinskega urada. Po upokojitvi doslejš-nje vodkinje Marice Čebul ima urad sicer že novega nastav-Ijenca, o novem vodji pa bodo selski mandatarji šele razpravljali. Finančnih skrbi ni, zato pa vroča razprava o mrtvašnici Vprašanje lokacije mrtvašnice v Šmihelu gre že v 16. leto. Po zadnji občinski seji kaže, da bo to še dolgo nerešeno vprašanje. Šmihel. Na minuli občinski seji, pretekli torek, naj bi bistriški občinski svet sklepal o lokaciji mrtvašnice v Šmihelu. Toda do glasovanja sploh ni prišlo, ker so predlog z glasovi SPÖ (6) in LFA (5) vzeli z dnevnega reda. EL (5) in JUL (3) sta glasovali proti in sta želeli, da bi občinski svet sklenil lokacijo med župniščem in Šer-cerjevo kmetijo. Zupan Janko Pajank je bil prvotno za lokacijo pri župnišču in je šele pred kratkim svoje mnenje spremenil. Kot vzrok je Pajank navedel akcijo EL, ki je na pustno nedeljo pri mrtvašnici postavila „provizorično mrtvašnico“ ter proteste Franca Mlinarja _in gostilničarke Hedwig Loser. Župan Pajank želi počakati na predlog komisije za ocenjevanje krajevne podobe (Ortsbildpflegekommissi-on), ki je bila pretekli ponedeljek v Šmihelu in še ni do dokončno zaključena. Član predstojništva Andrej Wa-kounig (EL) je zastopal mnenje, da naj bi občina po 15-ih letih zaključila razpravo in se končno odločila za lokacijo, ki jo zagovarjata župnik in farni svet in ki je po mnenju Wakouniga zdaleč najboljša. Predloge po mrtvašnici ob novi obvoznici ter s tem povezanim tretjim pokopališčem v Šmihelu, je Wakounig odločno zavrnil. V skoraj dveurni razpravi sta se posebno negativno izkazala podžupan Peter Winkl (SPÖ) in Hermann Innerwinkler (LFA), ki sta v razpravo vnesla ostrejši veter in sta se posluževala besednega zaklada, ki je presegel tudi tistega dunajske FPÖ (glej spodaj). Kako naprej? Iskanje skupne rešitve bo pod temi pogoji zelo težko, predvsem zaradi tega, ker zmerni odborniki v SPÖ in LFA očitno v tem vprašanju nimajo za- OB ROBU ... v razpravi o lokaciji mrtvašnice v Šmihelu se je podžupan Peter Wink! (SPÖ) posluževal besed in izrazov, da bi morali njegovi socialdemokratski frakcijski kolegi pravzaprav postati temnordeči od sramu. Wink! je na naj nižji ravni napada! šmi-helskega župnika in je celo stavijai pod vprašaj župnikovo delovno dovoljenje v Avstriji in napenja! še druge nacionalne strune. Socialdemokrati so ostati tiho, tudi sicer zelo konzervativno-cerkveni podžupan Plodi ni videi potrebe po korekturi Winklovih napadov. Kaže, da se premalo zavedajo, kam vodi takšen verbalni radikalizem. Posebno SPÖ se bo morata najkasneje po zadnji občinski seji začeti spraševati, kako dolgo bo v svoji frakciji Win-ki a še trpela; Win k lovi verbalni izgredi namreč ne škodujejo le sožitju v občini... dosti vpliva in uveljavljajo le ekstremne pozicije. Po občinski seji je župan Pajank v informativnem pogovoru predlagal lokacijo za cerkvijo nad pokopališčem in želi o tej varianti z vsemi prizadetimi podrobneje razpravljati in konsenz, brez katerega verjetno nobene variante ne bi bilo mogoče uresničiti. To pa lahko pomeni, da bodo v Šmihelu še dolgo čakali na svojo mrtvašnico. Obračun 2000. Soglasno je občinski svet sprejel finančni obračun za leto 2000, v katerem je imela občina dohodke v višini 60,17 mio. šilingov. Izdatki so bili za 826.000 šilingov nižji, tako da je občinski upravi ostalo še nekaj rezerv, ki so jih prenesli v letošnje leto. Vodja občinskega urada Hans Britzmann je dejal, da je uspelo na različnih področjih varčevati. Tako je občinski urad imel za 195.000 šilingov nižje izdatke kot prvotno načrtovano, pa tudi župan ni črpal vseh reprezentativnih sredstev in je pustil lani 39.000 šilingov v občinski blagajni. Ker pozimi ni bilo veliko snega, si je pri pluženju občina privarčevala 325.000 šilingov. V zvezi z letnim obračunom so izrekli tudi posebno pohvalo vodji finančnega oddelka Francu Kristanu. Gasilci. Na minuli seji so sprejeli tudi osnovni sklep za nakup gasilskega avtombila za Bistrico. Nov avtomobil bo stal 900.000 šilingov. Silvo Kumer Bistriški občinski svet v vprašanju lokacije mrtvašnice ni bi/ enoten. Kaže, da bo to vprašanje še pogosteje vroča tema na občinskih sejah. Foto: Kumer Globaškemu občinskemu svetu je podžupan Bernard Sadovnik (na sliki četrti z leve) poročat, da dežela plača predhodni projekt za občinsko kanalizacijo. Predlog so mandatarji potrditi soglasno. Foto: Kumer Kanalizacija: Globašani so sklenili „predprojekt“ Globašani upajo, da bo njihov projekt podprla EU. Kancler Schüssel in ministrski predsednik Drnovšek menda podpirata globaško iniciativo. Preteklo sredo so Globašani storili nadaljnji korak k lastni občinski čistilni napravi. Občinski svet je soglasno sklenil „predhodni projekt“, ki je že sestavni del občinske kanalizacije. Pristojni referent podžupan Bernard Sadovnik na seji: „Predhodni projekt ni več študija, temveč že konkreten začetek projektiranja kanalizacije“. Predhodni projekt bo financirala dežela Koroška in bo stal 306.000 šilingov, naredil pa ga bo biro Kronhofer. Ko bo projekt izdelan, bo okrajno glavarstvo odločalo o tem, ali bo dobil vodno-pravno dovoljenje. To pa je konec koncev ključno vprašanje, saj brez dovoljenja tudi ne bo mogoče graditi čistilne naprave. Sadovnik je občinski svet obvestil tudi o tem, da je o globaški kanalizaciji govoril s kanclerjem Schiisslom in slovenskim ministrskim predsednikom Drnovškom, ki sta kazala pripravljenost, da bi globaški projekt lahko bil modelni čezmejni projekt Evropske unije. Globašani imajo namreč tudi v Sloveniji partnersko občino, ki bi z istim načinom kot Globašani čistila svoje odplake. Dražji vrtec. Zidava novega občinskega vrtca se je podražila v celoti za 900.000 šilingov. Vzrok temu pa je, da so uradniki deželne vlade stroške napačno ocenili in so prvotno 11-milijonski projekt znižali na 9 milijonov. Zdaj pa se je izkazalo, da bodo mizarska dela stala za 400.000 več in sicer 1,4 mio. (izvedlo jih bo mizarstvo Ersehen), prav tako zunanja dela, ki so se podražila za pol milijona. Soglasno so globaški mandatarji potrdili letni obračun za leto 2000, v katerem so imeli v rednem proračunu dohodke v višini 19,449 mio., ter izdatke v višini 19,519 mio. Primanjkljaj je bil z 69.368,- šilingi relativno nizek in je bil mogoč zato, ker so dobili Globašani letos več denarja od zveze in dežele. Silvo Kumer ZA 14 DNI Globašan kot avstrijski delegat na Amazonko Globasnica. V okviru Okoljevarstvene zveze (Klimabündnis), katere član je občina Globasnica, se bo občinski odbornik Marko Gregorič (EL) od 7. do 22. aprila udeležil izobraževalnega potovanja po Amazonki v Braziliji. Avstrijo zastopajo še trije občinski odborniki ter dva novinarja (ORF in Kleine Zeitung). Namen potovanja je, da Avstrijci spoznajo težave in način življenja na tem območju južne Amerike. Občine, ki so včlanjene v Okoljevarstveno zvezo, plačujejo letno za všakega svojega občana 1 šiling za Indijance ter 1 šiling za dela zveze. Globašani tako prispevajo letno 3.200 šilingov. Marko Gregorič se odpelje za 14 dni v Brazilijo. Veliko zanimanja za informacijska predavanja Pozornost naj bi kmetice in kmetje te dni namenili formularjem za skupne ali enotne vloge za neposredna plačila (Mehrfachantrag 2001). Oddajali jih bodo od 1. aprila dol 5. maja pri okrajnih izpostavah Kmetijsko-gozdarske zbornice, vsak vodja kmetijskega obrata pa prejme pri svojem občinskem svetovalcu svoj termin. V teh dneh potekajo po občinah tudi občinski kmetijski informacijski sestanki, ki so po dvojezičnih občinah tudi dvojezični, ali kakor npr. v Slovenjem Plaj-berku celo v slovenščini. Občinski svetovalci poudarjajo, naj se kmetje čim bolje informirajo. V Globasnici je občinski kmetijski svetovalec Hubert Kordež predavat preteklo sredo. Zanimanje je bilo med kmeti ze/o veliko. Foto: Kumer 8 Rož - Podjuna - Žila Pri Ocijanu v Rožeku obhaja svoj osebni praznik gospodinja Hilda Kanzian. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo mnogo osebnega zadovoljstva ter moči pri obnovi gospodarskega poslopja, ki je lani bilo žrtev krutega požara. Čestitkam in željam se pridružuje rožeško kulturno društvo „Peter Markovič”. Prav danes obhaja v Pliberku rojstni dan Renate Kraut. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Bilčovsu je minulo nedeljo, 25. marca, prelistal 70. list življenjske knjige Polti Kropivnik. Slavljencu za ta lepi življenjski jubilej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Včeraj, 29. marca, je slavila rojstni dan Krista Tschelesnig z Bistrice v Rožu. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam znancev in članov SPD Kočna se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Naslednje voščilo je namenjeno Almiri Fugger, ki je minulo soboto slavila 55-letnico življenja. Slavljenki za polokroglo obletnico iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se svoji dolgoletni pevki pridružujejo člani cerkvenega zbora v Smiklavžu ob Dravi, ki se ji hkrati zahvaljujejo za zvestobo. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Frančiški Mitschej iz Šentvida v Podjuni, Ljudmili Sturm iz Dobrle vasi, Mariji Hobel iz Šentprimoža, Angeli Hobel iz Pogrč pri Šentvidu v Podjuni, Katarini Opertschan s Plaznice pri Šentlipšu in Ani Logar iz Prible vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in jim kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Selah na Kotu je obhajal rojstni dan Honza Male. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitke za minuli god veljajo tudi njegovi ženi Mici. Osebni praznik je na Radišah obhajala Dorica Štumpf. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Pred nedavnim je na Obir-skem slavila rojstni dan Milena Paulič. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Lausegger iz Gorič pri Borovljah, ki je slavila 60-letnico življenja. Slavljenki za ta lepi življenjski jubilej od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta. Na Komlju pri Pliberku je prelistala 95. list življenjske knjige Marija Stefan. Slavljenki za to visoko polokroglo obletnico od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Prihodnji ponedeljek bo obhajal rojstni dan mag. Karl Hren iz Gorič. Vodji Biroja za slovensko narodno skupnost pri deželni vladi iskreno čestitamo in želimo mnogo osebne sreče in poklicnega uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in NSKS. ČESTITAMO 30. pomlad je slavila Daniela Novak. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in drugih sorodnikov se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Čestitke za osebna slavja veljajo tudi Mileni Paulič in Stefanu Hribarju. Prav tako 30. pomlad je slavila Claudia Steibl. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Za rojstni dan čestitamo tudi Stanku Sadovniku iz Globasnice. Vse najboljše! Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Rojstni_ dan je obhajala Tina Malle iz Železne Kaple. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Eli Schüttelkopf, Fini Jurič in Urši Serajnik. Vsi ostali člani slavljencem iskreno čestitajo in ČESTITKI TEDNA Richard Dumpelnik 70-letnik Jubilant Richard Dumpelnik iz Štebna pri Globasnici ■■prihodnji torek, 3. aprila, bo v Štebnu pri Globasnici preli-I stal 70. list življenjske knjige Richard Dumpelnik. Slavljenec, po značaju vesele in zelo prijetne narave, je pred približno 40-imi leti nekaj let služil denar v Švici, nato pa se je vrnil v domači kraj, kjer je bil do upokojitve nastavljen v neki tovarni na Metlovi. Čeprav sedaj uživa zaslužen pokoj, dela še ni sit, saj redno priskoči domači kmetiji na pomoč. Predvsem svojo mnogo-stransko rokodelsko spretnost vedo domači in tudi sosedje dobro ceniti. Slavljenca poznamo tudi kot vnetega pevca nekdanjih štebens-kih fantov in cerkvenega zbora. Kot pevec pri temu ali onemu zboru danes ni več aktiven, slej ko prej pavad obiskuje razne domače pevske oz. kulturne prireditve. Richardu Dumpelniku ob lepem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, __ predvsem trdnega zdravja. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo člani Slovenskega društva upokojencev Pliberk. F. S. kličejo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Srejah pri Šentjakobu v Rožu je praznovala rojstni dan in god Marica Hafner. Slavljenki za dvojni praznik iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. 10 let skupnega življenja obhajata Irmi in Andrej Rant iz Celovca. Čestitamo in kličemo na mnoga srečna, vesela in zadovoljstva polna skupna leta! Čestitkam se pridružujejo vsi domači iz Železne Kaple. Na Dunaju je pred kratkim zaključila študij prava Katja Sima iz Šentilja. Novopečeni magistri, ki je leto dni študirala tudi v Angliji, iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha na nadaljnji poti. Čestitkam se pridružujejo znanci in prijatelji. V Borovljah je slavila 60-letnico življenja ter 40. poročni dan Lenči Urabl Slavljenki ob dvojnem osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Minuli ponedeljek, 26. marca, je praznovala rojstni dan Nanej Kežar s Horc. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Jubilejno življenjsko obletnico je slavil Jozej Mikic, za kar mu -od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Tomiju Jugu iz Železne Kaple, ki je savil 69-letnico življenja. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. V Dobrli vasi je praznoval rojstni dan Anton Karner. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljencu na mnoga leta. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike nasjednjim svojim članom: Mariji Šranc iz Nonče vasi, Heleni Mert z Bistrice nad Pliberkom, Heleni Koletnik iz Čirkovč, Mariji Danijel iz Libuč, Ivanki Kolter z Brega pri Žvabe-ku, Stanku Jelenu iz Libuč in Idi Potočnik iz Žvabeka. Posebne čestitke pa veljajo Richardu Dimpelniku iz Štebna pri Glo- 9 Rož - Podjuna - Žila basnici, ki je te dni slavil 70-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in jim želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja^ in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Pred kratkim je prelistal 61. list življenjske knjige Fridl Wautsche, po domače Mačkov ata z Letine. Iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Rojstni dan in god je praznovala Mici Krušic s Klopc Pri Škofičah. Slavljenki za dvojni praznik od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Na Obirskem je minulo sredo obhajal rojstni dan Daniel Brumnik. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in SJK. Za minuli osebni praznik čestitamo tudi Sofie Ošina. Vse najboljše in na mnoga leta! 50-letnico življenja je pred kratkim slavila Kati Kle-menšek iz Lepene pri Železni Kapli. Slavljenki za ta posebni jubilej od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Prav tako okroglo obletnico - 40. pomlad slavi Friedrich Petrač iz Šmarjete pri Pliberku. Od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Naše prisrčne čestitke za rojstni dan veljajo tudi Bernardi Maurel. Dolgoletni profesor in administrator na Šlovenski gimnaziji Franc David iz Celovca obhaja 67-letnico. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva tudi v prihodnje, čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo bivši kolegi. Prihodnjo nedeljo, 1. aprila, bo na Polani pri Bistrici v Rožu obhajala rojstni dan Marija Jerolitsch. Šodelavke in sodelavci iz Mohorjeve založbe v Celovcu se slavljenki iskreno zahvaljujejo za ves njen trud, ki ga vlaga kot skrbna in vestna knjigovodkinja v podjetje ter ji kličejo še na mnoga, zdrava in vesela leta. Čestitkam se pridružujejo uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, SPD Kočna in sorodniki. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF Kotmara vas: spodbuden in lep vigredni koncert Ker živimo v letu jezikov, so na tradicionalnem vigrednem koncertu SRD Gorjanci donele pesmi kar v več jezikih. i #eselo, sproščeno, zares vi-\ / gredno ozračje je bilo značil- V no za letošnji vigredni koncert kotmirških Gorjancev v nedeljo, 25. marca 2001. Nastopajoči so navdušili z lahkotnostjo, vse je teklo kakor v bistrem žuborečem potoku, skratka, vsi so bili zadovoljni. Ker živimo letos v letu jezikov, so donele pesmi kar v več jezikih, po slovensko, po nemško, po slovaško, po italijansko, po ji-diš, po rusko in po angleško. Bil je pravi pisani cvetni vrt. V pozdrav so zapeli Gorjanci rožansko „Ej, vigred je to”. Otroški zbor „Gorjanci” je prinesel na oder živžav, ki se je prijetno nadaljeval ob nastopu učencev, tako pevcev kakor flavtistov, glasbene ljudske šole Kotmara vas. Pri kotmirških šolarjih se je še posebej postavila s harfo Martina Leutschacher. Skupino nastopajočih sta dopolnili mladinska skupina „Gorjanci” pa dvojica Danica Hanuna in Gudrun Mehrin-ger z barkarolo iz Hoffmanovih pripovedi; na klavirju ju je spremljal Ingo Muri. MePZ „Gorjanci” sta vodila Gudrun Mehringer in Joško Pack, zbor ljudske šole pa ravnateljica Walpurga Janša. Med številnimi navzočimi je predsednica Danica Hanuna pozdravila župana Thomasa Go-ritschniga in podžupana Franza Ebnerja, navzoče občinske odbornike, ravnateljico LŠ Walpur-go Janša, ravnatelja šentpetrske šole Štefana Schellandra, tajnika KKZ Nužeja Tolmaierja in poslovodjo SPZ Janka Malleja ter predsednike sosednjih društev. Zahvala vsem, ki so našega dragega očeta pospremili na zadnji poti. Neštetim žalnim gostom od daleč in blizu. Gasilskemu društvu iz Doba. Pliberški občini. Vsem duhovnikom. Pevskim zborom in govornikom ob odprtem grobu. Prisrčna hvala za osebno in pismeno izkazano sočutje. Dejstvo, daje naš oče bil deležen tolikšnega spoštovanja in simpatije, nam je olajšalo bolečine ob slovesu. Marica Kulnik Štefka Podgornik Franc Kuežnik z družinami in vsemi sorodniki Petrove domačije v Dobu TISKOVNI SKLAD Darovali so: Roswitha Kolter, Šmihel 100.-; Albert Kraj-ger, Šmihel 100.-; Janez Bricman, Strpna vas 100.-; Marija Tomažej, Strpna vas 50.-; Rudolf Ramusch, Strpna vas 20.-; Marija Kos, Strpna vas 50.-; Helena Vau-če, Strpna vas 50.-; Annemarie Krobath, Strpna vas 50.-; Elizabeta Leitgeb, Strpna vas 100.-; Johan Bricman, Strpna vas 100.-; Heinz/Anka Jernej, Črgoviče 50.-; Franc Trap, Dvor 50.-; Justina Petjak, Ko-novece 100.-; Andrej Wakounig, Dvor 100.-; Helena Kropiunik, Rute 20.-; Fric Hafner, Rinkole 40.-; Štefan Domej, Rinko-le 500.-; Franc Kaiser, Rinkole 100.-; Alojz Vauti, Replje 40.-. Prisrčen Bog lonaj! 10 Kultura Radiški ljubiteljski igralci so prikazali dobro odrsko igranje. GLEDALIŠKA PREMIERA NA RADIŠAH Potencirana zmeda Kako je lahko zmikavt na koncu moralno čistejši od spodobne gospode, je pokazala na Radišah premiera komedije Niti tat ne more v miru krasti. Zapletov v radiški predstavi ni konca ne kraja. ŠENTJAKOB_____________ Izredni gledališki dogodek Slovenska prosvetna zveza skupaj s Slovenskim prosvetnim društvom Rož in v izvedbi Teatra Trotamora pripravlja v Šentjakobu nov gledališki projekt SOLARIS po znanstveno-fantastičnem romanu Stanislava Lema. Teatr Trotamora, ki ga vodi Marjan Stikar, je v zadnjih letih naštudiral že nekaj odmevnih gledaliških predstav, med drugim Opero za tri groše. S to predstavo je gostoval na mednarodnih festivalih v Avstriji, nastopil pa tudi v Italiji, Sloveniji in Nemčiji. Podobne uspehe je žel z mladinsko predstavo Gospodar muh leta 1999. Teatr Trotamora povezuje profesionalce in gledališke ljubitelje, programsko se ne odloča samo in izrecno po potrebah slovenske narodne skupnosti, pač pa prek kulturnih in jezikovnih mej opravlja pomembno povezovalno vlogo med ljudmi ne glede na jezik ali druge (ideološke) pripadnosti. To pa pomeni, da v gledališke produkcije vključu-je'oba deželna jezika. Solaris velja kot klasik znanstveno-fantastične literature. Svetovno znani roman poljskega pisatelja Stanislava Lema je izšel leta 1961 na Poljskem, leta 1972 pa v nemščini. Film Andreja Tarkovskega je romanu pripomogel do še večje popularnosti. Solaris v slovenščino še ni preveden, prav tako še ni zagledal gledališkega odra. Marjan Štikar je roman jezikovno in dramaturško obdelal in ga režijsko pripravil za gledališko praizvedbo. Inscenacija gledališke predstave je izredno zahtevna, ker realizacija predstave zahteva solidno in dobro odrsko ter medijsko tehniko, ki ne služi le kot kulisa, temveč je vključena interaktivno v igralsko dogajanje. Simultano prevajanje predstave je samo še dodatna naloga. Premiera bo v petek, 7. aprila, ob 20 uri v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu. Nadaljnje predstave bodo še: 8., 20. in 21. aprila, vsakič ob 20. uri, ter 22. aprila ob 14.30. p^uhovit humor, bliskoviti za-1 pleti in pester potek so I-/ značilnosti komedij italijanskega dramatika Daria Foja. Za te odlike je pred leti prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo, z njimi ostajajo njegove igre zanimive tudi zunaj omejenega časovnega okvira. Igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva Radiše je zato storila prav, ko si je tokrat izbrala Fojevo besedilo Niti tat ne more v miru krasti. Premiera komedije je bila na sporedu preteklo soboto, 24. marca, in je prikazala posrečen rezultat ljubiteljskega igralskega in režiserskega ustvarjanja na Radišah. Režiser Nuži Wieser je s preizkušenim inscenacijskim pristopom, ki je sledil tempu besedila, posamezne igralce postavil v primeren okvir in jim tako hkrati omogočil, da so se izkazali v sami predstavi. Komedija sama je zvesta bogati italijanski tradiciji barvitih in presenečenj polnih predstav. Glavnopoklicnega tatu med opravljanjem „službenih dolžnosti” preseneti gospodar hiše, ki bi s svojo zunajzakonsko ljubico preživel kakšno prijetno urico v dvoje. Nastajajočo zmedo dodatno zaplete telefonski klic zmikavtove soproge, ki jo močno razgan- ja ljubosumje in bi zato rada preverila moževo početje. Kmalu zatem nezvesti gospodar hiše in njegova ljubimka odkrijeta še skritega tatu, ta se skoraj že izmuzne, ko se vrne na svoj dom gos-- podarica. Sprva zaradi njegovih sijajnih izgovorov oziroma prikrivanj ne sluti, da je njen mož bil malo pred tem odločen, da jo prevara, ko pa se pojavi tudi še njen ljubimec, je vsesplošna zmeda in podoba nezvestih partnerjev popolna. Le tat se lahko dokončno izmakne in, v nasprotju z moralno izprijenim meščanstvom, vsaj v srcu in pred lastno sumničavo ženo ostane čist. V komediji so nastopali domači igralci Boris Pov-še, Michaela Waldhauser, Tamara Woschitz, Martin Ogris, Marko Tolmaier, Nuži Wieser in Tatjana Ogris. Za gib je skrbela Alenka Flain, na lep jezik je pazila Tanja Viher, tehnika je bila v rokah Nika Wieserja, Tomaža Ogrisa in Sama Lampichlerja, sceno pa so poleg igralcev pripravili še Martin Wieser, Sven Schiemann in Daniel Wrulich. gf Kultura 11 GALERIJA ŠIKORONJA Zveneči triangolo... Prvo spomladansko razstavo v Galeriji Šikoronja ob[ikujejo trije umetniki iz sosednjih dežel - Renzo Marzona iz Italije, Rajko Čuber iz Slovenije in Manine Burkart iz Nemčije/Koroške. Umetniki Renzo Marzona, Nanine Burkart, Rajko Čuber in galeristka Marija Šikoronja. Foto: Štukelj Izjemna predstava Slovenskega mladinskega gledališča v Celovcu V celovškem Mestnem gledališču vas prihodnji petek, 6. aprila, čaka pravljična kresna noč. Rajko Čuber iz Brestanice na Dolenjskem je eden zanimivejših mlajših slovenskih slikarjev. Njegovo barvno in tenkočutno slikarstvo se prepušča čustvom in poglabljanju v izrazito likovno govorico. Umetnikov barvni spekter je vseskozi enak, je izrazito topel zaradi oranžnih, roza in vijoličastih barvnih odtenkov. Pomembna, globino | Poudarjajoča barva pa je modra, iz predmetnega sveta prehaja postopoma v predstavno določen, vendar samo asociativno Prepoznaven svet, iz nekakšne mreže črt v ekspresivno preoblikovane človeške like, iz kalejdoskopsko členjenih barvnih ploskev v sugestivne podobe mestnih naselij in končno v impresijo Pomirjujoče pokrajine. Manine Burkart iz Nem čije, ki živi in dela tudi v Kčt-schach-Mauthnu v svojem umetniškem razvoju oblikuje lastni ! umetniški jezik. V slikarstvu so opazni ekspresionistični elementi severnega kova in sredozemski vplivi, ki zrcalijo določeno fazo njenega ustvarjanja, ko se je mudila na študijskih potovanjih Po Italiji. Prostornost oker-sivih Ploskev prerežejo temne linije, ki omejujejo širnost sveta in spominjajo na arhaične naselbine obdane z zidovjem ali pa na tihe, zapuščene vrte v zimskem času ... Nanine Burkart na minimalističen način posreduje zgoščeno čustveno razpoloženje. Renzo Marzona iz Toi-mezza v svojih delih vidi primarni cilj v iskanju bistva v življenju. Vse, kar'je odveč in preveč, in v tega je dovolj v naši družbi, sa-mo zamegljuje pogled na bistvo, i" Umetnik pogleda v notranji svet '■ Podob in prisluhne njihovim gla-r sovom, ki mu potem šele odpira-o jo pot do smiselnosti našega ob-a stoja. Njegova dela predstavljajo 3 minimalne zgodbe in ključ za ra-3 zumevanje le-teh leži v individu-3 alnem pristopu do življenja, i- Razstava je na ogled do 14. 4. i- 2001, od petka do nedelje, od n 15. do 18. ure ali po telefon-i- skem dogovoru, f M.Š, x"\ lovensko mladinsko gle-^^dališče bo v Celovcu v NeeZ petek, 6. aprila, nastopilo s Shakespearovo komedijo Sen kresne noči, ki jo je režiral Vito Taufer in je bila premierno uprizorjena leta 1999. Besedilo je priredil Andrej Rozman Roza, izvirniku je ostal zvest, vendar je pri tem ustvaril duhovito komičnost na besedni ravni. V besedilo je vnesel pogovorni jezik, predvsem ko je vpletel tudi pojme in izraze iz sodobnega besedišča. Prav tako se je igrivo lotil snovi režiser Vito Taufer. Shakespeare je napisal Sen kresne noči leta 1595, osrednja tema komedije je ljubezen, v nasprotju do Romea in Julije pa tukaj opisuje ljubezen precej lahkotno. Poleg ljubezenskih zapletov se v dogajanje vmešavajo pravljične sile, ko človek utone v sen. Ljubljanski Sen kresne noči se dogaja za prozornim tilom in prav posebej efekti projekcij in luči ustvarjajo atmosfero nekega čudovitega zunajzemeljskega sveta. Sodeč po kritikih v slovenskem časopisju blestijo Janez Škof, Ivan Peternelj, Uroš Maček, Dario Varga, Maruša Geymayer-Oblak in Janja Majzelj. CELOVEC/BOVEC Čezmejno kulturno sodelovanje Občina Bovec je začela sodelovanje s Krščansko kulturno zvezo v Celovcu v okviru s projekti Phare CBC. Bovec z okolico kot turistična regija želi tako ustvariti tudi medso-sedske odnose na kulturnem področju. Sodelovanje poteka s sosedi tako v Italiji kakor tudi v Avstriji. Na italijanski strani občina Bovec sodeluje s Špetrom in Trbižem. Doslej se je zvrstilo že nekaj prireditev: iz Italije so gostovali folklorna skupina iz Tarcenta, pevski zbori, Beneško gledališče ter Maria Magajne s fotografsko razstavo, priredili pa so tudi razstavo Votivne cerkve v 15. in 16. stoletju na furlansko-slovenskem kulturnem območju. Iz Koroške pa so na Bovškem že nastopili lutkovna skupina Mi smo mi z Malim princem in rock-skupi-na Zipi. Danes v petek, 30. marca, bo v Bovcu odprtje razstave Oblačilna kultura v Podjuni, ki jo bo bovškemu občinstvu predstavila dr. Marija Makarovič. V naslednjih tednih pa pripravljajo tudi še razstavi Oblačilne kulture na Žili in v Rožu. Miha Dolinšek pa bo predstavil film mladje in kratke filme. Naslednji dan, v soboto, se bo bovški in tolminski publiki predstavila tudi lutkovna skupina Navihanci z igro Kužek in sonček. Koroški Slovenci na Bovškem PETEK. 30. MAREC 2001 Bovec, otroški vrtec, ob 17. uri • Odprtje razstav Oblačilna kultura na Koroškem - dr. Makarovič Bovec, Kulturni dom, ob 20. uri • Backup - Slovenska beseda na Koroškem - film mladje SOBOTA. 31. MAREC 2001 Trenta, Informacijsko središče TNP na Logu pri Trenti, ob 11. uri • Kužek in sonček, lutkovna igrica, Navihanci SKD Celovec Bovec, Kulturni dom, ob 16. uri • Kužek in sonček, lutkovna igrica, Navihanci SKD Celovec Bovec, dvorana Kulturnega doma, ob 20. uri • Projekcija kratkih filmov: Večernice, Govorice, Karavanke, Težišče-stranišče, Bo bilo ter animirani film Kamnosek Sen kresne noči 6. aprila v Celovcu T A PETEK, 30. marca 18.00-18.30 Utrip kulture T SOBOTA, 31. marca 18.00-18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca E D E NEDELJA, 1. aprila 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00-18.30 Glasbena N PONED., 2. aprila 18.00-18.30 Kratki stik V TOREK, 3. aprila 18.00 - 18.30 Otroški spored 0 SREDA, 4. aprila 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored R F ■■■■■■* - *■! - 1 ČETRTEK, 5. aprila 18.00-18.30 Rož - Podjuna - Žila ©©BBSž B)£\Kla NEDELJA, 1. aprila 2001 13.30 PONEDELJEK, 2. aprila 2001 ORF 2, 3.20_____________ TV SLOVENIJA I 16.00 Predvidoma z naslednjo vsebino: • Enotna vloga za neposredna plačila 2001: vsak vodja kmetijskega obrata dobi pri svojem občinskem svetovalcu termin za oddajo formularja. • „Leto jezikov 2001”: jezikovni tečaji na zgoščenki. • Otroci ne poznajo jezikovnih meja: bilingvalni razred partnerske šole z Dunaja na obisku v Šmihelu. • Zmešnjava na tekočem traku: mladinsko gledališče Ljubljana gostuje s „Senom kresne noči” v Celovcu. • Koroški derbi v regionalni ligi: SV Šentvid - SAK. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). . PETEK, 30. marca betov 20.00 BBC News 20.06 Take the Jazz Train 10.00 KalejdoskopMews Rash 11.00 BBC News 22.00 Contexl XXI 23.00 Zrcalo kultura (pon) 24.00 11.06 Tedenski obzornik 12.00 Poročila 12.07 Na Rjrum (pon) 01.00 Glasba - jazzArorld današnji dan 12.13 Divan 13.00 Zrcalo kultura TOREK, 3. aprila 18.00 Otroški kotiček 18.15 Govorimgovohš (pon.) io.OO Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Govorim 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC . ggvohš 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan News 20.06 Global Loops 22.00 Rdeči 12.13 Divan 13.00 V pogovom: Sander Tence (Pri-Bcogie/glasbeni magazin 23.00 Tamera (pon.) morski dnevnk) 18.00 Otroški količek 18.30 Na dan 24.00 Soundtrack ledna: Vertcal Hohzon 01.00 z besedo (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 Glasba • jazzAvorid BBC News 20.06 Netite Latina 21.00 Campus (pon) SOBOTA, 31. marca 22.00 Literarna kavama (pon.) 23.00 VeščaiNacht- 10.00 Forum 11.00 BBC News 11.06 Campus 12.00 later 00.30 Glasba-jazz/worid Potočte 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 SREDA, 4. aprila Svel je vas: MexikanT Wanderkino 18.00 Glasba 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 18.45 Poročila 19.00 V pogovom (pon.): Mojca BBC News 11.06 Literatura je dogodivščina 11.15 Drčar Murko 20.00 BBC News 20,06 Yugo-Rock voz lačna 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 23.00 Siesta 01.00 Glasba ■ jazzAvorid 12.13 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Otroški ko- NEDEUA'. aprila tiček 18.15 Govorim - govoriš (pon) 18.45 Poročila 10.00 Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 U- 19.00 Izven zakona: Will Oldham 20.00 BBC News terama kavama 12.00 Poročila 12.07 Na današnji 20.06 Rud RadoHp Hop 22.00 Mad ForcaHp Hop dan 12.13 Divan 12.30 Special: Armutsnetove* 2400 Spezial (pon.): Armutsnetzwerk 01.00 Glasba Pensionssystem 18.00 Rdeči Boogie (pon.) 18.45 -jazz'wortd Poročila 19.00 Musič lor the Masses'glasbeni maga- ČETRTEK, 5. aprila zin 21.00 The Resi ol the Day 22.00 Por Those Ab- to.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Govorim oultoRodc 24.00 Glasba jazz/worid . govoriš 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan PONEDELJEK 2. aprila 12.13 Divan 13.00 Ta mera ženski magazin 18.00 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 Otroški količek 18.30 Na dan z besedo (pon.) 18.45 BBC News 11.06 Slovensko zdravniško društvo, dr. Poročila 19.00 Yesterday 8 Today 20.00 BBC Ne-Franc Wutč 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan ws 20.06 Freak Show 21.00 Glasba 22.00 Svet je 12.13 Divan 13.00 Druga glasba: Slovenski interpreti vas (pon.) 23.00 Sto decibelov 24.00 Glasba-ja- 18.00 Otroški kotiček 18.45 Poročila 19.00 Slo deti- zzAvodd Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463 - 59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at KOROI Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Orl pnn. do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 -10.00 Živa 14.00 -14.30 Viža, 14.30 - 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 -16.30 Kratek stik 16.00 - 18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak 9.00 - 10.00 Mozaik 14.00 -16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Svetopisemske zgodbe 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane 15.00 - 15.30 Zborovska oddaja 15.30 -18.00 Čestitamo in pozdravljamo Petek, 30. marca TINJE Seminar Ko pride davčni inšpektor Predavata: dr. Marian Wakou-nig in mag. Hermann Klokar Kraj: v domu Sodalitas Čas: ob 19. uri Prispevek: ATS 600-(za člane SGZ: ATS 400.-) Prireditelj: Slovenska gospodarska zveza Soprireditelj: Posojilnica Bank, Zveza-Bank Kraj: v župnišču Čas: ob 19.30 Vodi: mag. Marija Perne Vabi: Katoliška prosveta SELE Predstavitev zgoščenke kvinteta in kvarteta Smrtnik Kraj: v farni dvorani Čas: ob 20. uri Soprireditelj: Pevsko društvo Sele Nastopa: lutkovna skupina Navihanci SKD Celovec Čas: ob 11. uri ■> Kraj: pri Adamu Prireditelj: SPD Kočna CELOVEC Philocafe Evropa - duhovni temelji Evrope Pogovor vodi: Tim-Oliver Wüster Kraj: v kavami Sever Čas: ob 18. uri Prireditelji: Združenje katoliških izobražencev, Katoliška prosveta in Katoliška mladina ŠENTJANŽ Multivizija: Lado Jakša-„Amerika ni samo Amerika” Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Prireditelj: k&k center ŠMIHEL Otroška gledališka predstava Kraljična na zmu graha Gostuje: Gledališče z Jesenic Čas: ob 11. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel SELE Redni občni zbor DSG Sele Čas: ob 19.30 Kraj: v farnem domu Vabi: DSG Sele ZILJSKA BISTRICA Vemisaža raztave slikarja Franza Brandla Čas: ob 20. uri Kraj: v Uničevi hiši Ponedeljek, 2. aprila Nedelja, 1. aprila SELE - KOT Diapredavanje v okviru 24. Božanske kulturne vigredi „Libija”(potopisno predavanje Hanzija Weissa) Kraj: v ljudski šoli na Kotu Čas: ob 19. uri Prireditelj: SRD „Herman Velik” PLIBERK Komedija Vaja zbora (V. Möderndorfer) Nastopa: Slovensko ljudsko gledališče Celje Čas: ob 15.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Društvo Kulturni dom in SPZ SVEČE Božanska vigred Lepote in posebnosti srednjega Roža (televizijski prispevki dr. Antona Feiniga) Čas: ob 19.30 Kraj: v farnem domu Prireditelj: SPD Kočna ROŽEK Posredovanje umetnosti „Približevanje” Čas: ob 17. uri Kraj: v Galeriji Šikoronja Torek, 3. aprila PLIBERK Informativni večer vnemšani „Wie Liebe gelingt” Kraj: v župnišču Čas: ob 19.30 Predava: Sieglinde Mes-serklinger iz Linza Vabi: Katoliška prosveta BOROVLJE Gledališka predstava Niti tat ne more v miru krasti Gostuje: igralska skupina SPD Radiše Kraj: pri Cingelcu na Trati Čas: ob 19. uri Vabi: SPD Borovlje PLIBERK Šolanje kantorjev (5. del) Čas: ob 19.30 Kraj: v župnišču Vodi: prof. Jože Ropitz Vabi: Katoliška prosveta RADIŠE Literarni večer z Martinom Kuchlingom Glasbeni spored: ansambel Schulla Čas: ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Radiše SUHA Križev pot v farno cerkev na Suhi Zbirališče: ob glavni cesti proti Pliberku Čas: ob 18.30 Vabi: KPD Drava PEČNICA Moj Bog - pogovor o mojih izkušnjah z Bogom (mag. Marjan Gallob, Jurij Buch) Čas: ob 19.30 Kraj: v župnišču Vabi: Regionalni center ŠENTJAKOB Premiera Solaris (Stanislaw Lem) Nastopa: TeatrTrotamora Režija: Marjan Štikar Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Produkcija: SPD „Rož”, SPZ Četrtek, 5. aprila Sobota, 31. marca PLIBERK Šolanje lektorjev (I. del) SVEČE Božanska vigred Lutkovna igra „Kužek in sonček” ŠENTPRIMOŽ Kaj lahko sploh še jemo -zakaj bioživila Predava: dr. Štefan Merkač Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Prireditelj: SPD Danica VOGRČE Črna komedija Lepotna kraljica Leenana Gostuje: gledališka skupina prosvetnega društva Horjul Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Prireditelja: KKD Vogrče, KKZ PRIREDITVE, OGLASI EUberk Šolanje lektorjev (II. del) Vodi: mag. Marija Perne Cas: Ob 19.30 Kraj: v župnišču Vabi: Katoliška prosveta Pliberk Muzika! za otroke N°va Sneguljčica (Plesna šota Mojce Horvat iz Ljubljane) Cas: ob 11. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabijo: SRD Edinost, VlePZ Podjuna, MoPZ Kralj Matjaž, VOX, KPD Drava, KKD Vogrče, SPZ ŠENTPRIMOŽ Muzika! za otroke Nova Sneguljčica (Plesna šota Mojce Horvat iz Ljubljane) Cas: ob 14. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabijo: SPD Danica, SPZ Šentjakob Solaris (Stanislaw Lem) Nastopa: T eatr T rotamora Režija: Marjan Štikar Cas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Produkcija: Slovensko Prosvetno društvo „Rož”, Slovenska prosvetna zveza Čma komedija Lepotna kraljica Leenana Gostuje: gledališka skupina prosvetnega društva Horjul Cas: ob 19.30 Kraj: v farnem domd Prireditelj: KPD Planina Klinja vas Can domačih jedil Kraj: v gostilni Seher ŠENTJAKOB Moj Bog - pogovor o mojih izkušnjah z Bogom (mag. Marjan Gallob, Jurij Buch) Cas: ob 19.30 Kraj: v župnišču Vabi: Regionalni center Bjberk Ponovitev komedije Večna lovišča Nastopa: Oder 73 Cas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabita: Oder 73, SPD Edinost Sobotami, aprila ŠENTPRIMOŽ Komedija „Vaja zbora” Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Vabi: SPD Danica Nedelja, 22. aprila PLIBERK Srečanje otroških in mladinskih zborov Nastopajo: otroški in mladinski zbori iz Podjune Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 14.30 Vabita: K KZ, Mlada Podjuna Sobota, 28. aprila ŽVABEK Vigredni koncert Nastopajo: Otroški zbor Žva-bek, Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, Oktet Suha, Tambu raški ansambel Tamika Kraj: v gostilni Hafner Čas: ob 20. uri Vabi: KPD Drava ROŽEK x „Triangolo” tN : Razstavljajo: N. Burkart (Av- I \ strija), R. Čuber (Slovenija), V R. Marzona (Italija) Kraj: v Galeriji Šikoronja aprila 2001 - od četrtka do nedelje (med 15. in 18. uro) oz. po telefonski najavi. CELOVEC TINJE Razstava umetniških del Haralda Scheicherja PLIBERK Prešeren na Koroškem Kraj: v Kulturnem domu ŠENTJANŽ „Telesa” (Katarina Sticker) Kraj: v k&k centru Razstava je odprta do 17. aprila 2001. DUNAJ Drago Druškovič Kraj: v SKC Korotan (Al-bertgasse 48,1080 Dunaj) Razstava ročno struženih unikatov Franca Merkača Kraj: Posojilnica-Bank Borovlje Leseni eksponati strugarst-va FRAN so na ogled v poslovnih časih Posojilni-ce-Bank Borovlje v Celovcu do 31. marca 2001. GLOBASNICA Jože Boschitz - „Tuje v znanem” (1981 -2001) Kraj: v prostorih Posojilni-ce-Bank Razstava je odprta od 31. marca do 21. aprila 2001 v poslovnem času. Festival otroške & mladinske knjige 2. aprila, ob 9. uri, v ljudski šoli v Pliberku 3. aprila, ob 9. uri, v ljudski šoli v Globasnici 4. aprila, ob 9. uri, v ljudski šoli na Djekšah Festival otroške in mladinske knjige organizirajo: Deželni šolski svet, Mladi rod, Drava, Mohorjeva, ORF slovenski spored, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza. Prodajna knjižna polica otroških in mladinskih knjig, didaktično, pedagoško pripravljen otroški program ter avtor(ica) otroške literature so del festivala. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE GOSTUJE V CELOVCU Predstava „Sen kresne noči” Williama Shakespeara gostuje v petek, 6. aprila (ob 19.30) v celovškem Mestnem gledališču. Vstopnice - ATS 250 - lahko kupite pri SPZ (046351 4300-21) in pri KKZ v Celovcu (046351 6243) ter na blagajni celovškega Mestnega gledališča (tel. 0463 54 0 64, faks: 0463 50 46 63) Mohorjeva ljudska šola • Vpisovanje sobota, 31. 3. 2001 od 8. do 12. ure SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO GLOBASNICA SPD EDINOST V ŠTEBNU PRI GLOBASNICI SO | 31.3. | 19.30 Vernisaža Tuje v znanem - Jože Boschitz Kraj: POSOJILNICA-BANK NE | 1.4. | 19.00 Predavanje, degustacija Strokovno vodena pokušnja vina alpsko-jadranskega prostora enologa: mag. Jože Protner in Janez Kocmur (Slo) Kraj: GOSTIŠČE JUENNA, ČEPIČE SO | 7. 4. | 20.00 Vigredni koncert „Koncert s prijatelji” VOX • MePZ SPD Srce • MePZ SKD Peca Kraj: LJUDSKA ŠOLA NE | 8. 4. |14.30 Zaključek Kulturnega tedna Otroška igra: „Užaljeni medvedek" Avtor: Marijan Belina Režija: Gordana Schmidt Glasba: Sašo Vrbič Kraj: FARNA DVORANA NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ■Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa Predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Viktrin-9er Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sfedstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narod-ni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pra-Vlce in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društve-n69a prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varst- vu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15.5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr 8, I, nadstr. Tel. 0463/51 25 28 • 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 5f25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. ©Ml S ^ 04239/26 42 v petek, 30. marca, ob 19. uri Predavanje: „Da bi bili odnosi osrečujoči” Predavateljica: prof. dr. Monika Ne-metschek od sobote, 31. marca, od 10. ure, do nedelje, 1. aprila, do 13. ure Dnevi za ločene: „Na poti k novim obalam” Predavateljica: prof. dr. Monika Ne-metschek v torek, 3. aprila, od 9.30 do 11.30 Verski pogovor: Največja revolucija - vstajenje! Spremljevalec: žpk. V. Gotthardt v torek, 3. aprila, ob 19.30 Predavanje: Sajenje in negovanje vinste trte Predavatelj: inž. Herbert Gartner v torek, 3. aprila, ob 19.30 Predavanje: Klub koroških Slovencev v Ljubljani Predavatelj: prof. Janez Stergar v četrtek, 5. aprila, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice - sooblikujeta: župniji Šteben in Loče Somaševanje vodi: dekan S. Olip od petka, 6. aprila, od 18.30, do sobote, 7. aprila, do 13. ure Priprava na zakon Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik v petek, 6. aprila, ob 19. uri Predavanje: Misterij keliha Predavatelj: univ. prof. dr. Karl M. Woschitz od sobote, 7. aprila, od 14.30, do nedelje, 8. aprila, do 16.30 Priprava na zakon Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik od srede, 11. aprila, od 18. ure, do nedelje, 15. aprila, do 13. ure Dnevi duhovne obnove: Praznovanje smrti in gospodovega vstajenja Spremljevalec: p. Johannes Scherer od petka, 20. aprila, od 18. ure, do nedelje, 22. aprila, do 16.30 Seminar: „Uravnovešen, dinamičen, aktiven” Voditelj: prof. dr. Valentin Wulz IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA od ponedeljka, 16. aprila, do petka, 20. aprila 2001 Izobraževalno potovanje v Toskano - Piša, Lucca, Siena, Firenze, Arezzo, Orvieto Spremljata: dr. Siegfried Muhrer in Jože Kopeinig od ponedeljka, 23. aprila, do srede, 28. aprila 2001 Romarsko potovanje po Italiji Spremlja: žpk. Valentin Gotthardt 14 Sport PODLIGA VZHOD ATUS Borovlje - Bilčovs 3:1 (2:0) Domačini so bili zrelejša ekipa in so zaradi tega tudi zasluženo dobili derbi. Bilčovščani so imeli sicer nekaj lepih priložnosti, vendar so izkoristili le eno. Opaziti so bile velike pomanjkljivosti v obrambi Bilčovšča-nov, ki jih bo treba čim prej popraviti. BILČOVS: Riegler 3, Kuess 2, Irsigler 3, Zwittnig 2, Kavčič 3, Pehlič 1 (53. Durnig 2), Strugger 3, Quantschnig 2, Schaunig 2 (67. Weber 0), Veladzič 2, Lippusch 3; Borovlje: 300 gled.; sodnik: Radi (slab); strelec: Strugger (63.); rumeno-rdeči karton: Kuess (54.) 1. RAZRED D Železna Kapla - Bikarja vas 3:1 (0:0) V prvem polčasu je bil derbi sicer zaznamovan z borbenostjo, vendar so bile premišljene poteze in tudi možnosti za zadetke povsem redke. Po odmoru pa se je nudila popolnoma druga slika igre, kajti obe ekipi sta skušali priti do uspeha z napadalno igro. S tem načinom igre pa so bili uspešnejši domačini, kajti hladnokn/no so izkoriščali možnosti, medtem ko so Rikarjani mdr. zapravili 11 -metrovko. ŽELEZNA KAPLA: Obrež 4, Sporn 4, E. Romano 4, Lippusch 4, G. Grubelnik 4 (65. J. Grubelnik 4), R. Lobnik 4, F. Ošina 4, Germadnik 5, M. Romano 4, Parte 5, Drobesch 4(75. PasterkO), BIKARJA VAS: Pandel 3, Wölbl 3, Gomernik 4, Lampret 3, Kordesch 3, Blais 3 (55. S. Sienčnik 3), Streicher 3, F. Sienčnik 3, Sturm 3 (65. Plasnik 3), Blažej 3. Leitner 4; Železna Kapla: 250 gled.; sodnik: Schönlieb (dober); strelec za Rikarjo vas: Wölbl (78.) Šmihel - Vovbre 0:0 Ekipi sta si bili bolj ali manj enakovredni, zaradi tega je bil remi pravičen. Opaziti je bilo, da Šmihelčani niso dosegli ravni pripravljalnih tekem, na katerih so presenetili s sproščeno in dopadljivo igro. ŠMIHEL: Ažman 3, Berchtold 3, Burckhard 3, Krajger 4, M. Hribernik 2, O. Hribernik 2 (50. Figo 3), Kotnik 3, M. Sadjak 3, W. Motschilnik 3, A. Gros 3, H. Motschilnik 3; Šmihel: 100 gled.; sodnik: Stromberger (dober) Tinje - Globasnica 4:1 (2:0) Globašani so sicer obetavno pričeli, vendar po vodstvu domačinov močno popustili. Videti je bilo, da se nekateri niso dosledno borili, kar je bil prav tako vzrok za visok poraz kot tudi sodnik Stauber, ki je nekajkrat odločilno prikrajšal Globašane. GLOBASNICA: Burek 2, Dlopst 3, Writz 2, L. Sadjak -2, Tratar 3, Hribar 2, Kert 2, K. Micheu 2, J. Galo 3, Buchwald 2 (46. K. Galo 3), Andrič 2 (76. Dobrovnik 0); Tinje: 200 gled.; sodnik: Stauber (izredno slab); strelec: J. Galo (77.); rumeno-rdeči karton: Writz (28.) 2. RAZRED C DSG Sele - Bistrica/R. 2:0 (1:0) Igralec tekme je bil 16-letni napadalec Matjaž Kelih, ki ni poskrbel le obeh zadekov, temveč tudi sicer bil eden najboljših na igrišču. Podobno močan je bil tudi nastop prav tako mladega Petra Oražeta. DSG SELE: Dežman 4, A. Mak 4, D. Mak 5, M. Oraže 5, I. Kelih 4, E. Wassner 4 (70. R. Roblek 4), S. Wieser 5, M. Dovjak 4, P. Oraže 5 (85. F. Oraže 0), Tanevski 5, M. Kelih 5; Sele: 100 gled.; sodnik: Allmayer (zelo dober); strelec: M. Kelih (25., 60.) 2. RAZRED E HHHI Djekše - Dobrla vas 3:6 (1:2) Premišljene poteze na majhnem igrišču na Djekšah niso bile mogoče, kljub temu so gledalci videli zanimivo tekmo, predvsem pa številne zadetke. Zmaga Do-brolčanov je bila vsekakor tudi v tej višini zaslužena. DOBRLA VAS: Vajksler 3, Kampi 3, F. Golautschnig 4, Nachbar 3, Roger 3 (75. Kuchling 0), Jörg 4, Petek 4, E. Golautschnig 5, Pack 4 (60. S. Golautschnig 3), Pustos-lemšek 4, Pasterk 4; Djekše: 150 gled.; sodnik: Kollmann (zelo dober); strelci: E. Golautschnig (27., 66.), Pasterk (32., 74.), Petek (58., 71.) Žvabek - Preitenegg 1:3 (0:2) Medtem ko so bili v 1. polčasu jasno močnejši gostje, so se po odmoru Žvabečani močno stopnjevali, vendar za več kot „častni zadetek" ni zadostovalo. ŽAVEBK: Jakob 4, Juvan 3, M. Budja 2, R. Budja 2, Brel-tenegger 2, Polanz 2 (46. Možina 4), Buchwald 4, Ramusch 3 (57.Zlinder 3), Zadnjak 3, Homer 3; Žvabek: 50 gled.; sodnik: Pichler (povprečen); strelec: Buchwald (55.) PRIHODNJI KROG Globasnica - Bikarja vas ali derbi poraženih ekip V soboto, ob 16.30, se bosta pomerili ekipi, ki sta na prvi vigredni tekmi popolnoma razočarali. PODLIGA VZHOD E Bilčovs - Žrelec (v nedeljo ob 16. uri): Bilčovščani so v težavnem položaju, kajti poraza v prvih dveh krogih vigred-nega dela prvenstva sta zelo poslabšala njihov položaj na tabeli. Zaradi tega Strugger & co upajo, da jim bo prihodnjo nedeljo proti Zrelcu končno uspela prva vigredna zmaga. Kdo bo na tej tekmi nadomestil libera Kuessa (rumeno-rdeči karton), pa še ni jasno. 1.RAZRED D E Globasnica - Bikarja vas (v soboto ob 16.30): Obe ekipi sta na prvi vigredni tekmi zelo razočarali ter sedaj hočeta poraz popraviti z močnim nastopom na tem derbiju. Trener Globašanov Albin Dlopst pričakuje od svojih fantov predvsem več borbenosti in požrtvovalnosti, začasni trener Rikarjanov Adi Blažej pa od svoje ekipe več zbranosti v obrambi. Globašani bodo vsekakor nastopili v novi postavi, kajti trener Dlopst je za obrambo in napad napovedal močne spremembe. E Žitara vas - Železna Kapla (v nedeljo ob 16. uri): Kapelčani tokrat nimajo nič izgubiti, kajti Žitara vas je jasen favorit, poleg tega so nogometaši doline Bele slavili na prvi vigredni tekmi proti pričakovanju jasno zmago. E Grebinj - Šmihel (v soboto ob 16.30): Trener Šmihelčanov Kužnik bo tudi tokrat zaupal enajsterici, ki je proti Vovbram osvojila točko. „Prav slabo nihče ni igral, zaradi tega ne vidim vzroka, da bi menjal postavo,” pravi Kužnik. E Ledince - DSG Sele (v nedeljo ob 16. uri): Jeseni so Selani premagali Ledince na domačem igrišču z 2:1 - to želijo sedaj ponoviti tudi na tujem. Čeprav bodo Selani slej ko prej morali nastopiti oslabljeni, je trener Miha Kreutz optimističen: „Sicer bi bila že točka lep uspeh, vendar prav zadovoljen bi bil le z zmago. Moštvo je namreč odlično razpoloženo." 2. RAZRED E E Dobrla vas - Frantschach (v nedeljo ob 16.30): Medtem ko bo trenerju Veliku Zunder zopet na voljo, manjakl mu bo pa tokrat po vsej verjetnosti poškodovani napadalec Pasterk. Vprašljiv je tudi nastop vratarja Vajkslerja, ki je na treningu imel zopet bolečine v križu. „Čeprav je Frantschach neprijeten -ker je zelo močan - nasprotnik in čeprav verjetno ne bomo mogli nastopiti v popolni postavi, je v boju za prva mesta upoštevanja vredna le zmaga," pravi trener Velik, ki bo tokrat igral tudi sam. I Šentpeter - Žvabek (v soboto ob 16.30): Ker nekateri t.i. tuji igralci v zimskih pripravah za vigredni del prvenstva niso kazali prave pripravljenosti, se je vodstvo kluba odločilo, da nadaljuje prvenstvo le še z domačimi igralci ter obema legionarjema. Zaradi manjkajočih igralcev so Žvabečani odjavili tudi moštvo pod 21 let. Pričakovanja za tekmo proti Šentpetru pa so povsem skromna, kajti že tesen poraz bi bil uspeh za ekipo trenerja Mlinarja. PODLIGA VZHOD 1. ATUS Borovlje 2. ATSV Wollsberg 3. Launsdorf 4. Velikovec 5. ASV 6. Žrelec 7. Podkrnos 8. Šmarjeta 9. Vetrinj 10. DSG Borovlje 11. Bilčovs 12. Klopinj 13. Pokrče 14. Ruda 15 10 4 1 30:8 15 7 7 1 24:11 15 7 5 3 43:18 15 7 5 3 27:10 15 6 3 6 1720 15 6 2 7 30:27 15 5 5 5 23:23 15 5 5 5 17:21 15 6 1 8 20:35 15 3 7 5 20:20 15 3 7 5 21:23 15 3 5 7 26:35 15 3 4 8 12:23 15 3 210 18:54 34 28 26 26 21 20 20 20 19 16 16 14 13 11 e Prihodnji krog: Vetrinj - Klopinj, ASV Launsdorf, Pod-kmos - Pokrče, DSG Borovlje • ATUS Borovlje, Bilčovs -Žrelec, Ruda - Velikovec, ATSV Wolfsberg - Šmarjeta 1. RAZRED D: 1. Šentpavel 16 10 4 2 32:20 34 2. Metlova 16 9 5 2 33:16 32 3. Grebinj 16 9 4 3 37:21 31 4. Eitweg 16 9 2 5 32:18 29 5. Žitara vas 16 9 2 5 27:18 29 6. Šmihel 16 7 5 4 37:29 26 7. Šentlenart 16 8 2 6 18:20 26 8. Rikarja vas 16 6 3 7 37:34 21 9. §t. Stefan 16 5 2 9 19:30 17 10. Železna Kapla 16 5 2 9 22:37 17 11. Tinje 16 3 6 7 31:40 15 12. Vovbre 16 4 210 28:38 14 13. Globasnica 16 3 5 8 19:32 14 14. St. Margarethen/L. 16 1 414 18:37 7 e Prihodnji krog: Žitara vas - Železna Kapla, Eitweg - SL Margarethen, Grebinj - Šmihel, Vovbre - šentpavel, Šeni-lenart - St. Stefan, Metlova - Tinje, Globasnica - Rikarja vas 2. RAZRED C: 1. Treffen 15 11 2 2 38:10 35 2. Ledince 15 10 2 3 42:15 32 3. HSV 15 8 2 5 32:26 26 4. DSG Sele 15 7 3 5 24:22 24 5. Hodiše 14 6 3 5 22:19 21 6. Kriva Vrba 14 6 2 6 20:28 20 7. Osoje 15 5 4 6 24:25 19 8. Seebach 14 5 3 6 32:32 18 9. Teholica 15 5 3 7 23:26 18 10. Bistrica/R. 15 3 7 5 15:20 16 11. Poreče 15 4 4 7 10:22 16 12. St. Martin 15 4 2 9 13:28 14 13. Rožek 15 2 310 19:41 9 • Prihodnji krog: St. Martin - Kriva Vrba, Poreče • Hodiše, Teholica - Treffen, Bistrica/R. - Osoje, Ledince - DSG Sele, Seebach - Rožek 2. RAZRED E: 1. Labot 2. Šentpeter 15 15 13 12 0 2 1 2 52:16 40:15 39 37 3. Dobrla vas 15 11 1 3 34:14 34 4. Sinča vas 14 11 0 3 40:17 33 5. Galicija 15 7 3 5 22:16 24 6. Maria Rojach 15 7 3 5 27:30 24 7. Reichenfels 14 5 3 6 23:23 18 8. Frantschach 14 5 3 6 20:23 18 9. Žvabek 15 5 010 24:40 15 10. Pliberk!! 14 4 011 16:37 12 11. Preitenegg 15 3 210 12:32 11 12. Važenberk 15 2 310 13:30 9 13. Djekše 15 0 312 10:40 3 • Prihodnji krog: Maria Rojach - Sinča vas, Dobrla vas -Frantschach, Labot - Djekše, Preitenegg - Galicija, Šentpeter - Žvabek, Reichenfels - Važenberk ŠAH_______________________ Le še teoretične možnosti za podvig SŠZ Prva ekipa SŠZ je s porazom v 4. krogu play off-tek-movanja za prvaka podlige verjetno že zapravila vse možnosti za vstop v najvišjo šahovsko ligo na Koroškem. Slovenski šahisti so v gosteh izgubili proti prvi ekipi SV Feldkirchen (Trg) s 3:5. Pred zadnjim krogom v soboto, 31. marca, v Feffernitzu v Dravski dolini imajo šahisti SŠZ samo še teoretične možnosti za podvig v najvišjo koroško šahovsko ligo, za kar zadostuje tudi drugo mesto. SŠZ bi morala visoko premagati vodečo ekipo iz Feffernitza, hkrati pa bi moral Wolfsberg visoko premagati Magistrat iz Celovca. KOŠARKA________________ Mladinci KOŠ po tretji tekmi v finalu Minuli torek so se mladinci KOŠ na domačih tleh v Mladinskem domu na tekmi proti Beljaku končno le uvrstili v finale. Kot že obe prvi tekmi je bila tudi odločilna tretja tekma do kraja napeta. V prvi četrtini so domačini povedli s 14:9, vendar se je razlika do polčasa zmanjšala na 27:25. Medtem ko je bil rezultat tri minute pred koncem še izenačen, so se naši košarkarji naposled močno stopnjevali in si tako še zagotovili sicer tesno, vendar zasluženo zmago s 46:41. V finalu se bodo mladinci KOŠ pomerili s celovškimi Pirati, medtem ko se bo ekipa juniorjev potegovala s Trgom za tretje mesto. ŽENSKI NOGOMET Po hudem porazu šokirane Selanke Selanke, ki so proti Špitalu nastopile le z desetimi igralkami, so na tem srečanju doživele enega doslej najtežjih porazov v svoji mladi zgodovini. Moštvo trenerja Aleksandra Maka je namreč bilo tako hudo poraženo -11:0, da so bile nogometa-šinje izpod Košute po tekmi prav šokirane. „Videti je bilo, da so nekatere le redko obiskale treninge,” je dejal trener A. Mak. SV Špital - DSG Sele 11:0(5:0) ŽENSKA LIGA 1. St. Margarethen 8 6 2 0 21:6 20 2. Špital 9 6 1 2 37:8 19 3. ATUS Borovlje 6 2 0 4 16:14 6 4. DSG Sele 7 2 0 5 7:25 6 5. Lienz* 8 1 1 6 8:36 4 * Lienz zaradi manjkajočih igralk vigredi ne tekmuje več. 15 Sport nogomet/regionalna liga Velika napetost pri SAK predsednik miri duhove Zaradi miru v klubu je predsednik Jože Partl zaenkrat pomiril duhove pri SAK. Vendar ta neprijetna zadeva še ni preslana. Medtem ko je glavni trener Polanz (levo) bolj ali manj stvarno odgovarjal odbornikom, je pomožni trener Janko S m rečni k (desno) prekoračil sprejemljivo mero. Foto: Fera Upanje na moč ekipe na tujem i X Zelika napetost zaradi raz-\ \/ 0^arania j@ pri odgovornih j V članske ekipe po nesreč-t nem porazu proti Kapfenbergu dosegla svoj višek. Neprijetna za-l deva je takoj sprožila verbalne izpade po tekmi pred slačilnico, her se je zbrala peščica odborni-; k°v ter vnela razpravo o vzrokih ; 2a poraz. Kamen spotike je bila v j Prvi vrsti nesrečna menjava tre-j nerja Polanza, ki je dve minuti i Pred koncem tekme poslal v igro j neizkušenega Darmanna - le-ta : Pa je bil nato soodgovoren za po-' raz SAK. Medtem ko je trener Polanz obtoževanju odbornikov bolj ali manj stvarno ugovarjal, je Pomožni trener Janko Smrečnik z močnim verbalnim izpadom prekoračil sprejemljivo mejo. Prisotni ! °dborniki, med njimi tudi predsednik Partl, so Smrečnika nato še na kraju mesta odpustili od odgovornosti članske ekipe. Po intervencijah oz. po Prošnji trenerja Polanza pa je Predsednik Partl nekaj dni navrh začasno le še pomilostil pomožnega trenerja. „Poudarjam, da Smrečnikov izpad vsekakor ni opravičen, vendar sem to storil zaradi miru v klubu in težavnega po-ložaja, v katerem je članska ekipa. Toda zadeva s tem še ni zaključena, temveč le miruje. Najkasneje bomo zadevo rešili na prihodnji seji klubskega odbora,” pravi predsednik Jože Partl. F. S. "7e v nedeljo dopoldne bo Z_SAK nastopil na tujem proti Šentvidu - torej proti ekipi, ki je v minulem krogu na domačem igrišču podlegla Hart-bergu kar z 0:4. „Glavni vzrok za njihov velik poraz,” tako trener SAK Polanz, „so bile slabosti v obrambi, kajti Šentvidu sta manjkala dva ključna branilca - Rotter in Mo- rak. Oba pa bosta v nedeljo zopet igrala, tako da se bo Šentvid gotovo zopet predstavil močneje.” Kljub temu je Polanz optimističen, kajti nastop njegovih fantov na minuli tekmi proti Kapfenbergu je bil zelo obetaven. „Poleg tega igramo na tujem vedno močneje kakor na igrišču v Trnji vasi,” pravi trener Polanz. Šentvid - SAK v nedeljo, 1. aprila. ob 10.30 na stadionu v Šentvidu REGIONALNA LIGA/18. KROG Borbenost igralcev SAK ni rodila sadove Varovanci trenerja Polanza so se na srečanju z vodečo ekipo iz Štajerske predstavili izredno borbeni in taktično zelo zreli. Priigrali so si tudi nekaj lepih priložnosti, vendar jih niso izkoristili. Najlepšo je po silovitem prodoru Miklaua zapravil legionar Jovanovič. V predzadnji minuti pa hladna prha za SAK: hudo napako Darmanna Zanki več ni mogel popraviti in že so gostje presenetljivo odnesli vse tri točke iz Trnje vasi. SAK - Kapfenberg 0:1 (0:0) SAK: Matschek 5, S. Sadjak 4, A. Sadjak 5, Zanki 4, K. Woschitz 4, Roy 4, Tot 5, Šmid 5 (87. Darmann 0), R. Draže 4 (77. Eberhard 0), Miklau 4, Jovanovič 4; Igrišče ASV: 150 gled.: sodnik: Pommer (dober); strelec: Bemsteiner (89.) Pliberk navdušil domače navijače Po začetnih težavah so se Pliberčani kmalu ujeli ter predvsem po odmoru zaigrali izredno hiter in zelo učinkovit nogomet. Igralec tekme je bil nedvomno Smrtnik, ki ni zadel le dveh zadetkov, temveč je tudi sicer odigral zelo solidno tekmo. Pliberk - St. Florian 4:0 (1:0) PLIBERK: Jesse 4, Javornik 5, Krewalder 5 (65. Gross 4), Hohenberger 5, F. Wriessnig 4, Sla-manig 4 (75. Skorjanz 0), Smrtnik 5, Urnik 4, D. Wriessnig 4 (57. Mosser 4), Baumgartner 4, Zec 4; Pliberk: 300 gled.; sodnik: Roschitz (dober); strelci: Smrtnik (27., 51.), Krewalder (49.), Zec (68.) REGIONALNA LIGA 1. Kapfenberg 18 12 2 4 33:17 38 2. Pasching 18 11 3 4 39:17 36 3. Spital 18 9 4 5 31:23 31 4. Hartberg 18 7 6 5 26:20 27 5. Pliberk 18 8 3 7 30:25 27 6. Gratkorn 18 7 5 6 24:20 26 7. Zeltweg 18 510 3 26:20 25 8. Wels 18 6 7 5 29:29 25 9. FC Šentvid 18 6 7 5 27:29 25 10. WAC 18 7 3 8 20:26 24 11. BW Linz 18 4 6 8 29:25 22 12. Donau Linz 18 6 4 8 16:21 22 13. Voitsberg 18 5 5 8 28:33 20 14. St. Florian 18 3 6 9 13:35 15 15. SAK 18 2 8 8 17:29 14 16. Lendorf 18 3 5 10 14:33 14 M 19. kroo: petek, 30.3.: Voitsberg - Kapfenberg (18.30), D. Unz - Pliberk (19.), St. Florian - WAC (19.), Wels - Gratkorn (19.), Hartberg - Spital (19.30); sobota, 31.3.: Pasching - BW Unz (15.30); nedelja, 1.4.: Šentvid-SAK (10.30), Lendorf - Zeltweg (16.). SAK Naraščaj ^ SAK odnesel iz Šentvida 4 točke ^ jakostnih skupinah se je pretekli konec tedna pričelo Prvenstvo. SAK je igral z dvema ekipama v Šentvidu, U '6 in U 14 sta uspešno pričeli prvenstvo. Ujg: SV Šentvid - SAK 1:3 (0:3) Strelci: Kreutz, Wölbl, Kosmrlj iÜi: SV Šentvid - SAK 1:1 (0:1) Strelec: Triplat V nedeljo se prične juniorska elitna liga lajvpg: SAK U 18 - Spital (v nedeljo ob 16. uriA/idra vas), SAK U 16 - Liebenfels (v soboto ob 16. uri / Vidra yas), SAK U 14/1 - FC Kärnten (v nedeljo ob 14. uri / »idja vas), SAK U 14/2 - Žrelec (v nedeljo ob 15. uri / Košatovo igrišče) Najmlajši nogometaši SAK iz centrov Pliberk in Šentprimož so igrali preteklo soboto prijateljsko tekmo. Po tekmi so se postavili s starši za skupinsko sliko. Prvenstvo za pod osemletne se prične 29. aprila. NOVO „Trta“ s knjigo o vinu na televiziji Žitara vas. Moški pevski zbor „Trta“ Žitara vas bo v nedeljo, 1. aprila nastopil ob 14.30 v oddaji „Pod piramido“ na televiziji Slovenija. Žitraj-čani bodo zapeli nekaj pivskih pesmi ter predstavili knjigo „100 resnic o vinu“, ki je izšla v Mohorjevi založbi. Spremembe v krški škofiji Celovec. Škof Egon Kapella-ri je, še preden je odšel na Štajersko, imenoval boroveljskega mestnega župnika dr. Jakoba Ibouniga za vodjo škofijskega sodišča. Ibounig bo nasledil dr. Stanka Čegovnika, ki pa bo tudi v prihodnje ostal član sodniškega kolegija krške škofije. V delovno področje spadajo mdr. tudi dispezije zakonov ter obravnava reverzij-skih in konverzijskih prošenj. Ibounig je bil od leta 1993 naprej v Borovljah. Kosta z novimi najemniki naprej Celovec. Znana celovška kavarna Kosta pri Mohorjevi oz. Zvezi-Bank je po smrti šefa Bogija Koste zaprla svoja vrata. Družina Kosta sama ni želela več voditi kavarne in jo je dala v najem. S koncem aprila naj bi jo prevzel „team“ Šumnik & Kunauer, ki vodi v Podjuni Pazzo v Pliberku ter Filou v Čepičah in ob Klopinj-skem jezeru. Kavarno bodo vodili Mihi Šumnik, Anica Šumnik-Kunauer ter Elmar Kunauer. Pogodbo bodo podpisali v prihodnjih dneh, odprtje pa naj bi bilo konec aprila. V kavarni ne bodo veliko spremenili, to ali drugo novost pa bodo izkušeni podjunski gostilničarji le ponudili celovški publiki. Mihi Šumnik je najmlajši član „teama“, ki bo odslej vodi! kavarno Kosta. OSEBE & DOGODKI Z mizarskimi majicami na letošnji gorski maraton „Tokrat pa za res,“ pravi Pod- rojska štafeta, ki se letos drugič in povsem profesionalno pripravlja na gorski maraton „Kralja Matjaža" (30. junija). Tekači ekipe pravijo, da so tokrat bolj motivirani, saj so si postavili za merilo le čas in ne konkurenčne ekipe. Doseči želijo namreč nadpovprečno dober čas za amaterske štafete, vsekakor pa hočejo postati najboljša glo- baška štafeta. Trening jih pogosto vodi tudi na goro sv. Heme (slika), ker je tam posebna pozitivna kinetična energija, iz katere črpajo dodatno moč. Da tako sploh izvedejo profesionalne priprave, je za to seveda potreben tudi sponzor. Tega so Podrojčani dobili z domačim podjetjem - mizarstvom Božič, ki je tekače „menedžerja“ Sadovnika podprlo z majicami. Podrojski maratonci na sv. Hemi. Z leve: Christian Božič, Bernard Sadovnik, Peter Grei-ner, Christian Koren, (spredaj) Michael Koren in Marko Hudi. Foto: Fera FRLOŽEV LUKA Za turizem na kmetijah imajo bolezni slinovke in parkljevke ter BSE tudi svoje prednosti. Če se bodo še naprej tako širile, bodo lahko za kmečki turizem vabile z geslom „pustolovščine na kmetijah“. Novi predsednik šolskega sveta ima menda stare svobodnjaške korenine v Hitlerjevem času, v katerem je njegova družina bila na pravi, oprostite na napačni strani. Upamo, da vsaj zdaj ve, na kateri strani je in da se bo zavedal dvojezičnih korenin dvojezičnega šolstva. Pripravil Silvo Kumer [> LEPOTE ROŽA Sveče. Lepote in posebnosti srednjega Roža bo dr. Anton Feinig predstavil v tv-prispev-ku, ki bo na sporedu v ponedeljek, 2. aprila. Filmski večer bo ob 19.30 v farnem domu in je del letošnje „Rožanske vigredi“. EMZ Ekspres, Ekspres Celovec. V celovškem Volkskinu je konec tedna na sporedu film slovenskega režiserja Igorja Šter-ka „Ekspres, Ekspres“. Film, ki je prejel nagrado publike na festivalu v Montpellieru 1998, je po mnenju kritike pravljica za odrasle. Mlad fant, ki zapusti svojo domovino, mu že na slovenski meji zmanjka denarja, z vlakom se vozi po postojankah življenja. Pri tem sreča ljubezen življenja in številne druge osebe. Film je na ogled 30. in 31. marca (ob 19.10), 1., 2. in 3. aprila (ob 19.10), 4. aprila (ob 17.10) ter 5. aprila (ob 21.15).