Česa je štajerskim Slovencem v političnem oziru treba! (Govor poslanca g. Hermana dne 10. sept. 1882.) Naše razmere eo malo ugodne. Potreba je vedno gilneja narodno vpraaanje rešiti. ILar naa zadeva, imamo v pojaanilo in obrambo sledeče navesti: Resnica je, da je vsakemu narodu mogoče le na podlagi svojega materinskega jezika napredovati in da ga nij primernega razvoja in slovBtva nobenenin jeziku, če nij po šolah in uradih vdoinačen. S te_ prepričaujem borili so se že zdavnej najvrednejai sinovi slovenski za jednakopravnoat Bvojega naroda, iu sicer ne za tako, da bi sc rabil v omejeni narodni pokrajini razun domačega jednakomerno ae kaki drugi jezik v javnem življenji, temveč slovenščina naj bi veljala po slovenskih pokraiinah v šolab in uradih toliko, kolikor v v Neincib jezik nemški. S tega stališča imelo bi se neuuškega jezika, razun nemakib pokiajin, le še pri centralnih oblaatnijab posluževati in kot diplomatičnega jezika pri .notranjem mednarodaem občevanji, nikakor pa naj ne bi bil splošui ter edini upravni (državni) jezik. Pričakovali bi, da Nemcem ugaja tako vele važna predpravica nemškega jezika, kajti a tem bi bili izobraženi Sloveuci primorani se nemščine učiti; pa tudi omikane Nemce bi kmalu napotila, v njihov lastni prid učiti se drugega deželnega jezika; tako bi pospeševali ined seboj sporazumljenje iu dobrobotnost. Večini nemškega naroda ie to tudi po volji, nikakor pa ne tako zvani nemško libevalai ali ustavoverni atranki. Gotovo je manj slaba volja kriva, nego nevednost v alovanskih rečeb in pred8odki. Nij me volja natančneje kazati, kako se ta stranka vpira narodni jednakopiavno8ti, ter brezvestvo aopiri. Saj to je natn že itak znano. Boju nij ae konca; slovenaki narod moia se vedno doati britkosti terpeti in svoje najboljae moči, katere bi imel posveČevati Bvojema duševnemu in gmotnemu prospebu, žrtvovati temu boju. Ker pa pravica in resnica^za narod govorite, mu je 8lednjič zmaga gotova. Cuditi se moramo velikanskemu napredku slovenskega naroda v zadnjib dveb desetletjib. Nič mu nij bolj koristilo in žile ojačilo, nego sredstva saničevanja in zasramovanja, s katerimi se je naš naaprotnik bojeval. Čim bolj ae materiuščina spoznava, tem bolj ponehuje merzenje proti njej. Celo Nemci v glavnem deželnem mestu Gradci začenjajo se učiti slovensRega jezika in ga tudi svojim otrokom prisvojevati. Lepo ee razvijajoče slovensko časnikarstvo bori se pogunino za narodni razvoj in prosveto. Neprestano goji iu vneaia slovenska duhovžčina narodno zavest in navdušenost. Učitelji, odvetniki, bilježniki, zdravniki, učeča se mladina, vsakoktere oblastnije in uradaiki vstopajo drag za drugim v kolo narodnega gibanja. V državnem zboru radujejo se slovenaki poslanci prijazne podpore ne le straaoma drnzib slovanskih plemen, ampak tudi nemakib konservativcev. Celo visoka vlada, ktero vodijo nravni in državniški oziri, sledi apoznavši zaklade, katere krije razvita narodna zavest za državo samo, z nepriatransko dobrobotnoatjo teuiu gibanju. rTako stopajo Slovani predolgo tlačeni čvrsto in združeni pred avet na svoje alavno mesto". Oni niso nikdar blepeli sosedujib jini narodov prekrstiti ali podjarmiti. Narodna zavest ali nevoaljivost jim ne sramoti čela. Trditev, da preti nemitvo po Avstriji nevarnost, je prazna fraza ali babje blebetanje. Po alovenskib krajih sicer le v tnaleui atevilu poraztaknjeni Nemci, skopneli bodo ali že sami ali njibovi potomci, kakor mnogo domovino zapustivaih in na nemakib tleb ae naaelivšib Slovanov. — To je neizogibljiv naraven zakon, ki konoeno nobenemu škode ne dela. V takih razmerah Nemec ne bo slabai, če (tued Slovani) postane SIovaD, in Slovan ne slabai, če se (ined Netnci) ponemči. Oai Slovaai pa, ki doaia zatajijo avojo aarodaost ter a protivuikoai vlečejo, so prenesrečai, da bi jim žal besedo povedal; kajti oai ao žalostae žrtve prejšajega sistema, ki je aameraval vae poaeračiti. Ker pa aij apaaja, da bi se aarod sporazumel z aarodom, straaka a strauko, sloveaakej atiaaki od deželnib oblastij ia v štirskein deželaem zboru akoraj aičesar aij pričakovati. Za vaiatvo sloveaake laaajščiae ac ostaja aič di ugega, kakor da se jeziku graaica oraeji in se aapravi za aloveaske okraje posebui oddeiek aaaiestoije ia spremeai de želaa u^tava po Dr. Fiscbbofovem piiličaeai aačrtu tako, da se deželai poslaaci pač skupao poavetujejo, toda oziroma aa šolske ia jezikovae zadeve po8ebej glasujejo v narodaib kurijah, ter da se le oae postave kot vzprejete smatrajo, za katere glasaje večiaa vsake kurije. Oaieajeae aaredbe vtegaile bi povsem mcd8ebojaemu razporu v okom priti ia v medaarodaeoi poruirjevanji posredovati, zato bi bile obema narodoma v aaši deželi v prid. Upajaio, da se od Nemeev ae bo protivilo z aami mir skleaiti aa oaieajenej podlagi. Sloveaskeaiu aarodu ae očita, ker zabteva avojo aadsodaijo ia pravao akademijo. Pa kar se tega tiče, zgodilo se bo od straai viaoke vlade gotovo le toliko, kolikor zabtevajo aeobhodao potreba ia pravičaost. S teai pa aaše piitožbe ae aiso pri kraji. Jaz jih ae aavajam posebej; kazati hočem le, kaj je aašemu pešaaju pravi vsrok. Upravai dualizem y aaši deželi je to. Najaujnejša in prva potreba je, to zl6 iztrebiti ter političao upravo ia z ajo združeae občiaske postave predrugačiti, kar se mora pa kakor hitro mogoče zgoditi. Tako bo veadar eakrat Avstriji, tej 8knpiai toliko aarodov ia dežel, aapočil srečai daa. ko bo avoj poklic popoluoaia apoiaila ter postala pravičao zavetje vaem svojiai aarodom, združivši je v mira aa boj za pioaveto ia svobodo; ko bodo vai ajeoi aarodi braaili darežljivo ia sIožbo ožjo ia širjo očetajavo avojo, ia jedaako ljubili prirojeao, mnogo8kušaao cesarsko rodbiBo, kteri poklaajaaio rai zvestobo ia podložaost. nVladarju srca obraniti, to je vsakemu državljaaa sveta dolžaost, kajti kjer ta omvbuje, maja ne vse ia vse 8e zgrudi z Bjim". (Dobro, izvrstuo, živijo, ia ploakaaje.)