^<-   46   .<•-
P. ST. POLENČAN:
Veverica.
akrat, ko sta še Adam in Eva živela v raju, so bile tudi vse živali okolo njiju. Živali pa so bile dobre kakor človeka. Sedaj tako krvoločni tiger je pohlevno skakal okolo Adama in Eve, in volk je prijateljsko mulil zraven koze travo.
Nekega dne pa sedi veverica sredi dvorišča. Njen takrat še ne košat, temveč raišjemu podoben rep, ji je stal pokonci. K nji priskaklja zajček. Misleč, da štrli iz zemlje vejica, začne glodati — veveričin rep. Veverica zakriči in odskaklja k Stvarniku, se pri-toži čez zajčka ter prosi Boga, naj ji ustvari drugačen rep.
Stvarnik ugodi njeni želji in ji ustvari nov — košat rep, kakršnega ima še dandanes. Zajček bi pa tudi sicer ne mogel načeti veveričinega repa, ker ga veverica ne počaka  več, ampak vedno veselo skačo z veje na vejo.