Sadjereja in eesa je potreba, da nam bode koristna. (Spisa! Fr. Matijašič.) (Konec.) Ako je sadje namenjeno, da ae v malem, v zabojih (kištah) itd. razpošilja, ima se skrbeti za to, da tudi zavitek ali embaiaža ima prijetno obliko. Morajo tedaj ti zaboji ali jerbasi biti snažno izdelani, a vsak posamezen sad mora biti ovit v barven papir fbolje je v dva, različne barve), ker kupci to ljubijo. Samo ob sebi ae razume, da pri takem kupčevaDJi, pri katerem ae blago drago pla<-uje, mora biti tudi sadje izvrstno. Takega prodajalca pa, kateri v tem veatno ne ravna, zapomnijo si kupci dobro, ter se ga znajo ogibati. In. ševeč, cela okolica pride po nevestnem ravnanji enega samega prodajalca, lehko v alab glas, tako. da njeni prebivalci težko več prodajajo svoje aadje. Treba si je tedaj tudi pri knpčevanji s sadjem zapomniti : da je poštenost povsod največ vredna! Kar se tiče prodajanja sadja v velikem, omenil sem že prej, da ae ono najlože prodaja, ako ga imamo od ene sorte veliko. Mali posestniki tedaj ne bi smeli saditi sploh toliko sort, kakor veleposestniki. Ker pri nas kupujejo vse sadje tujci, ki ga potem razpošiljajo v dalnje kraje, potrebno je, se ve, da je tako aadje trgano z roko. V naših krajih se navadno prodaja na sode, ter bode gotovo še dolgo čaaa trajalo, dokler se bode tudi pri nas pričelo prodajanje na težo. Kakoršnje ao sedanje razmere, ne dalo bi pri prodajanji na težo proti onemu na sode tudi nikakega, ali le malo dobička. Pripetiti pa se nam more, da ob času trgatve sadja, ni kupcev na sadje. V takem slučaji, ter ako aadja nočemo ali ne moremo porabiti na kak drug način, temuč ga hocemo svežega prodati, moramo sadje do prodaje deti v dobre shrambe, kjer se ne pokvari. V obče so za hranjenje sadii tudi naše vinske kleti sposobne, nikakor pa kleti, kjer ae hrani repa, korenje, zelje itd. Tudi vinske kleti, ako naj služijo za shrambo sadii, ne smejo biti premokre, ter morajo biti anažne in ne pretople; se ve, da tako mrzle ne amejo biti. da bi aadje v zimi zmrznilo. Na dalje naj ne bodo preavetle, pa tudi pretemne niso dobre, temvec tako morajo biti stavljene, da se mora pripuščati sveži zrak, ne da bi pri tem nastal prepih! Z drugimi besedami: Shrambe za sadje morajo biti prlmerno auhi, proti narazu zavarovani. vendar ne pretopli prostori, v katerih se da pristop dnevne svitlobe in svežega zraka po želji urediti. Kdor pa ravno opisanih proatorov za shrambo sadja nima, bolje je, da ga koj uporabi na kak drug način. ker bi mu se drugače itak pokvarilo. V takem slučaji bode se priporočilo: sušenje aadja, če že ne za prodaj, vaaj za domačo rabo, ali pa še bolje: naprava aadnega vina ali tako imenovane tolklje, jabelčnice, odnosno hruškovice. Glavne točke, na katere ae pri napravi sadnega vina mora paziti, so: 1. Bolje je manj, kakor pa veliko sort akupaj prešati, ker le takrat dobimo moat jednakomerne sestave, iz katerega more postati dobro, trpežno vino. 2. Dober mošt, in s tem vino, dajejo aorte a prijetno, okusno kislino, kakor jo imajo n. pr. renete. 3. Sadje, ki je namenjeno za prešanje, mora biti popolnoma, vendar ne preveč zrelo, ker le tedaj se nahaja v njem največ cukra, in ravno ta je, iz katerega se napravi alkohol, ki daje vinu moč; vino pa, katero ima premalo alkohola. tudi ni trpežno. 4. Poletna jabelka ne dajo nikdar trpežnega vina; bolja so pa jeaenska in posebno ziinska jabelka. 5. Sladkih jabelk ni dobro prešati samih, ker zarad pomanjkanja kisline in črealovine ne dajo nikdar trpežnega mošta. 6. Največ in boketai mošt da droben sad trdega meaa. 7. Gnjilo aadje pokvari vsak, tudi najboljši mošt, ne sme se tedaj rabiti. 8. Na drobno mleto sadje da več in boljši mošt, kakor stolčeno aadje. Omeniti ae moram, da je pri napravi možta največa čistoča neobhodno potrebna. se ve, da pa tako, da se s tem ne spravi voda v mošt. Tudi posoda, za aadni mošt in vino mora biti ravno tako dobra in čiata, kakor ae to zahteva za vino od vinake trte, ter se mora tudi aadno vino večkrat pretouiti. S tem sem omenil zopet nekoliko rrči, ki ao pri sadjereji od večje važnoati, ter vaak, kateri se bo v prib.odnje pri avojem aadjarstvu ravnal po teh pravilih, aprevidel bo, da je bil sovet dober, ker se naslanja na mnogoletne skušnje zaslužnih sadjerejcev in tudi deloma na moje lastne akušnje.