Štajerski Ptuj, četrtek, 8. julija 2004 letnik LVII . št. 27 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 Hum Afera kloramfenikol bo stala okrog 13 milijonov Stran 3 Ormož Napihovanja ali resnica o nadomestilih Stran 5 Ptuj . Roman Glaser pravi: "Ne odhajam iz Perutnine!" Govorice o tem, da vodilni mož slovenskega živilsko-predelovalnega giganta zapušča podjetje, so zadnje čase preplavile Ptuj in širšo okolico, a so po besedah direktorja očitno, vsaj zaenkrat, izvite iz trte. Babinci Ptuj Sv. Andraž Obljubljajo sprotno sanacijo Slovenija si zasluzi šampione Kdo komu zapira vodo Stran 2 Stran 6 Stran 9 Judo Lea Murko druga na EP Stran 24 In kaj točno je na vprašanje, ali ostaja ali odhaja, povedal dr. Roman Glaser: "Najprej moram re~i, da moj mandat velja do leta 2007. Za zdaj sem izjemno sre~en v Perutnini, ob sebi imam odli~ne sodelavce. Tako zaenkrat nimam nobenega namena, da bi kam odšel. Res pa je, da sem dobil takšne in drugačne ponudbe, vendar še enkrat zagotavljam, da v tem trenutku o odhodu niti slučajno ne razmi{ljam!" Na vpra{anje, za kako dolgo lahko zagotovi, da bo še vodil Perutnino Ptuj, pa je dr. Glaser odgovoril: "V na{em poslu je to izjemno težko reči. Moja pogodba sicer res velja do leta 2007, vendar me nadzorni svet lahko razreši vsak dan. Osebno pa sem prepričan, da bom svoj mandat izpeljal do konca, torej do leta 2007!" Navsezadnje pa bo doslej uspešno vodenje velikega Perutninine-ga poslovnega sistema za Glaserja prejkone nujnost, še zlasti če resnično želi uresničiti svoje osebne ambicije, povezane s poslovanjem podjetja, ki jih je na kratko nanizal takole: "Definitivno želim, da postanemo največje podjetje v svoji panogi, torej v predelavi belega mesa, tako v srednji kot jugovzhodni Evropi, kar smo si zapisali tudi v poslovni načrt pred dvema letoma. Nadalje je naš cilj preseči 250 milijonov evrov prihodka, več kot 3000 zaposlenih ter več kot 4000 hektarjev obdelovalne zemlje! Vse to pa je povezano z nadaljnjim izgrajevanjem koalicije med delničarji, zaposlenimi in manage-mentom." SM Računalniki po odličnih ^ ^^ cenah j/KĚ; www.conitroii.$i Nekaj sonca je končno napolnilo ptujske terme, ki so sedaj sposobne sprejeti tudi do 10 tisoč kopalcev dnevno. Ptuj . Terme odprle največji tobogan v Sloveniji Z dna proti vrhu Terme Ptuj so ob odprtju pred 29 leti bile pri vrhu ponudbe, a so v naslednjih letih strmo padale navzdol. Razvojni cikel je zastal, obljubljenega hotela in novih vodnih površin ni hotelo in ni hotelo biti. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so sicer zgradili apartmajsko naselje, ki pa ni moglo bistveno zaustaviti nazadovanja ponudbe v nekoč obetajočem termalnem kopališču. Šele naložbe v zadnjih letih položaj Term Ptuj v slovenski zdraviliški ponudbi bistveno izboljšujejo. Z najnovejšimi investicijami se postavljajo ob bok največjim tovrstnim ponudnikom. Lani so povečali notranje termalno kopališče in dodali nekatere novosti, razširjeni pokriti del jim v tem muhastem poletju pomaga reševati sezono, od včeraj pa je odprt tudi razširjeni zunanji del termalnega parka z največjim toboganom v Sloveniji. Letošnja naložba je stala 400 milijonov tolarjev, polovico predstavljajo lastna sredstva, polovico so kreditni viri. "Objekt je za naše razmere zelo velik. Termalni park Ptuj se po novem s svojimi 4000 m2 vo- dnih površin uvršča med prve tri v Sloveniji, celotne terme pa v sam vrh termalne ponudbe v državi. Z najnovejšimi pridobitvami uvajamo nekatere novosti, ki jih doslej v naši ponudbi ni bilo. Počasna reka, ki prinaša svojevrstno vodno doživetje, je dolga 160 m. Glavni del novega zunanjega termalnega parka je velik stolp, ki s svojimi razglednimi ploščadmi nudi izjemne panoramske poglede na mesto in okolico. S ploščadi so speljani tobogani, med njimi je največji ta hip v Sloveniji, dolg 165 m, edini te vrste za spust z obroči. V okviru razširitve zunanjega termalnega parka smo uredili tudi spremljajočo infrastrukturo, z novim vhodom in gostinskim delom, fontano s curki zdravilne vode, ki pozitivno vpliva na počutje in predstavlja enega od eli-ksirov mladosti. V novem delu je tudi velik amfiteater za 700 oseb, ki bo poslej pomemben prireditveni prostor. V stilu starega Rima bomo najnovejšo pridobitev, ki se arhitekturno spogleduje z rimskimi časi, proslavljali več deset dni skupaj. Včeraj smo namenu predali tudi novo recepcijo s trgovino in sanitarnim delom v avtokampu, kjer bomo večjo investicijo izvedli še v letu 2005. Trenutno ima avtokamp 110 kampirnih mest prve kategorije. Letošnja naložba v avtokampu je veljala 25 milijonov tolarjev," je pred včerajšnjo otvoritvijo povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, ki je izredno zadovoljen, ker so se napovedani razvojni cikli pričeli ambiciozneje uresničevati. Do konca letošnjega leta naj bi pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo prepotrebnega hotela, v katerem bo tudi sodoben vodni kompleks s celotnim sistemom razvajanja in zabave, ki bo imel kar 14 tisoč m2 površin. Terme Ptuj kot paradni konj ptujskega turizma z najnovejšimi pridobitvami in napovedanimi realnimi razvojnimi cikli pričenjajo kvalitetnejše obdobje razvoja turizma na Ptuju in okolici. MG Pogled na največji tobogan v Sloveniji Foto: Črtomir Goznik 35. slovenski festival m domače zabavne glasbe Jg Ptuj 2004 ^ MllfYrlgj ■-.«T ' Î " Dvorišče Minoritskega samostana na Ptuju, v petek 9. julija 2004, ob 19.30 uri. 9770040197060 Doma in po svetu Ivo Vajgl - novi zunanji minister Ljubljana - Potem ko je DZ v ponedeljek razrešil Dimitrija Rupla s položaja vodje slovenske diplomacije, so v torek poslanke in poslanci DZ s 47 glasovi za in 23 proti (navzočih 72) za novega zunanjega ministra imenovali dosedanjega slovenskega veleposlanika v Nemčiji Iva Vajgla. Po imenovanju je novi zunanji minister Vajgl pred zbranim zborom slovesno prisegel. Predlog premiera Antona Ropa za imenovanje novega zunanjega ministra so podprle poslanke in poslanci koalicijskih LDS, ZLSD in DeSUS. Menijo namreč, da gre za ustreznega kandidata, poklicnega diplomata z dolgoletnimi izkušnjami v diplomaciji, ki se je doslej izkazal tudi z opravljanjem pomembnih nalog na zunanjem ministrstvu. Vajgla so podprli tudi v opozicijskih SMS in SNS, kjer pa so bili sicer kritični glede njegovih stališč do urejanja odnosov s Hrvaško. Zamenjavi na MZZ le nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami so nasprotovali poslanci opozicijskih NSi, SDS in SLS. Obisk romunskega predsednika B^do pri Kranju - Slovenija pričakuje, da bo bližnje članstvo Romunije v EU dvostranske odnose in sodelovanje še okrepilo, je na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju poudaril slovenskipredsednikJanez Drnovšek. Po besedah romunskega predsednika Iona Iliescuja, ki je na povabilo predsednika republike prispel na dvodnevni uradni obisk, je imela Slovenija na poti v EU v primerjavi z Romunijo določeno prednost. Med vsemi državami v regiji je namreč uživala veliko politično stabilnost v letih samostojnosti, je dejal. Iliescu upa, da bo Romuniji letos uspelo skleniti predpristopna pogajanja, k čemur naj bi prispevala tudi slovenska pomoč, ki jo je Romunija na svoji poti v povezavo vseskozi uživala. Romunskemu predsedniku se v zvezi z reševanjem regionalnih problemov zdi pomembno slovensko predsedovanje OVSE prihodnje leto. Slovenija se bo namreč tako vključila v reševanje problemov, ki so pomembni tudi za romunsko stran, nanašajo pa se na vprašanje Pridnestrske republike in Moldavije ter reševanje težav na območju Zahodnega Balkana, je dejal. Potrjeni evropski poslanci Ljubljana - Državni zbor je brez večje razprave na podlagi poročila Republiške volilne komisije (RVK) o izidu volitev v Evropski parlament s 66 glasovi za in nobenim proti potrdil izvolitev sedmih poslancev Republike Slovenije v Evropskem parlamentu. Med njimi so tudi štirje poslanci državnega zbora, ki jim bo z dnem potrditve mandata v Evropskem parlamentu prenehal mandat poslanca državnega zbora. Umrl avstrijski predsednik Klestil Dunaj - V torek pozno zvečer je v dunajski bolnišnici umrl avstrijski predsednik Thomas Klestil, so po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili njegovi zdravniki. 71-letnega Klestila, ki bi moral sicer v četrtek predsedniške dolžnosti predati svojemu nedavno izvoljenemu nasledniku Heinzu Fischerju, so morali v ponedeljek zjutraj zaradi zastoja srca oživljati, nato pa so ga s helikopterjem prepeljali v dunajsko splošno bolnišnico. V torkovem zadnjem objavljenem zdravniškem poročilu so zdravniki zapisali, da je stanje predsednika "izredno kritično", saj je prišlo do "naraščajočega poslabšanja delovanja pomembnih organov, kot so srce, pljuča, jetra in ledvice". Konferenca o enakih možnostih Rotterdam - V Rotterdamu se je v torek začela dvodnevna ministrska konferenca EU o enakosti spolov in enakih možnostih. Slovenijo na konferenci z naslovom Raznolikost in sodelovanje: vidik enakosti spolov zastopa minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski. Namen srečanja je oceniti napredek pri vključevanju vidika enakosti spolov v politike zaposlovanja in socialne varnosti ter izmenjati izkušnje, inovativne pristope in dobre prakse na tem področju s poudarkom na ustvarjanju enakih možnosti za migrantke in pripadnice etničnih skupin, so sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V Iraku ne bodo našli orožja? Bagdad - Medtem ko je britanski premier Tony Blair prvič priznal, da v Iraku morda ne bodo nikoli našli orožja za množično uničevanje, je ameriški časnik New York Times poročal, da naj bi ameriška Centralna obveščevalna agencija (CIA) zatajila informacije o končanju iraškega programa orožja za množično uničevanje. V Iraku je policija po poročanju bagdadskega časopisa "Al-Sabah Al-Džadid" aretirala dva častnika iranske tajne službe, skupina zamaskiranih Iračanov pa je na videoposnetku zagrozila, da bo ubila jordanskega skrajneža Abuja Musa-ba Al-Zarkavija, če ne bo takoj zapustil Iraka. Družina 21. junija v Iraku ugrabljenega ameriškega vojaka libanonskega rodu pa je medtem potrdila, da so ga ugrabitelji izpustili. V Iraku se je nadaljevalo nasilje. Samo v eksploziji avtomobila bombe blizu Bakube je umrlo 13 ljudi. Evropska unija in mi • Irska Smaragdni otok sv. Patricka Republika Irska, otoška država, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske, poleg Velike Britanije ob severozahodni obali Evrope. Preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Irsko mnogi poimenujejo tudi Smaragdni otok, saj je znana po prostranih zelenih travnikih, izvrstnih igriščih za golf, predvsem pa odprtih in zabavnih ljudeh. Irska, kjer danes živi blizu 4 milijone prebivalcev, je v osrednjem delu precej ravninska, ob obalah je hribovitejsa. Najvišji vrh je Carrantuohill s 1040 metri nadmorske višine. Obala je zelo razčlenjena in ponuja več na- ravnih pristanišč. Irska ima kar 5630 kilometrov obale, ob njej pa več kot 120 jadralnih klubov Najdaljša irska reka je Shannon. Podnebje je oceansko, s pogostimi padavinami in močnimi zahodnimi vetrovi. Dublin je angleško ime za mesto, ki ga Irci imenujejo Baile Atha Cliath in ima skupaj s predmestji kar milijon prebivalcev. Prestolnica je prometno in poslovno središče države, zaradi lege tudi pomembno pristanišče. Velja za pomembnejše izobraževalno središče, univerzo Trinity College je mesto dobilo že leta 1591. V njej je najti največji irski zaklad, knjigo iz Kellsa, ki je eden najstarejših pisnih virov na Irskem. Dublin se ponaša z vrsto starinskih stavb, tudi katedralo Sv. Patricka iz 13. stoletja. Iz irske prestolnice prihajajo tudi slavni pisci, kot so G. B. Shaw, James Joyce in Oscar Wilde. Stari del mesta dopolnjuje nova, živahna četrt Temple Bar s sodobno kulturo in glasbo, kjer ne manjka pravih irskih pubov in možnosti za takšno in drugačno zabavo. Med najpomembnejšimi gastronomskimi posebnostmi je temno pivo Guinness, hrana pa temelji na mesnih jedeh, od govedine in juneti-ne do svinjine. Sicer pa so Irci ob Norvežanih pred časom prepovedali kajenje v svojih lokalih. O tem, kako prepoved vpliva na promet, ni podatkov. Zagotovo pa prepoved ni vplivala na temperament potomcev starih Keltov, ki ga pijejo še rajši kot Slovenci. Morda je prav slednje botrovalo ustanovitvi društva Irsko-slovenskega prijateljstva, ki na spletnih straneh v svoje vrste vabi nove člane. Število prebivalcev se od druge polovice prejšnjega stoletja povečuje zaradi naravnega prirastka, medtem ko je število priseljencev na Irsko zanemarljivo. Večino prebivalcev predstavljajo katoliki, teh je okoli 93 odstotkov, 3 odstotki so se izrekli za anglikance, prezbiterijancev pa naj bi bilo okoli 0,4 odstotka. Irci imajo dva uradna jezika, irskega in angleškega, vendar pa oživitev prvega, pravzaprav starega keltskega, ni uspela, saj ga govorijo le na zahodu otoka. Na vzhodu države, ob obalah Irskega morja, leži glavno mesto Irske - Dublin. Smaragdni otok, ki se v svetu najpogosteje promovira kot ""Dežela neokrnjene narave, globokih modrih jezer, nežno zelenih gričev, srednjeveških gradov in folklornih plesov ter seveda pu-bov"", je danes država z dokaj stabilnim gospodarstvom. Najpomembnejše gospodarske panoge so elektroindustrija in elektronika ter farmacija. Pomembno mesto zavzemata tudi softver in telekomunikacije, ki se jima je Irska odprla že v 80. letih. Leta 1985 je Ircem uspelo prepričati Microsoft, da je v Dublinu odprl sedež za evropske operacije. Sicer pa Irska sodi med države, ki ji je članstvo v EU menda prineslo veliko. Država je bila do konca junija predsedujoča povezavi. Polletno predsedovanje je državo stalo več kot 75 milijonov ev-rov, 10 milijonov evrov samo za zagotavljanje varnosti na slovesnosti ob vstopu desetih novih članic v EU maja letos. Zagotovo pa državi, ki beleži dobrih 28 tisoč evrov BDP na prebivalca in 6-odstotno stopnjo rasti BDP predsedovanje ob pomoči Bruslja ni preveč oklestilo državne blagajne. Ob koncu še "cenik" policistov. Za vožnjo pod vplivom alkohola boste v Irski odšteli najmanj 1270 evrov, za prekoračitev hitrosti za 20 km/h, vožnjo skozi rdečo luč, vožnjo brez pripetega varnostnega pasu, nepravilno parkiranje in uporabo mobilnega telefona med vožnjo najmanj 80 evrov. Pa brez skrbi, kar se alkohola tiče, dovoljena vsebnost za nepoklicne voznike je namreč kar 0,8 (g/l). Anemari Kekec Ljutomer • Gramoz za avtocesto Krajanom obljubljajo sprotno sanacijo Ljutomersko podjetje Segrap je z Direkcijo za ceste Republike Slovenije (DARS) podpisalo pogodbo za izkop gramoza za izgradnjo avtocestnega odseka Cogetinci-Vučja vas, sedaj pa potekajo še zadnje uskladitve lokacijskega načrta za širjenje gramoznice v Babincih pri Ljutomeru, iz katere bi se pridobival omenjeni material. Občinski svet občine Ljutomer je v začetku letošnjega leta že sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov občine Ljutomer, ki je osnova za pričetek postopka, na prvi prostorski konferenci v prostorih občine Ljutomer pa so podali še zadnje pripombe na širitev gramoznice v Babincih. Podjetje Segrap je v preteklosti že kopalo gramoz v Babincih, kjer je danes jezero skupne površine 93.726 kvadratnih metrov, sedaj pa se predvideva širitev gramoznice v velikosti nekaj manj kot 8 hektarjev. Celotna površina gramoznice, predvidena za širitev, se nahaja na ravnem zemljišču obmurskega polja in je v večjem delu zastopana z zapuščenimi travniki, delno njivami in mešanim gozdom. Tehnološki proces črpanja in primarne predelave gramoza bo izvajan s sodobno, okolju prijazno mehanizacijo in strojno opremo, prav tako pa so izključeni vsi vplivi na okolje, je povedal ljutomerski župan Jožef Špindler. V tem delu države po zagotovilih strokovnjakov ni aktivne gramoznice, ki bi zagotavljala tako kvaliteten mate- Foto: Miha Sostaric Iz gramoznice v Babincih bodo pridobivali material za avtocestni odsek Cogetinci-Vučja vas. rial, kot ga je možno izkopati v Babincih, zato vse strokovne službe podpirajo lokacijski načrt. "Izbrana odkopna metoda omogoča minimalne potrebne posege v prostor in ne povzroča naenkrat odprtja velikih površin, zato je okolju zelo prijazna. Prav tako pa ta metoda omogoča izvajanje sprotne sanacije odkopanih površin oziroma bre-žin gramoznice. V prvi fazi je predvideno odkopavanje z obale do globine okoli štirih metrov, v drugi fazi pa odkopavanje s plavajočim bagrom do globine 25 metrov," je o procesu pridobivanja materiala iz gramoznice Babinci dejal direktor podjetja Segrap Miran Blagovič, skeptičnim krajanom, ki si želijo dobro sanacijo gramoznice po koncu izkopa, pa je zatrdil: "Sanacijo bomo izvajali sproti, po posameznih odkopnih poljih. Po podpisanem notarskem zapisu med občino Ljutomer, krajevno skupnostjo Ljutomer ter našim podjetjem je dogovorjeno, da se bo izvedla anketa, na podlagi katere bodo pridobljena izhodišča glede dokončne ureditve gramoznice Babinci." Leta 2000 so občina Ljutomer, krajevna skupnost Ljutomer ter podjetje Segrap podpisale dogo- vor, ki med drugim določa, da naselje Babinci od 50-odstotnega deleža občine Ljutomer pridobi 70 odstotkov rudarske pravice. Ta pridobljena sredstva se namenijo za gradnjo komunalne infrastrukture v naselju Babinci na podlagi programa, ki ga pripravi krajevna skupnost Ljutomer skupaj z vaškim svetom Babinci, podjetje Segrap pa se je še zavezalo, da bo pred pričetkom izkoriščanja gramoza v Babincih na svoje stroške zgradilo in moderniziralo dve krajši lokalni cesti. Podjetje Segrap je v preteklosti že pridobivalo gramoz iz te gramoznice, za potrebe razširitve pa bo potrebno zaradi tehničnih in varnostnih potreb izdelati in urediti med drugim še avtomatska in navadna vhodna vrata ob vstopu, vratarnico s kabino za tovorno tehtnico, tovorno tehtnico za tovorna vozila, industrijsko in pitno vodo, lovilec odpadnih masti in olj ter postaviti varovalno ograjo v višini približno 1,5 metra okoli ureditve površine zaradi zaščite pred nekontroliranim dostopom v prostor za pridobivanje in odkop ter preprečevanje padca v globino in nekontrolirano odlaganje odpadkov. Miha Šoštarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni ured^: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89. Hum • Se kloramfenikolska afera bliža koncu? Afera bo stala okrog 13 milijonov Resnici na ljubo je treba kar na začetku na pravo mesto postaviti nekaj napačnih trditev, ki so v zadnjih dneh preplavile medije. Nihče ni prejel računa za 14 milijonov tolarjev in nihče ga ni izstavil, pa tudi ko bodo sešteli vse stroške (predvidoma 12 do 13 milijonov SIT za vzorčenja, neplačano mleko in uničenje sira), ki so nastali zaradi najdbe kloramfenikola v mleku Brumnovih iz Huma, jih bo plačala zadruga iz sklada, ki so ga posebej za to oblikovali člani. Vendar stiska in strah Brumnovih zato ni nič manjša. Z njimi jo delijo tudi vsi ostali mlekarji z Ormo{kega, kjer imamo domala ekskluzivno pravico do kloram-fenikolskih afer, kajti nikoli ne vedo, koga bo zadelo jutri, nih~e ne ve, od kod prihaja, za seboj pa pušča strah in neodgovorjena vprašanja. ^"V~asih smo se na odkupnih postajah za mleko znali pošaliti, bilo je prav veselo, ko smo se srečevali, kakšno rekli," se spominja Jože Brumen nekdanjih brezskrbnih časov. Sedaj že lep čas ni tako. Odkar je decembra 2002 prvič udaril kloramfenikol, se je vse spremenilo. Tudi največjim dvomljivcem je postalo jasno, da ga ne dodajajo kmetje ne nalašč in ne po nesreči ali nevednosti. Ostaja le še ena možnost: da je kloramfenikol podtaknjen od zunaj. Vendar zakaj in s kakšnim namenom? Tej teoriji v prid govori tudi izkušnja Kmetijske zadruge Ormož, ki je za svoje člane iskala odgovore na več naslovih, vendar se ni uspela dokopati do njih. Povsod so jih le prepričevali, da so naredili vse, kar je v njihovi pristojnosti. Brumnovi si bodo vstop v EU zapomnili po grenkem okusu suma na kloramfenikol. Kmetija, ki preživlja zakonca in starše, je usmerjena v mlekarstvo. Poleg 21 krav, ki dnevno dajejo okrog 230 litrov mleka, obdelujejo še 15 hektarjev zemlje. Nerazumljivo je, da jih o tem, da so testi pozitivni, ni nihče obvestil. Po radiu in televiziji so izvedeli, da je kloramfenikol na Godenin-ski progi ... 3. maja so inšpektorice VURSA pregledale kmetijo, knjige in mlekarno ter izdale odločbo o nadaljnji prepovedi uporabe mleka. Ponovno ga bodo lahko začeli oddajati, ko bodo dokazali, da je neoporečno. Sok in zaprepadenost. "Teden dni nismo kuhali, ne prav jedli, nismo vedeli, kam naj se obrnemo, hodili smo od vrat do vrat, živina pa v štali ... " se hudih časov spominja Martina Bru-men. Dokaži svojo nedolžnost! Tako se je začela dolga vrsta vzorčenj. Najprej so morali odkriti, pri katerih kravah je prisoten kloramfenikol. Ko so ugotovili, pri katerih so bili vzorci pozitivni, so ti dve kravi izločili in ju presušili. Na analizo so dali vse, kar je v stiku s kravami -hrano, vodo, dodatke, čistila - in vsi rezultati so bili negativni. Zaprosili so VURS za ponovni odvzem vzorca, in ker je bil rezultat negativen, so s 1. 6. spet lahko oddajali mleko. Nezaslišano je, da jim ni nihče dal napotkov, kako naj ravnajo. Če gre za nevarnost za zdravje ljudi, za zastrupljanje hrane, bi pričakovali malo več Martina in Jože Brumen se vedno živita v strahu, kajti kloramfenikol lahko kadarkoli spet udari ... skrbi od državnih institucij. Razen zadruge in ormoških ter ptujskih veterinarjev jim nobena institucija ni ponudila pomoči, odgovorov. Stevilne analize -samo ena stane 35.000 SIT -in morebitne terjatve Pomurskih mlekarn bodo pokrili iz sklada pri zadrugi. "Dogovorili smo se, da ustanovimo tak rizični sklad, da ne bi šle kmetije pri teh enormnih stroških na boben. Če se že država ne obnaša solidarnostno, pa so se kmetje izkazali in prispevajo mesečno od 1.500 do 4.800 SIT v sklad, ki je na voljo prizadetim. Ko ne bo več potrebe, ga bomo ukinili. Celotna zakonodaja je napisana proti proizvajalcu, ki je dolžen nositi vse stroške in mora vsej Sloveniji dokazovati, da ni kriv," je povedal Anton Salamon, direktor ormoške zadruge, ki združuje 232 mlekarjev in Pomurskim mlekarnam letno dobavi okrog 7 milijonov litrov mleka. Lani so tudi vsi mlekarji podpisali aneks k pogodbi, v katerem so se zavezali, da ne bodo uporabljali zaviralnih snovi in kloramfenikola. Izpada prihodka in duševnih muk Brumnovim ne more poplačati nihče. Vendar so odločeni, da gredo do konca. Stvari se morajo razjasniti. "Nismo bili prvi s kloramfenikolom, želim pa si, da bi bili zadnji," je odločen Jože Brumen. Želeli so stvari razjasniti in so sami večkrat poiskali policijo in kriminaliste, naj vendar pridejo in naredijo preiskavo ali karkoli že, pa ni bilo odziva, saj je medtem "težek delikt ogrožanja, če ne že zastrupljanja hrane potrošnikov" postal prekršek, s katerim se ukvarja sodnik za prekrške. Nikomur ni bilo v interesu, da se pride zadevi do dna. Celotna aktivnost organov je usmerjena v odkrivanje prisotnosti kloram-fenikola, nikogar pa ne zanima, po čigavi krivdi in na kakšen način je v vzorec prišel. Zanimivo pa je, da so uradniki na vzorčenja prišli v spremstvu policije. Brumnovima še vedno ni jasno, kako je prišla substanca v mleko, saj sama skrbita za krave, hrana, čistila, voda, vse je bilo na testiranjih negativno, zloglasnega dermospreja sploh nimajo pri hiši, veterinarji pa se s tema kravama tudi že lep čas niso ukvarjali. Čudne so tudi vrednosti vsebnosti kloramfenikola v istih vzorcih v različnih laboratoriji, ki se razlikujejo za petkrat! Odločeni, da pridejo zadevi do dna, so Brumnovi za pomoč zaprosili tudi poslanca Alojza Soka. Njihova vprašanja zahtevajo odgovore, ki jih niso dobili ne na Kmetijsko-gozdarski zbornici, ne na pristojnem ministrstvu. Čeprav bi se raje dogovorili, ne izključujejo niti možnosti tožbe. Po štirih primerih kloramfeni-kola v ormoški občini se zdi, da so si vsi nabrali dovolj izkušenj in odločnosti, da bodo tokrat speljali stvari do konca. Vprašanje pa je, ali bo ime pravega krivca, kljub temu da bo najverjetneje kmalu znan, zaradi visokih škod kdaj prišlo v javnost. viki klemenčič ivanuša Ta teden En mali čudež Odkar so Grki postali evropski prvaki v nogometu, se mi je povrnilo zaupanje v nemogoče. Saj ne, da bi kje na zivljenj-ski poti obupala, ne, je pa za obnovo vere le dobro biti priča kakšnemu taksnemu čudežu. In to človeku takoj da zagon, zrastejo mu krila — če je uspelo Grkom, kakšne čudeže so zmožni delati šele Prleki! Eden večjih čudežev je, da pred vso vesoljno Slovenijo že leto in pol uspešno skrivajo skrivnost mleka z dodatkom kloramfenikola. Še nikomur niso izdali recepture, po kateri od časa do časa spet spravijo prepovedano stvar noter. Razen osamljenih, spodletelih poizkusov smo namreč v okolici Ormoža pravi maherji za oplemeniteno mleko, imamo ekskluzivno pravico do kloramfenikola, njegovih afer in posledic. Da ne bo kakšne pomote, dajmo šalo lepo na stran, čeprav se mi zdi, da seje še edino z njo mogoče boriti proti neznanemu in neotipljivemu nasprotniku, ki udari zdaj tu, zdaj tam, brez vsakega opozorila. Poleg naravnih nesreč, ki zadnja leta izdatno pestijo kmete, se jim občasno pridružuje še kemija. Kljub velikim škodam pa vremenske prilike kmetje še nekako vzamejo v zakup, so pač od nekdaj del poslovnega rizika, nekaj, s čimer je treba živeti. Ce se na nebu zbirajo preteči oblaki in zabrije strupen veter, se ve, toča bo. Tudi slana se najavi, preden leže na polja. Kloramfenikol pa nič. Zato sta stiska in strah kmetov toliko bolj razumljiva. S kmetovanjem se ukvarjajo zaradi denarja in preživetja, z zemljo se danes izključno iz ljubezni ukvarjajo le še pesniki. V zadevi kloramfenikol vlada zatišje. Ne zgane se država, ne njene institucije, ne javnost, ne zganejo se potrošniki. Ni ga junaka, ki bi zagrizel v to kislo jabolko in s prstom pokazal na krivce. Zdi se mi, da prleškim kmetom v borbi s kloramfenikolom lahko pomaga le še čudež. En majhen, takšen grški. viki klemenčič ivanuša Lenart • 12. seja občinskega sveta Zavrnili rebalans V torek, 29. junija, so lenarški svetniki zasedali na 12. seji. Pri sprejemanju dnevnega reda je svetnik Saša Tomažič predlagal, da bi ga razširili s točko o lenarškem vrtcu, pri kateri naj bi sprejeli sklep o zadržanju odlokov o njegovi reorganizaciji do razsodbe Vrhovnega sodišča, predlagal je tudi, da bi rebalans sprejemali po dvofaznem postopku. Svetniki njegovih predlogov niso potrdili, potrdili pa so predlog župana, da se dnevni red razširi s točko o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana; tega so svetniki tudi sprejeli. Župan mag. Ivan Vogrin je ob sprejemu povedal, da je to najpomembnejši dokument, saj bo omogočil razvoj občine na vseh področjih. Svetniki so razpravljali tudi o rebalansu proračuna za letošnje leto. Z njim so se prihodki povečali za 10,17 odstotka in znašajo 1.686 milijonov tolarjev, odhodki pa so se povečali za 15,42 odstotka in znašajo 1.811 milijonov tolarjev. V rebalansu je predvideno tudi dodatno zadolževanje občine v višini 125 milijonov tolarjev. Svetniki rebalansa niso sprejeli, po glasovanju pa jim je župan očital, da so ogrozili izvedbo letošnjega načrta investicij. V nadaljevanju so sprejeli osnutek ureditvenega načrta za jezero pri Sv. Trojici, ki sta ga predstavila Niko Stare in Jani Okretič iz ZUM Maribor. Po predstavitvi so svetniki sprejeli še sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta Trojiškega jezera. Sprejeli pa so tudi predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Lenart. Lenarški svetniki naj bi o rebalansu letošnjega proračuna ponovno razpravljali 20. julija. Zmago Šalamun Središče ob Dravi • 10. seja sveta KS Vroče o pokopališču, samoprispevku ... V četrtek, 1. julija, so se na 10. redni seji sestali člani sveta KS Središče ob Dravi. Sprašujejo se, kdaj bodo lahko dokončali ureditev pokopališča, saj imajo letno na razpolago le 800.000 tolarjev, to pa letos zadostuje le za nakup robnikov. Svetniki so se jasno in glasno spraševali, ali se je še sploh smiselno sestajati na sejah sveta krajevne skupnosti, ker brez občine ne morejo veliko postoriti. Po besedah tamkajšnjih svetnikov jih na občini Ormož naj ne bi niti resno jemali. Takšno predvidevanje je potrdil tudi predsednik sveta KS Toni Jelovica, ki je dejal, da mu občina Ormož še ni uspe- la odgovoriti niti na pobude minule seje sveta KS. Po dolgotrajni razpravi so kljub dejstvu, da noben sklep še ni realiziran, zapisnik minule seje le potrdili. V nadaljevanju seje je levji delež vroče krvi vzela razprava o investicijah na pokopališču. Kot je razložil Toni Jelovica, je za pokopališče namenjenih pet milijonov tolarjev, od tega 2,7 milijona za plačilo pokopališkega delavca, 1,3 milijona pa znese tekoče vzdrževanje. Kot je bilo povedano na seji, bi za investicijo na pokopališču (ureditev potke z robniki) namenili 800.000 tolarjev, s čimer pa bi lahko kupili le robnike - in še te po znižani ceni. Veliko negodovanja pa je glede pokopališča bilo slišati tudi na račun delavca, ki skrbi za vzdrževanje. V razpravi o možnostih uvedbe krajevnega samoprispevka so sklenili, da so dovolj vroče krvi med občani povzročili že izjemno visoki zneski plačila stavbnega nadomestila in da o možnosti uvedbe lokalnega samoprispevka trenutno še ne razmišljajo. foto vki Ptuj • Obisk ministra za evropske zadeve Ključni - kvalitetni projekti "Na Ptuj in na pogovor z župani obmejnih občin sem prišel, da bi se pogovoril, kako schengensko mejo izkoristiti kot razvojno priložnost, saj bo v treh letih za njeno vzpostavitev na voljo 120 milijonov evrov, in da bomo v polni meri^ izkoristili to, kar nam ponuja Evropa oziroma evropski viri," je na pogovoru pri ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu povedal minister za evropske zadeve Milan M. Cvikl. "Pomembno je, da bomo znali Evropo in evropske vire uporabiti za ureditev notranjih aktivnosti ter tako spobuditi razvojne prednosti, ki jih imamo, to pa so ljudje in lokacija, ki je na koridorju 10, enem ključnih evropskih koridorjev že nekaj časa, severno od nas pa poteka tudi koridor 5. Evropske vire bo mogoče pridobiti, če bomo vstopili v resnejšem načrtovanje, če bo vladala konkurenca projektov, pri čemer bo potrebno že znotraj Slovenije uskladiti prioritete usklajenega in trajnostnega razvoja. Uspeli Minister za evropske zadeve Milan M. Cvikl v družbi žetalske-ga župana Antona Butolena. bomo le s kvalitetnimi, dobro pripravljenimi projekti, ki se bodo morali izvajati decentralizirano in koordinirano," je poudaril minister Milan M. Cvikl. ^"V Sloveniji ta trenutek obstajajo različne pobude, kako se organizirati in pripraviti na razvojno vizijo EU in kako jo umestiti znotraj Slovenije. Tudi na regionalni ravni razmišljamo o tem, kako odgovoriti na izzive," je med drugim povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Po njegovem obstajata dva pogleda: makroekonomski in mikroeko-nomski; slednjega zagovarjamo tudi na lokalni ravni, je poudaril. Na pripravljeno strategijo razvoja Slovenije je mestna občina Ptuj pripravila svoje pripombe in stališča, ki gradijo na tem, da je Slovenija makroekonomsko stabilna država, da pa mikro-ekonomija pospešuje razvoj, ki se vedno dogaja na lokalni in regionalni ravni. Ptujski župan je tudi prepričan, da s pokrajinsko Grajena • 800. obletnica prve pisne omembe Tridnevno praznovanje V primestni četrti Grajena so julijski dnevi že četrto leto praznični. Pred štirimi leti so si namreč za krajevni praznik izbrali 26. julij. Letošnji bo še posebej slovesen, saj hkrati z njim praznujejo 800. obletnico prve pisne omembe kraja. Malo je krajev v Sloveniji, ki bi se lahko ponašali s takšno zgodovino, pravita Tatjana Vau-potič, sicer ravnateljica OŠ Ljudski vrt, ki ima novo podružnično šolo v Grajeni, in Andrej Re-bernišek, predsednik sveta PČ Grajena. Pripravili so tridnevno praznovanje, na katerega vabijo vseh več kot 2200 prebivalcev, ki živijo v naseljih Grajena, Mestni Vrh, Grajenščak in Krčevina pri Vurberku. 24. julija bodo na igrišču ŠD Grajena organizirali športne prireditve med vasmi četrti v nogometu, vlečenju vrvi in v skoku v daljavo "za najposkočnejšega Grajenčana" ter kolesarski trim skozi četrt. Zbornik, ki ga bodo izdali ob 800. obletnici, bodo predstavili na slovesnosti v prostorih OŠ Grajena 26. julija ob 19. uri. Osrednja slovesnost pa bo v soboto, 31. julija, ob 19. uri v Domu krajanov. Na njej se bodo spomnili vidnejših dosež- urtomirGoznik Urednica zbornika Tatjana Va-upotič. kov četrti v zadnjem obdobju, podelili priznanja četrti za dosežke na različnih področjih, po kulturnem programu pa posadili lipe in krajane povabili na vrtno zabavo. V praznične trenutke je padla kaplja pelina, saj se mestna občina Ptuj ni odzvala vabilu primestne četrti, da bi prispevala vidnejši delež v letošnje praznovanje. Pričakovali so, da bodo prejeli vsaj 800 tisoč tolarjev za obnovo dvorane v Domu krajanov, v kateri je potrebno obno- ;rtomir Goznik Pred sedežem primestne četrti so uredili parkirni prostor. Foto: Črtomir Goznik Andrej Rebernišek, predsednik sveta PC Grajena. viti dotrajani strop in zamenjati stavbno pohištvo, pa niso uspeli. Podobno je bilo tudi pri zborniku, kjer so prav tako zaman pričakovali, da bo mestna občina Ptuj glavni sponzor izdaje. Urednica Tatjana Vaupotic je povedala, da bodo zbornik izdali v nakladi tisoč izvodov, imel bo okrog 80 do 90 strani. Brezplačno ga bo prejelo vsako od 850 gospodinjstev z območja četrti. V glavnem so se v njem usmerili na čas po drugi svetovni vojni, za to obdobje so imeli na voljo največ materiala. Zgodovino kraja so črpali iz šolske kronike, kjer so našli vrsto izredno zanimivih podatkov. V pomoč so jim bili tudi članki iz Tednika in Večera. Po letu 1985 pa so več zapisali že takratni in poznejši krajevni funkcionarji. Urednica Tatjana Vaupotič je prepričana, da je zbornik dobra podlaga na tiste, ki bodo zgodovino pisali kasneje, imajo tudi dobro osnovo, da ga bodo po potrebi dopolnjevali z novimi podatki, ki so za zgodovino kraja pomembni. Razvojno zgodbo območja Grajena, ki jo bo mogoče razbra- ureditvijo ni potrebno preveč hiteti. Večje prednosti prinaša projektni princip organiziranosti, ki temelji na partnerstvu, država pa je pri tem samo soudeležena. Minister Cvikl je v odgovor županu povedal, da izkušnje iz drugih držav kažejo, da ni pomembno, kako je neko okolje organizirano, decentralizirano ali centralizirano, vse je odvisno od tega, ali imajo dobro pripravljene projekte. V okviru schengen-ske meje si bo mestna občina Ptuj po besedah ptujskega župana še posebej prizadevala, da bi v novih razmerah dnevne migracije obravnavali drugače kot selitve. Prepričan je, da se bodo naša velika podjetja že kmalu srečala z velikim pomanjkanjem delavcev, saj se bližnji graški bazen razvojno vse bolj približuje meji, v naše območje oziroma v Slovenijo pa bo že kmalu potrebno s čim manj zapleti pripeljati delavce iz Hrvaške. MG ti iz zbornika, dopolnjuje Andrej Rebernišek, predsednik sveta PČ Grajena, ki je prepričan skupaj z vsemi prebivalci tega območja, da je Grajena infrastrukturno zelo v zaostanku v primerjavi z drugimi območji mestne občine Ptuj. "Večino prostora četrti predstavlja agrarni prostor, kmetijstvo je pomemben vir prihodka mnogim družinam. V zadnjih letih se intenzivneje razvija tudi malo gospodarstvo, ponašamo se z nekaj zelo uspešnimi podjetniki. V glavnem pa je PČ Grajena naselitveno območje, število prebivalcev se povečuje iz leta v leto. Največji problem je nerazvita infrastruktura: od 40 km lokalnih cest in javnih poti jih je še 27 makadamskih. Velik problem je tudi kanalizacija, za katero še ni niti idejnih zasnov, kljub temu da so vsem znani podatki o velikem obremenjevanju okolja z odpadnimi vodami. Prav tako nimamo urejenih označb kraja, oglasnih tabel, avtobusnih postajališč. Velikega pomena pa je za razvoj kraja podružnična šola. Zelo težko si predstavljamo kulturno in družabno žviljenje brez šole. Pomembno vlogo pri delovanju četrti imajo tudi društva, skupaj jih je sedem. Med najpomembnejše dosežke v zadnjih letih sodijo nova šola, prvi pločniki, ki omogočajo varno pot v šolo, novih 1,5 km urejenih cest, obnova kritine v Domu krajanov, parkirni prostor pred sedežem četrti v Grajeni. Prvega maja letos smo posadili tudi drevesi javorja, ki simbolizirata združitev Evrope," je o nekaterih problemih in dosežkih v razvoju četrti povedal predsednik sveta PČ Andrej Re-bernišek. PČ Grajena je aktivna tudi v projektu celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. V okviru tega so opozorili na velike razvojne pomanjkljivosti na področju infrastrukture, ob tem pa nakazali nekatere možnosti za razvoj kraja oziroma območja. MG Od tod in tam Ptuj • "Gradili" so sedem let Foto: Črtomir Goznik Igrišče v Ljudskem vrtu v MČ Ljudski vrt je bogatejše za asfaltirano površino s tremi sklopi elementov za skaterje, BMX kolesa in rolerje. V četrti Ljudski vrt so sedem let varčevali, da so ga lahko uredili. Zgradili bi ga že prej, če bi bilo rešeno lastništvo zemljišča (soglasje ministrstva za zdravje, ki je lastnik, za uporabo so prejeli šele decembra lani), pri nakupu opreme pa so pomagali donatorji in sponzorji. Asfaltiranje je stalo okrog 2,7 milijona tolarjev, okrog tri milijone pa trije sklopi elementov. Uradno ga bodo odprli v dneh okrog praznika mestne občine Ptuj, mladi, ki na formalnosti ne dajo veliko, pa ga že pridno preizkušajo. Počitnice velja temeljito izkoristiti, je njihovo pravilo. MG Ptuj • Bralna terasa Ljiljane Klemenčič Foto: Dženana Bećirović V soboto, 3. julija, je pred knjigarno Mladinske knjige potekala letošnja druga bralna terasa. Voditeljica, priznana ptujska pravljičarka Ljiljana Klemenčič, je na izredno zanimiv način predstavila štiri knjige in povedala nekaj pravljic. Bralna terasa je namenjena predstavitvi novih knjig in je poskus prepričati ljudi, da bi več brali. Dodala je tudi, da bi terasa, ki jo organizirata ptujska knjižnica in knjigarna, lahko potekala vsako soboto, a je to onemogočeno zaradi premajhnega prostora, ki ga ima knjigarna na voljo. V uvodu je Klemenčičeva predstavila knjigo Christine Noestlinger Franceve nogometne zgodbe, nato pa nadaljevala s potopisnimi, leposlovnimi in psihološkimi knjigami. Naslednja bralna terasa bo septembra, namenjena pa bo zdravi prehrani in predstavitvi strokovne literature s tega področja. Dženana Bećirović Ptuj • Razstava Melite Vidovič Foto: MZ Minuli konec tedna so v prostorih Mestne hiše na Ptuju svečano odprli slikarsko razstavo z naslovom Obrazi avtorice Melite Vidovič (na fotografiji v družbi s ptujskim županom, kije razstavo odprl). Melita Vidovič slika že od otroških let. Leta 2001 se je s prvo samostojno razstavo predstavila v Krekovi banki na Ptuju, že nekaj let pa sodeluje na ek-stemporu in drugih likovnih razstavah. Od leta 2001 je tudi članica likovne sekcije Štefke Cobelj. Sicer pa Melita Vidovič poleg slikanja tudi poučuje. Kot mlada profesorica zgodovine in geografije seje najprej zaposlila na OŠ Starše, danes pa poučuje na OŠ Mladika. Mojca Zemljarič Foto: OM Ormož • Z županove novinarske konference Trikrat o denarju Zavezanca za plačilo 500.000 SIT ni. Ker se župan Vili Trofenik ne strinja s podatki, ki so bili predstavljeni na nedavni novinarski konferenci Koalicije Slovenija, je želel podati javnosti natančne podatke. Ti po županovih podatkih kažejo, da ni zavezanca, ki bi v občini plačal čez 400.000 SIT nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V razdelanih grafikonih je prikazal, da od skupno 6703 zavezancev (fizične osebe) za plačilo NUSZa (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča) čez 63 % plača manj kot 15.000, 88 % pa manj kot 30.000 SIT. Zanimivo je, da tudi pri zavezancih, ki so samostojni podjetniki ali fizične osebe z dejavnostjo, takih je v občini 187, jih 141 plača manj kot 30.000 SIT. Od skupno 145 pravnih oseb (poleg gospodarstva tudi zavodi in druge neprofitne institucije) pa jih 72 plača do 30.000, 29 med 30.000 in 60.000, 17 med 60.000 in 100.000 in 27 do 400.000 SIT. Na očitke glede organiza-cijsko-tehnične plati zgodbe je povedal, da so davčni upravi do 30. marca podali vse podatke za izdajo odločb. Ti so odločbe pripravili do maja, ko so jih na občini pregledali in ugotovili nekatere napake. Te so nato na davčni upravi odpravili in relativno pozno izdali odločbe za plačilo. Opozoril je tudi na neprimerno velikost (majhnost) črk, s katerimi je omenjen dokument zapisan. Tudi niso posebej zapisane zazidane in nezazidane površine in številke parcele, zato lahko morebitne napake preverijo le v občinski upravi, kjer imajo zbrane vse podatke. Župan je še pojasnil, da v Evropi znaša relativna obremenitev nepremičnine z davki od 0,5 do 2,0 % vrednosti nepremičnine, pri nas pa od 0,2 do 0,9 %. V ormoški občini je med zazidanimi površinami najvišja obremenitev v 1. območju in znaša za kvadratni meter 163 SIT, v 2. območju 122,3 SIT, v tretjem 75 in v 4. območju 55 SIT/m2. Med nezazidanimi stavbnimi površinami je najbolj obremenjena obrtna cona, kjer znaša višina nadomestila 52,4 SIT, za območja, za katera je izdelan lokacijski načrt, 26 SIT in za ostalo 6,9 SIT za kvadratni meter. Pri tem je opozoril na dejstvo, da so v obrtni coni štiri stanovanjske hiše s precejšnjimi pripadajočimi površinami, kar bo potrebno rešiti s popravkom. Župan je še poudaril, da je davek najučinkovitejši element prostorske politike. To je podprl še Boštjan Najžar, ki se na občini ukvarja s prostorskim planiranjem, in povedal, da so zadnji prostorski plan sprejeli lani. Zanj so prejeli skupno 338 predlogov za popravke, 160 so jih tudi upoštevali. Večinoma je šlo za prekvalifikacijo kmetijskih zemljišč v zazidalna. Sedaj je opaziti obraten trend: prejeli so okrog 140 zahtevkov za prekvalifikacijo zazidalnih površin v kmetijska. Obdelali so že 88 spisov in po dosedanjih podatkih gre za 34 hektarjev površin. Najmanjša površina, za katero je bil podan zahtevek, je znašala 13 kvadratnih metrov, največja pa hektar in 51 arov. Ker je poslej treba plačati davek, so se ljudje začeli ukvarjati s svojo imovino. Župan je še opozoril, da imajo ljudje v veliko primerih veliko realno premoženje, nimajo pa likvidnih sredstev. Zato se bodo lastniki morali odločiti, kaj bodo s premoženjem, ki jim je postalo v breme. Škoda po to~i 83 milijonov Miran Klinc, predsednik komisije (v kateri sta sodelovala tudi dva svetovalca Kmetijske svetovalne službe), ki je ocenjevala poškodovanost kultur po toči, ki je pustošila po občini 12. junija, je podal oceno poškodova-nosti kmetijskih kultur. Komisija je prejela 195 vlog, pogoje pa je izpolnjevalo 187 oškodovancev. Največja škoda je bila povzročena na poljščinah na kmetijskih zemljiščih v katastrskih občinah Hum, Loperšice, Frankovci, Grabe, Obrež in Središče ob Dravi. Škoda je bila evidentirana na 1137 hektarjih in znaša 83.911.000 SIT. Najbolj prizadeta kultura so bile oljne buče, kjer je bila poškodovanost 42 %, čez 30 % sta bila poškodovana ječmen in oves, nekoliko manj pa silažna koruza in pšenica. Največje površine prizadetih kultur so bile pri pšenici (405 ha), koruzi (274 ha) in oljnih bučah (122 ha), pri čemer buče dosegajo tudi najvišjo tržno ceno -200 SIT za kilogram. Komisija je oceno predala Upravi RS za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo, ki nato pripravi predlog za odpravo posledic naravne nesreče in ga posreduje vladi RS v obravnavo. Miran Klinc je povedal, da upa, da bo vsota zadostna, da bo omogočeno črpanje sredstev državnega proračuna, ki se lahko uporabijo v primeru, ko je ocena neposredne škode na stvareh višja od 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Povedal je še, da se za razliko od preteklih sušnih let ponekod obilica padavin že pošteno pozna in je podrto razmerje med zrakom in vodo v zemlji, zato listje rumeni in rastline zaostaja- Foto vki Župan občine Ormož Vili Trofenik. jo v rasti. To je najbolj opazno na sladkorni pesi, koruzi in ozimnih poljščinah. Občini dolgujejo 34 milijonov Še en zanimiv podatek je tokrat posredoval župan Vili Trofe-nik -občina ima (na dan 31. 12. 2003) za 134 milijonov SIT dolžnikov. Največji znesek, čez 88 milijonov, dolgujejo posamezniki in podjetja za komunalne storitve: okrog 60 milijonov za vodo, slabih 20 milijonov za odvoz odpadkov in ostanek za republiške in občinske takse. Med pravnimi osebami največji dolžnik dolguje skoraj 3,5 milijona SIT, še pet pa jih ima čez milijon dolgov Čez milijon pa so dolžni tudi posamezniki. Tudi terjatve za najemnine stanovanj, poslovnih prostorov in ogrevanje presegajo 20 milijonov. O imenih dolžnikov zaradi varstva podatkov župan ni želel govoriti, čeprav meni, da bi bilo prav, da se jih objavi, saj ne gre za neplačevanje zaradi socialne stiske, ampak zaradi izogibanja plačilu. Nekateri dolžniki naj bi se menda pojavljali tudi na nedavni konferenci Koalicije Slovenija. 23 milijonov pa občini dolgujejo iz naslova nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča iz minulih let. Pri tem je še dodatna težava, saj se z davčno upravo ne uspejo dogovoriti o tem, da bi jim posredovali seznam neplačnikov. viki klemenčič ivanusa Ormož • Še o plačilu nadomestil za stavbna zemljišča Napihovanja ali resnica? Na minuli novinarski konferenci je ormoški župan Vili Trofenik med drugim opozoril, da je slo v primeru navajanja medijev o polmilijonski cifri za plačilo nadomestila za stavbna zemljišča za napihovanje zadev. Družina, ki dejansko mora plačati krepko čez pol milijona tolarjev, pa temu zelo težko reče napihnjena zadeva. Res je sicer, da znesek ni naveden na eni sami položnici oziroma odločbi, ampak so posamezne odločbe prejeli trije člani družine, ker so pač lastniki in solastniki več parcel, plačati pa bo treba iz enega družinskega proračuna. Gre za družino Lazar z Ljutomerske ceste v Ormožu, ki bo skupno morala poravnati za točno 632.685,00 tolarjev nadomestila za stavbna zemljišča! "Z mamo Marijo Trstenjak sva solastnici parcel in sva dobili pač vsaka svojo odločbo o plačilu nadomestila. Mama, upokojenka pri 78 letih z državno pokojnino nekaj čez 30 tisočakov, mora po prejeti odločbi plačati 325.136 tolarjev nadomestila za parcele. Sama sem nezaposlena in sem dobila odločbo z zneskom 253.358 tolarjev Posebno odločbo je dobil še mož, in sicer v višini 54.191 tolarjev. Glede na povedano je jasno, da gre denar iz ene denarnice, tudi če so odločbe tri. Popolnoma isto bi bilo, če bi bil lastnik parcel po papirju en sam. Plačati pa tega nikakor ne moremo. Strinjamo se z odločbo za plačilo nadomestila, ki jo je dobil mož, saj gre res za stavbno zemljišče, kjer stoji naša hiša z ohišnico. Čisto druga stvar pa je zemljišče, zasajeno s pšenico, brez vsake komunalne opremljenosti, in parcela v industrijski coni. Čez njo teče plinovod, pa je kljub temu obdavčena!" Lazarjevi sicer pravijo, da so bili o uvrstitvi svojih parcel med stavbna zemljišča obveščeni z občinskim dopisom,v katerem pa ni bilo nobenih, niti približnih ocen, kakšno finančno obremenitev jim to prinaša, navedena je bila namreč le kvadratura parcel. Na prejete odločbe so se že pritožili, Marija pa je vložila tudi prošnjo za oprostitev plačila kot socialno ogrožena oseba, kar ji zakon omogoča. Pravega upanja na rešitev pa zakonca Lazar ne vidita: ^"Vsa naša zemljišča, ki so nam jih zdaj tako obdavčili, smo takoj pripravljeni prodati, če se bo le našel kdo, ki bi želel na njih graditi. Nekih interesentov namreč doslej ni bilo." Kot pravijo, nimajo nič niti proti občini kot kupcu, če bo ta uveljavljala predkupno pravico: "Bojimo pa se, da bo občina ponudila izjemno nizko ceno in nas s tem stisnila ob zid. Visokih obdavčitev nismo sposobni plačevati." Lazarjevim, glede na to, da so jim pravzaprav vsa zemljišča visoko obdavčena, kaj veliko možnosti ne ostaja. Ne glede na to, ali bodo pritožbe uspešne ali ne, je nadomestilo potrebno plačevati, in če ga ne bodo, bo vrednost njihovega dolga s pripisanimi obrestmi v nekaj letih dosegla vrednost parcel, kar pomeni, da bo občina kot upnik do zemljišč prišla pravzaprav - brez- plačno. Podobno pa se piše tudi tistim, po Trofenikovih besedah le nekaj odstotkom prebivalstva, ki so jih z odlokom obdavčili s stotisočakom ali več, pa tega ne bodo mogli plačati. Kot, recimo, Erna Špur, upokojenka z minimalno pokojnino, ki je prejela odločbo za plačilo v višini 194 tisočakov, ali Janko Keček s položnico za 200 tisočakov. In v teh nekaj odstotkih je kar veliko Or-možanov. Ali gre v ormoškem primeru res za napihovanje zadev ali pa življenjsko stisko vseh tistih občanov, ki prejetih odločb z enormnimi ciframi niso sposobni plačati, ob hkratnem dejstvu, da možnosti za izvzem parcel iz stavbnih zemljišč niso imeli, je vprašanje, o katerem težko odloča en sam človek, pa četudi je to župan. Ali pa morda "nekaj odstotkov" občanov ni omembe vrednih?! SM Prejeli smo Sporočilo naročnikom CaTV Ptuj V zvezi z odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju je pravno že reagiral moj odvetnik z vložitvijo pritožbe in zato začasna odredba ni pravnomočna. Prav tako je predlagal, da Vrhovno sodišče določi za sojenje drugo sodišče in ne sodišča v Ptuju. Navedbe v pritožbi so, ne le po mojem prepričanju, zelo utemeljene in neizpodbitno prikazujejo zmotnosti v odločbi sodišča. Toda o tem bodo govorila pravna dejstva kasneje na Višjem sodišču v Mariboru. Značilnost izdane sodbe je, da sploh ne upošteva dokazov, ki sem jih priložil v postopku (tožba na ničnost, pritožba na vpis KKS Ptuj, d.d., 3000 pogodb o izgradnji CaTV sistema v originalu, odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi odloka MO Ptuj, izvedeniškega mnenja elektro stroke za CaTV Ptuj, ki priča, da je sistem v dobrem stanju). Moj namen je, da sporočim V preteklosti sem že bil opozarjan in opozorjen, da pasiven odnos ob nenehnih napadih močnikov iz MO Ptuj lahko v očeh javnosti pomeni posredno priznavanje nekakšne krivice. Ves čas sem bil prepričan in tudi danes sem, da je pomembneje, da naročniki CaTV Ptuj dobijo kvalitetno sliko, posodobljen sistem, možnost internetne povezave s svetom, in ne to, da se postavljam v boksarski gard zoper občinske močnike. Odločba sodišča me je končno prisilila, da se oglasim in vsem 5041 naročnikom pokažem tudi drugo plat medalje. V svojem obračanju naročnikom bom uporabil le nekaj navedb iz pritožbe mojega pravnega zastopnika, povedal pa bom tudi nekaj o svojih ugotovitvah in občutkih. Povezovanje z večjim sistemom je na zahtevo občine sodišče prepoznalo kot nevarnost za odtujitev sistema in izgubo indentitete, zavestno pa spregledalo pozitivne učinke povečane gledanosti tudi "Tinčkove TV' na širšem regionalnem področju, izven sistema CaTV Ptuj. Seveda je navedeno tudi to, da začasna odredba prinaša nepopravljive posledice za moje delo in pomeni tudi moje ekonomsko prenehanje. Kot operaterju in upravljavcu mi je prepovedano izdajanje računov in pobiranje ter razpolaganje s sredstvi iz naročnine. Posledično to pomeni, da obstoja najresnejša nevarnost nevzdrževanja obstoječega sistema in ogroženost 5041 naročnikov. Zgodi se lahko ravno to, kar naj bi sodišče preprečilo: nastanek velike in nepopravljive škode. Zaradi tega sem resno zaskrbljen, saj bi to pomenilo prvo resno ogroženost interesov naročnikov od ustanovitve sistema CaTV Ptuj. Ob predaji ključev glavne postaje CaTV Ptuj in registra naročnikov sem popolnoma upravičeno, zaskrbljeno in s polno odgovornostjo do naročnikov zahteval, da se v primopredajni zapisnik zapišejo moja vprašanja oz. zahtevki o prevzemu obveznosti s strani MO Ptuj. Ti zahtevki oz. opozorila so naslednja: 1. Ali predaja glavne postaje lahko pomeni ogroženost sprejema in na-daljnega prenosa signala do naročnikov?! 2. Ali predaja glavne postaje z vgrajeno opremo za prenos internetne povezave (kije naša last) lahko pomeni izpad interneta za več kot300 naročnikov?! 3. Ali je MO Ptuj zagotovila redne, normalne in kakovostne usluge in vzdrževanje CaTV omrežja v času, ko sodišče še odloča o dejanskem lastniku in s tem upravičencu do upravljanja?! Kot običajno, odgovorna oseba MO Ptuj ni niti prisluhnila zahtevam, češ, da so nepomembne in da niso predmet primopredaje. V celoti bom prepustil, da o upravičenosti ali neupravičenosti mojega zahtevka odgovorijo naročniki, njih 5041! Na primopredaji je bilo več kot očitno, oz. sem ugotovil neizpodbitno dejstvo, da so zadeve v zvezi s primopredajo prejudicirane in da so že davno prej potekali razgovori o prevzemu sistema s strani drugega operaterja. Sprašujem se, ali v skladu s pozitivno zakonodajo, po uradnem razpisu, ali na podlagi sklepa Sveta MO Ptuj? O tem bo najbrž terjalo odgovore 5041 naročnikov. Bližnja prihodnost bo morala dati vse odgovore, osebno pa sem prepričan, da so vsi moji nastopi in dejanja bili v interesu 5041 naročnikov. Njim in Iniciativnemu odboru bodo morali dati ustrezne odgovore tako sodišče kot MO Ptuj. Še vedno verjamem v pravni sistem sedaj že uradno evropske Slovenije in pozitivno odločitev naročnikov in vlagateljev v nastanek in razvoj CaTV Ptuj! Do takrat bom visel na sramotilnem stebru!!! Upravičeno?! To bo pokazal čas! Vas operater, Rudi Zemlji~ Prejeli smo Odprto pismo Ministrstvu za okolje Lokacija sežigalnice v Kidričevem Občina Kidričevo se sooča z mnogimi okoljskimiproblemi, ki soposledi-ca preteklosti, na žalost pa nam tudi sedanjost vedno bolj obremenjuje in narekuje kvaliteto življenjskega prostora v tem okolju. Zaradi tega smo v Kidričevem postali še posebno pozorni in občutljivi na predvidene projekte, ki bi se umeščali v ta prostor. Dobro poznate mnenje občanov občine Kidričevo o projektu termične obdelave in odlagališča pepela, saj s tem projektom "delate" že veliko let, sami pa ste se seznanili in ste tudi seznanjeni z odzivom na predviden projekt v tem prostoru. Odbor za varstvo okolja v občini Kidričevo ne sprejema ultimativnih izjav, ki ste jih dali za javnost (Štajerski tednik, 24. junij 2004), da država lahko dela na svoji lastnini in s pripadajočo infrastrukturo, kar seji zazdi. V tem primeru bi (država) postavila na "svojem" zemljišču (Talum), seveda v nekem že močno obremenjenem okolju, sežigalnico. Lastniški delež države v neki družbi še ne pomeni, da le-ta lahko za "svojo" ograjo postavi karkoli. Še manj pa se bodo s tem strinjali občani. Odbor prav tako ne sprejema dejstva, da za projekt Kidričevo ne morete dati konkretne izjave, ker naj bi kot investitor nastopala družba Talum. Ste pa bili kljub temu ves čas vedno prisotni (torej država) pri vseh razpravah o gradnji sežigalnic. V odboru smo prepričani, da o projektu Kidričevo država še nadalje zavaja javnost občine Kidričevo in poskuša projekt umestiti v prostor mimo volje občanov. Ker je omenjena problematika ena od prednostnih nalog našega odbora in ker smo deloma tudi odgovorni za njeno reševanje, prosimo g. Zoreta za pojasnila v zvezi z najnovejšimi načrti izgradnje sežigalnic(e), predvidenih lokacijah (posebno Kidričevo) ter o odnosu države do nasprotovanja prebivalcev do umeščanja sežigalnice, v tem primeru v Kidričevem. Predsednik odbora za varstvo okolja in požari) varnost, Slavko Feguš Perutnina Ptuj • Z Romanom Glaserjem po skupščini "Slovenija si zasluži šampione!" Tudi letošnja redna skupščina delničarjev Perutnine Ptuj je bila tradicionalno uspešna, kot dokazujejo soglasno sprejeti sklepi. Kaj konkretno se je v eni uri in štirih minutah dogajalo in govorilo za zaprtimi vrati grajske dvorane, sicer ostaja skrivnost, znana le "posvečenim", generalni direktor in predsednik upravnega odbora dr. Roman Glaser pa je rezultate poslovanja in delo skupščine ocenil zelo na kratko: "Realno sem z rezultatom, ki smo ga dosegli, absolutno zadovoljen. To pa so na skupščini dokazali tudi delničarji, ki so sprejeli tako zaključno poročilo kot raz-rešnico upravi in delitev dobička!" Manjši dobiček Lanski čisti neto dobiček PP je znašal nekaj čez 414 milijonov tolarjev (bruto nekaj čez 550 milijonov), kar je za približno 150 milijonov tolarjev manj kot v letu 2002: "Lansko poslovno leto je bilo leto pomembnih dogodkov in dogajanj, ki so vplivali na takšen rezultat poslovanja. Leto 2003 je bilo leto konsolidacije pridruženih članic Jate in Kombinata, kar je pomenilo bistveno več stroškov, pa tudi tehnoloških viškov, zlasti v Jati, in vse to je seveda dodatno obremenilo finančni obračun. Nadalje je Perutnino stalo dodatnih Na skupščini Perutnine P^uj je sodelovalo za 4.475.12'6 nosilcev delnic osnovnega kapitala, kar predstavlja 75,69 odstotka vseh glasovalnih pravic. Vse sklepe so potrdili s potrebno ve~ino. Za dividende bodo delni~arji dobili 204.829.990 tolarjev oziroma 35 tolarjev na delnico. V naslednje poslovno leto pa so prenesli za 209.436.347 tolarjev. Skupaj je torej Perutnina Ptuj v letu 2003 prigospodarila 414.260.337 tolarjev dobi~ka. Med najpomembnej{imi vsebinskimi odločitvami na seji skupščine pa je bilo odločanje delničarjev o dokapitalizaciji družbe v višini 1 milijon delnic po nominalni vrednosti 1.000,00 tolarjev. 360 milijonov tolarjev odstranjevanje mesno-perne moke. Glavni problem pa je bila lanska velika suša, zaradi česar je bila koruza dražja kar za 40 odstotkov, soja pa za dobrih 11 odstotkov glede na leto 2002. V denarju to za PP pomeni približno 600 milijonov tolarjev! In če zdaj seštejemo vse te obremenilne stroške, je jasno vidno, da so bili lani za dobro milijardo višji kot leto poprej!" Nagrad za upravo in nadzorni odbor, lani so si v ta namen razdelili 16 milijonov tolarjev, letos ne bo: "Tako uprava kot nadzorni svet je sprejel stališče, da bi bila zaradi nekoliko nižjega dobička, ki pa ni, to še enkrat poudarjam, nastal po krivdi uprave ali managementa, ampak zaradi Foto: SM Roman Glaser: "Slovenski proizvodi so vsaj enaki, če ne boljš kot evropski!" višje sile, takšna nagrada nekorektna poteza do delničarjev in zaposlenih!" Milijarda za dokapitalizacijo Vedno večji pritisk na zniževanje cen mesnih izdelkov (lani so se slednji po statističnih podatkih v povprečju pocenili za 0,8 odstotkov) je pričakovati tudi letos. Po oceni Glaserja je letošnja situacija na trgu še bistveno slabša, tako zaradi osvajanja novih evropskih trgov z relativno nizko ceno kot zaradi prostega uvoza. Nadaljuje pa se tudi trend zviševanja cen vhodnih surovin: "Poznavalci mi pravijo, da v zadnjih 30 letih tako visokega cenovnega razreda koruze in soje ne pomnijo! Letos je podražitev tako že spet dosegla neverjetnih 50 odstotkov glede na lansko ceno! To podražitev je potrebno kompenzirati ob hkratnem vključevanju še nižje cene naših izdelkov na trgu." Sicer pa je v dolgoročni poslovni strategiji Perutnine zapisano tudi širjenje obsega in raznolikost delovanja poslovnega sistema. Tem aktivnostim je namenjena tudi letošnja dokapi-talizacija v višini ene milijarde tolarjev. Glaser pravi, da gre pri dokapitalizaciji za klasično povečanje kapitala, torej za novo izdajo delnic, med ostalim namenjenih tudi za nabave. Širitev Skupine PP se bo torej še nadaljevala in po skoraj enoletnih zapletih bo letos Skupini PP uradno priključen tudi mariborski Agrokombinat. Uradno bo sicer pripojitev razglašena predvidoma konec avgusta. To pa, kot trdi Glaser, še nikakor ne bo zadnja poteza v nadaljnji strategiji razvoja PP. Šampioni in mediji Koncentracija posameznih gospodarskih panog, ne le živilske, pa je po mnenju večine poznavalcev nujnost, ki se ji za preživetje na velikem trgu nikakor ne bo možno izogniti. Kljub temu, da o tem dolgo čivkajo že vrabci na veji (in ne le strokovnjaki), pa vsa zadeva v Sloveniji teče hudo počasi. Vzroke za to je po prepričanju Glaserja treba iskati tako v upiranju združevanju kot v zahtevnosti takšnega procesa: "Na upravnem odboru GZ, kjer smo pred kratkim razpravljali o razvojnem programu Slovenije, ki ga je predstavila vlada, smo bili enotnega mnenja, da bi naša država morala imeti in da si zasluži šampione! To so tista podjetja, ki bi predstavljala in zagotavljala prepoznavnost v Sloveniji in zunaj nje. Osebno mislim, da Perutnina je in se bo še nadalje trudila, da bo eden teh šampio-nov." Šampion naj bi torej postalo vodilno oziroma eno samo podjetje v posamezni gospodarski panogi; takšen koncept razvoja pa po besedah Glaserja podpira tudi vlada. "Ne moremo reči, da danes v državi takšna podjetja že ne obstajajo. Prav gotovo so. Veliko pa je odvisno od medijev, ali jih sploh znajo in želijo predstaviti ter na kakšen način to naredijo! Za Slovence je pač značilno, da nimajo posebno radi niti izstopajočih podjetij niti izstopajočih ljudi! Vendarle pa moramo med nami vzpodbuditi neke vrste entuziazem, saj so naši produkti, kakršnikoli že, vsaj primerljivi, če ne celo boljši kot tisti v drugih državah Evropske unije! Morda tega zdaj še ne vidimo, prav gotovo pa bomo čez nekaj časa. Zato je toliko bolj nujno, da si že enkrat rečemo, da hočemo svoje šampione in jih tudi pomagamo zgraditi!" SM y/crjefMosf, da vsak z ročnostjo 365 dni >z minimalnim zneskom 200.000 SIT >nespremenliivo obrestno mero - 4,10 % letno za depozite nad 1.000.000 SIT - 4,05 % letno za depozite od 200.000 SIT do 1.000.000 SIT Ponudba velja do 31. 7. 2004! dolgoročne vezave v EUR >z ročnostjo nad eno leto ^.spremenljivo ugodno letno obrestno mero >minimalnim zneskom 1000 EUR v/ww.nkbm.si Premislite, se posvetujte in se odločite. Pričakujemo vas v naših enotah. Več informacij na www.nkbm.si Nova KBM< Nova Kreditna l}anl