-9^ 144 ns- Zaostala čestitka. Spisal Ivo Trošt ~{L\ poštarjeva — Milka, njena sestrica Viki ter bratca Ivan ia Slavoj so se igrali na vrtu pod hruško, s katere so že padali zreli, sladki sadovi. Bližalo se je poldne. Avgtistova vročina je vse podila v senco. Iz najvišje line poštncga poslopja se je ponosno vila črno-rumena cesarska zastava, poleg nje pa belo-modro-rdeča slovenska trobojnica. Od včerajŠnjega cesarjevega rojstnega dneva plapolata v zraku, a komaj čutni veter ju maje premalo. A včcraj sta vihrali veselo — kakor v praznik. Po-Štarjev Ivan je to opazil . . . Devetletni Ivan je znal že na pamet »Cesarsko pesem« in sam je že bral, kako so »naŠi« Turke naklestili pri Dunaju in pri Belemgradu. V šoli je slisal mnogo lepega o našem presvetlem cesarju, mnogo mu je pa povedal tudi njegov oče, ki je bil sam voiak — častnik. Slišal je, kako vsi narodi Širne Avstrije Čestitajo modrcmu, osivelemu vladarju, ki ga ljubijo kot svojega dobrotnega očeta. — Sedaj-le je vpraŠal: »AU ni cesar podaril za vašo cerkev izdatnc vsote, za Šolo obilno novcev, za gasitno družtvo, za bolnike in siromake ? Koliko ? — In otroke ima rad, pridne sevcda, in pogumnc vojake . . . 0, naj bi iivel večnofa — Pa se Ivan domisli Še nečesa: »Ti, Milka? Ali gre tudi cesar na vojsko?« -- ->Seveda gre.* »Pa cesarja ne zadeae nobena krogla; saj ga ne more.« »Ne more ne. Našega ccsarja varujc sam vvčni Bog.*-'Pa z našimi vojaki!« pripomni Ivan ne popolnoma zadovoljen z Mil-kinim odgovorom. Kmalu pa še izpregovori navduŠeno: »Milka! Cestitajmo cesarju! — Čestitajmo kakor smo svojemu papanu!« j>Mi? Pa kaj boš čestital?« »1, za rojstni dan.< »^Jo, dobro, toda kaj? Za rojstni dan, to je piemalo.« 'Povejmo, da imamo mi - - vsi otroci — cesarja prav radi.< »To je nekaj, a ne mnogo.« »In še mi vsi, kolikor nas je v našt vasi, imamo cesarja prav radi in kličemo: Bog Vas živil- Milka se nasmehne in pritrdi zadovoljno; to pa navduži Slavoja: »Ali bi poslali tudi vse te-le hruške cesarju na Uunaj!« Viki se zasmeje na glas: »Ali ne veš, da ima cesar hrušek, kolikor hoČe? Cesar je najbogatejši gospod na svetu. Ima, kar hoče.* »Ali ima tudi zlato biŠo?« praSa Slavoj. >Ej> tiho. Boš že videl( ko boŠ vojak in služil cesarju tn domovini.« »Jaz? Pa rad!« — >Jaz tudi! In to moramo povedati v čestitki.« >Kako pa?« podraži oba sestra. Kar se odreže Ivan: »Tako-le, če hočeS vedeti: Na vojski Vas ne zmagajo sovražniki; Vas bomo branili tudi mi. Ne bojte se, gospod cesar!« — ^ H>i 145 *S- >AU ne veš, da nisi še dorastel niti za pol vojaka? In tebe, Slavoj, je komaj za eno hlačnico!« L Slavoj se užaljen spne na prste: »Pa bom kmalu velik!« — I In tudi Ivan brž popravi: >Kaj pa! Kadar bomo vcliki! Tako treba \ napisati cesarju.« »Kdo bo pa pisal?« — »I, ti, Miika, ki znaš najlepŠe.« I »A papirja nimam, kakrŠnega se spodobi poslati cesarju.« »Mora biti lepo obrobljen z rožicami in golobčki, ne da?« uganc Slavoj. > »Tinte tudi nimamo pripravne.* »Zlata bi bila dobra ali vsaj rdeča . . .< I »Tako misltm, pa danes je tudi prepozno: ccsarjcv rojstni dan je bil j že včeraj.« I »Škoda! ŠkodaU V7.kliknejo trije; le Slavoj je šc mislil, knko lepa bi I bila tako pisana čestitka. I »Otroci, kositl« zakličc po.Štar 2 dvorišča. Slavoj jo prvi pocedi izpod [ hruŠkc \n vpije: »Aha! Naš papa nam bodo dali papirja in tintc, pa bomo 1 pisali.« Šli so sko/A vcžo, in duri v c. kr. poštni urad so bilc odprtc. Za rojstni dan odičc:na cesarjeva podoba je gledala nanje resnobno, milo . . . Ivan se ni upal naravnost ozreti se nanjo, in tudi deklici sta slutili, da ni prav, ker je zaostala njih čestitka. Dobrovoljno sc je muzal častitljivi poStar, ko mu jc Slavoj mosko raz- ¦ kladal neuspelo voščilo. Potem je pristavil veselo: >Bom že dal pa])irja iti L tinte, že, žel . . . Alt — Škodal — pccpozno!« — —¦ Na to hitro Milka: »Seveda — prepozno.« I Tedaj se pa očctu zrcsni obraz. MogoČno brado pogladi na dvoje: »Ne! Nič prepozno!« Med otroUi se je začul vzklik radosti. Slavoj odloži L od vcselja žlico. Milka ne ve, če je prav sliŠala. Ivan bi najrajši rekel: 1 »Hvala BoguU I »Otroci! Take čestitkc so vcdno dobrodošle. Ljubitc svojcga cesarja, F ljubitc širno Avstrijo, mogocno domovino! Glejte, jaz sem krvavel že za [ oba in še bi, ko bi me pnklicala bojna troiiiba. Zato ima pa tudi presvctli ¦ cesar rajši, da Šelitc iickdaj z dcjanjcm pokazati svojo resnično Ijubczen do I cesarja in domovine, ncgo da bi biic ficstitke sarno na lepo obrobljencm \ papirju napisane s krasno tinto, n srce vaŽe pa daleč stran. Tako!« I Vsi so se zadovoljno oddahnili. F Povedal jitn je vrli mož izza svojih vojaškili let nekaj jasnih zgledov, I kako so njc^ovi tovariši Ijubili živeči in umirajoči cesarja in domovino. Deklici I sta bili ginjcni do solz. I Ko so še pozncje hodili mimo odičenc cesarjeve podobe, so se ozirali I nanjo ponostio, Ijubeznivo, vdaao ia samusvestno, češ: »Tudi mi, tudi mi I hranimo čestitko v svojem srcu.«