-9^    144    ns-
Zaostala čestitka.
Spisal  Ivo Trošt
~{L\ poštarjeva — Milka, njena sestrica Viki ter bratca Ivan ia Slavoj so se igrali na vrtu pod hruško, s katere so že padali zreli, sladki sadovi.
Bližalo   se je   poldne.   Avgtistova vročina je vse podila v senco.
Iz najvišje line poštncga poslopja se je ponosno vila črno-rumena cesarska zastava, poleg nje pa belo-modro-rdeča slovenska trobojnica. Od včerajŠnjega cesarjevega rojstnega dneva plapolata v zraku, a komaj čutni veter ju maje premalo. A včcraj sta vihrali veselo — kakor v praznik. Po-Štarjev Ivan je to opazil . . . Devetletni Ivan je znal že na pamet »Cesarsko pesem« in sam je že bral, kako so »naŠi« Turke naklestili pri Dunaju in pri Belemgradu. V šoli je slisal mnogo lepega o našem presvetlem cesarju, mnogo mu je pa povedal tudi njegov oče, ki je bil sam voiak — častnik. Slišal je, kako vsi narodi Širne Avstrije Čestitajo modrcmu, osivelemu vladarju, ki ga ljubijo kot svojega dobrotnega očeta. — Sedaj-le je vpraŠal: »AU ni cesar podaril za vašo cerkev izdatnc vsote, za Šolo obilno novcev, za gasitno družtvo, za bolnike in siromake ? Koliko ? — In otroke ima rad, pridne sevcda, in pogumnc vojake . . . 0, naj bi iivel večnofa — Pa se Ivan domisli Še nečesa:
»Ti, Milka? Ali gre tudi cesar na vojsko?«   -- ->Seveda gre.* »Pa cesarja ne zadeae nobena krogla; saj ga ne more.« »Ne more ne. Našega ccsarja varujc sam vvčni Bog.*-'Pa z našimi   vojaki!« pripomni   Ivan ne popolnoma zadovoljen z Mil-kinim  odgovorom.   Kmalu  pa še izpregovori navduŠeno:   »Milka! Cestitajmo cesarju! — Čestitajmo kakor smo svojemu papanu!« j>Mi? Pa kaj boš čestital?« »1, za rojstni  dan.<
»^Jo, dobro, toda kaj? Za rojstni dan, to je piemalo.« 'Povejmo, da imamo mi - - vsi otroci  — cesarja prav radi.< »To je nekaj, a ne mnogo.«
»In še mi vsi, kolikor nas je v našt vasi, imamo cesarja prav radi in kličemo: Bog  Vas živil-
Milka se nasmehne in pritrdi zadovoljno; to pa navduži Slavoja: »Ali bi poslali tudi vse te-le hruške cesarju na Uunaj!« Viki  se  zasmeje  na  glas:   »Ali   ne  veš,   da ima cesar hrušek, kolikor hoČe? Cesar je najbogatejši gospod na svetu. Ima, kar hoče.* »Ali ima tudi zlato biŠo?« praSa Slavoj.
>Ej> tiho. Boš že videl( ko boŠ vojak in služil cesarju tn domovini.« »Jaz? Pa rad!«  — >Jaz tudi! In to moramo povedati v čestitki.« >Kako pa?«  podraži oba sestra. Kar se odreže Ivan:  »Tako-le, če hočeS vedeti: Na vojski Vas ne zmagajo sovražniki; Vas bomo branili tudi mi. Ne bojte se, gospod cesar!«   —
^                                                      H>i    145   *S-
>AU ne veš, da nisi še dorastel niti za pol vojaka? In tebe, Slavoj, je komaj za eno hlačnico!«
L            Slavoj se užaljen spne na prste:  »Pa bom kmalu velik!«  —
I            In tudi  Ivan  brž popravi:   >Kaj pa!   Kadar bomo  vcliki!   Tako treba
\   napisati cesarju.«
»Kdo bo pa pisal?« — »I, ti, Miika, ki znaš najlepŠe.« I             »A papirja nimam, kakrŠnega se spodobi poslati cesarju.«
»Mora biti lepo obrobljen z rožicami in golobčki, ne da?« uganc Slavoj. >             »Tinte tudi nimamo pripravne.*
»Zlata bi bila dobra   ali vsaj rdeča . . .<
I             »Tako misltm,  pa   danes  je tudi prepozno:   ccsarjcv rojstni dan je bil
j    že včeraj.«
I             »Škoda!   ŠkodaU   V7.kliknejo trije; le Slavoj  je šc mislil,   knko lepa bi
I    bila tako pisana  čestitka.
I             »Otroci, kositl« zakličc  po.Štar 2 dvorišča.   Slavoj jo prvi pocedi izpod
[    hruŠkc \n vpije:   »Aha!   Naš papa nam bodo dali  papirja in tintc, pa bomo 1     pisali.«
Šli so sko/A vcžo, in duri v c. kr. poštni urad so bilc odprtc. Za rojstni dan odičc:na cesarjeva podoba je gledala nanje resnobno, milo . . . Ivan se ni upal naravnost ozreti se nanjo, in tudi deklici sta slutili, da ni prav, ker je zaostala njih čestitka.
Dobrovoljno sc je muzal častitljivi poStar, ko mu jc Slavoj mosko raz-
¦     kladal   neuspelo   voščilo.   Potem je pristavil  veselo: >Bom že dal pa])irja iti L     tinte, že, žel . . . Alt — Škodal — pccpozno!« — —¦
Na to hitro Milka: »Seveda — prepozno.« I             Tedaj se pa očctu  zrcsni obraz.   MogoČno brado pogladi na dvoje:
»Ne! Nič prepozno!« Med otroUi se je začul vzklik radosti. Slavoj odloži L od vcselja žlico. Milka ne ve, če je prav sliŠala. Ivan bi najrajši rekel: 1   »Hvala BoguU
I            »Otroci!   Take  čestitkc so vcdno dobrodošle.   Ljubitc svojcga cesarja,
F    ljubitc  širno  Avstrijo,   mogocno   domovino!    Glejte,  jaz  sem   krvavel že za [     oba in še bi, ko bi me pnklicala bojna troiiiba.   Zato  ima pa   tudi presvctli
¦    cesar rajši,   da  Šelitc  iickdaj z dcjanjcm pokazati svojo   resnično Ijubczen do I    cesarja  in  domovine,   ncgo  da bi  biic  ficstitke  sarno   na  lepo obrobljencm \   papirju napisane s krasno tinto, n srce vaŽe   pa daleč stran. Tako!«
I             Vsi so se zadovoljno oddahnili.
F             Povedal jitn je vrli   mož   izza svojih   vojaškili let   nekaj jasnih zgledov,
I     kako so njc^ovi tovariši Ijubili živeči in umirajoči cesarja in domovino. Deklici
I    sta bili ginjcni do solz.
I             Ko so še pozncje hodili mimo odičenc cesarjeve podobe,   so se ozirali
I    nanjo  ponostio,  Ijubeznivo,  vdaao  ia samusvestno,  češ:   »Tudi mi, tudi mi
I    hranimo čestitko v svojem srcu.«