Speri, in afa'o. pcst. II. gruppi Mdfàj GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 25.— VIDEM, 1. - 15. OKTOBRA 1953. Leto IV. — Štev. 74 UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm - Udine Naročnina: letna 500,— lir, 6 mesečna 300.— lir. "Borite se še daije in širite plamen upora po vsej Beneški Sloveniji, da bo svobodna, to je vaša naloga". Marko Redelonghi narodni heroj Beneške Slovenije (To so bile zadnje besede, ki jih je spregovoril ta narodni heroj, doma iz Zapotoka pri Fodbonescu 5. maja 1944 ko je junaško padel v borbi proti nacifašističnemu okupatorju za svobodo naše zemlje.) Noša tretja obletnica SLOVENCI POD ITALIJO Ko je naš časopis pred. tremi leti prišel prvič na svetlo, se je zdelo, da bo prenehal svoje izhajanje že s prvo številko. Italijanski nacionalistični tisk se je takoj vrgel po njem in pozval oblasti, naj poskrbijo, da naš časopis ne bo več izhajal. Dovolj je če čitamo krajevne dnevnike iz tistih časov, kot so »Messaggero Venetov, in »II Gazzettinov, pa sc bomo lahko prepričali s kakšnim besom so nacionalistična glasila sprejela ta organ beneških Slovencev. Se preden je šla med ljudi prva številka, je policijski komisarijat v Čedadu prijavil dozdevne nepravilnosti v zvezi ? izhajanjem našega časopisa in »Gazzettinov je v svojih stolpcih že obvestil javno mnenje, da bo »protiitalijansko glasilov — tako so nas imenovali — »Matajurv, verjetno ukinjeno. Zadeva je prišla potem v roke okrajnega sodnika v Čedadu, ki je ugotovil, da ni bilo v našem časopisu ničesar, kar bi opravičilo ukrepe, kakršne ie proti njemu zahteval »II Gazzettinov in naš list je od takrat redno izhajal vsa ta tri leta. Vendar pa so bili to težki časi. Večkrat so poizkusili zadušiti naš glas. Fašisti so nas obmetavali z blatom in nas skušali diskreditirati. Kar na lepem in brez vsake podlage so si izmišljevali naj-nizkotnejše obtožbe, da bi pripravili oblasti do tega, da bi nastopile proti vam. Tožbe so prihajale od Vseh strani tudi te naš časopis ni zagrešil tistih tiskovnih prekrškov, za katere so vlagali tožbe proti našemu glavnemu uredniku. Tako se je zgodilo, da so že pri prvi proučitvi sodne oblasti spoznale neutemeljenost tožbe in so jo brž spravili v predal, ne da bi nas niti zaslišali, ker so videli, da brez argumentov ne morejo nastopiti proti nam. Druge točke so umaknili tik pred začetkom javne razprave, ker so tožitelji vedeli, da bo sodna oblast po zakonu morala priznali, da je pravica na naši strani. Pa še druge stvari so poskušali. Na nekem sodišču, ob priliki razprave proti nekemu obtožencu, so tožitelji prišli tako daleč, da so zahtevali od toženca izjavo, če je objavil kakšen članek v našem časopisu, kakor da bi kaj takega predstavljalo zakonski prekršek. Tisk najrazličnejših političnih strank, od odkritih fašistov do takoimenovanih katoličanov in do kominformistov, je nadaljeval s svojimi preiskavami, ki so si jih izmislili v svojih uredništvih in je objavljal lažne in tendenčne novice o našem delu. Katoliški dnevnik »L’Italiav. iz Milana je šel celo tako daleč, da nas je obdolžil kot povzročitelje dozdevnega ugrabljenja dveh videmskih meščanov, o katerem se je toliko govorilo v naši pokrajini in o katerih je prišlo potem na dan, da sta zapustila dom sama, ker sta skrivaj odšla v inozemstvo. Omenjeni časopis je s tem v zvezi zahteval sodri postopek proti nam in zapisal, da je naše uredništvo sedež protizakonitega delovanja. Iz teh nekaj navedb si že lahko ustvarimo približno sliko o tem, kako veliko je sovraštvo nekaterih italijanskih nacionalističnih krogov proti nam. Kakšen strah imado pred prebujenjem našega naroda! Zgoraj opisane dogodke smo sami doživeli in bržkone so ti dogodki še bolj dvignili naš pogum in nam dali novih moči za nadaljevanje borbe v obrambi naših narodnostnih pravic. Prvotno smo nameravali tiskati naše glasilo v Vidmu, toda v zadnjem trenutku je tiskarna, ki naj bi tiskala časopis odklonila to delo, ker je gospodarju nek visoki vladni funkcionar, katerega je ta vprašal, če je umestno tiskati nek slovenski list v Vidmu, kaj takega odsvetoval Tudi to je jasen dokaz, da je v Italiji demokracija samo španska stena, za katero se še vedno skrivajo strahotni obrisi dvajsetletne fašistične diktature. Mi pa se nismo umaknili in nismo klonili v naši borbi za pravico. Smo na pravi poti in po njej bomo še naprej vodili naše ljudstvo, ker bomo le na ta način vredni naših prednikov. Pa ne samo to, ampak s takim postopanjem bomo tudi dobri italijanski državljani, ker z obrambo naših narodnostnih pravic, z obrambo naše svobode, branimo tudi demokracijo v Italiji proti tistim ljudem, ki jih je pustil za seboj fašizem in ki bi hoteli priveljatl državo še enkrat v tisto diktaturo, ki jo italijansko ljudstvo zavrača, kot jo zavračamo vsi Slovenci v Italiji. Večino publikacij o manjšinskih vprašanjih zlasti o stanju slovenskih narodnih manjšin je izdal dr. Lavo Čermelj v drugih jezikih, za javnost drugih narodov. V široko svetovno javnost so prodrle njegove angleške in francoske knjige o stanju Slovencev in Hrvatov ped Italijo med dvema vojnama. Najnovejša Cermeljeva publikacija »Slovenci pod Italijo«, ki je izšla prav te dni komaj nekoliko tednov po knjigi o »Slovencih v coni A«, je pisana v srbohrvatskem jeziku, v izdaji Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo v Beogradu. In prav je, da se tiskajo knjige o slovenskih nerešenih političnih problemih v jeziku naših bratskih narodov, ker hoče italijanska propaganda prav v teh zadnjih dnevih svoje gonje proti Trstu prikazati, da je jugoslovansko javno mišljenje razdeljeno glede tržaškega vprašanja: zanj naj bi se zanimali samo ljudje iz zahodnih pokrajin Jugoslavije, medtem ko naj bi ljudi iz Srbije in drugih vzhodnih pokrajin to vprašanje ne interessalo. Pred vojno v stari Jugoslaviji bi res težko izšla knjiga o Trstu in o slovenskih narodnih manjšinah v srbohrvatskem jeziku in še celo v izdaji Inštituta za mednarodno politiko o odprtem, javnem zavzemanju jugoslovanskega vodstva za zunanjo politiko glede slovenskih političnih vprašanj pa sploh ni bilo misliti. Pri skoraj vsakodnevnem zavzemanju jugoslovanskega političnega vodstva in celotne publicistike ter političnih or- ganizacij vseh jugoslovanskih naro- dov za probleme Slovencev izven svojih državnih meja je pa smešno pričakovanje italijanske propagande, da bi vzklilo seme razdora v enodušnosti jugoslovanskih narodov. čermeljeve knjige o Slovencih pod Italijo so bile zmeraj sestavljene iz ogrodja italijanskih uradnih dokumentov (podatkov ljudskega štetja, odlokov v uradnih listih itd.), tako da jih italijanski propagandisti niso mogli nikdar ovreči ne v svojem tisku in še manj v izjavah svojih državnikov pred mirovno konferenco. Vse, kar so poskušali, je bilo, da so skušali zmanjšati pomen in obseg preganjanj proti Slovencem, ali pa da so padali v živčne izbruhe navadnega zmerjanja. Položaj Slovencev pod Italijo v Kanalski dolini, Beneški Sloveniji in Goriški pokrajini je potem, ko je stopila dne 15. septembra 1S47 v veljavo mirovna pogodba, tak, da je profesor Čermelj samo zbral raztresena dejstva diskriminacijskega postopanja in nam prikazal sliko stanja, ki ni dosti drugačno od tistega pod fašizmom. Takoj pri uvodu v knjigo zvemo, česar se večina jugoslovanskih na-rodov ne zaveda, da mejijo Slovenci na zapadu ne na Italijane, temveč na Furlane, ki so posebna romanska skupina s svojim posebnim jezikom in s posebno literaturo. V Svici so podobne mnogo manjše romanske skupine, posebna narodnostna samostojna skupina s svojimi zajamčenimi manjšinskimi pravicami. V Južnem Tirolu so tudi romanski Ladin- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiciiiiiiiiitiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiii lin uM\ mm » milili lisi Prosilec, ki mn bodo upravne oblasti odrekle potni list, bo imel pravico pritožiti se na državni svet llllllllllllll!lllllllllllll!l!l!llllll|l|llllllllllllllll!lllllllllllll!lll!linilllllllllll!lllllllllllllllllllllllllll!lillllll|l|l|lll|l|l|!l!lll!lllllllll > ■ 11 ■.■■llllilll 11,1111II, lili ! I|i| III »Volksbote “ zavrača misel o plebiscitu na STO-ju Govor in predlog predsednika vlade Fella o plebiscitu na Tržaškem ozemlju je že nekajkrat komentiralo tudi glasilo Južnotirolske ljudske stranke (Siidtiroler Volkspartai) »Volksbote«. V zadnjem članku tega lista je poudarjeno, da je čudno, da predsednik vlade šele zdaj govori o »svetih idejah samoodločbe narodov, ki so še žive, in ki naj dokažejo svoje življenje s plebiscitom na Tržaškem ozemlju.« Lepo bi bilo, pravi »Volksbote«, če oi se bili italijanski državniki spomnili ra svete ideje samoodločbe narodov že leta 1945 in 1946. Ce bi se bilo to zgodilo, bi se vprašanje Južne Tirolske in morda tudi Trsta drugača reševalo. Rimski državniki pa doslej niso hoteli ničesar slišati o samoodločbi narodov in, če je kdo omenil, so vse take omembe zavračali z najrazličnejšimi gospodarskimi in zemljepisnimi razlogi. Ce je na Južr.em Tirolskem kdo govoril o samoodločbi, sega takoj razglasili za nacista. Danes je cčitno, da bi želeli imeti plebiscit šele po temeljito izvedenem raznarodovanju. O raznarodovanju na Južr.em Tirolskem navaja »Volksbote« nekaj podatkov iz volilne statistike. Zaradi vedno večjega števila italijanskih priseljencev se je odstotek južnctirolskih volilnih glasov od regionalnih vcJitev leta 1946 do novih takih volitev lani znižal na vsem južnem Tirolskem od 68,1 na 64, v pokrajini Božen pa od 62,8 na 59,9 odstotke. Ce bo raznarodovanje na Južnem Tirolskem napredovalo, bo predsednik italijanske vlade morda predlpgal plebiscit tudi za Južno Tirolsko. Ministrski svet je sprejel sklep, da bo predložil poslanski zbornici nekaj zakonskih osnutkov, ki so bili predloženi že prejšnjemu parlamentu in jih niso obravnavali, ker je bila medtem poslanska zbornica razpuščena. Med temi zakonskimi osnutki je tudi oni o izdajanju potnih listov. Ta uredba bi morala dokončno urediti to važno zadevo, ki jo doslej urejujejo razni zakonski predpisi, nekateri že zelo stari in ki ne odgovarjajo modernim potrebam, ki so v zvezi z obširnim premikanjem posameznikov in kolektivov, ki potujejo v inozemstvo. Poleg tega pa obstoječi predpisi tudi niso v skladu z določbami nove demokratske ustave. Kot je znano, pravi ustava v členu 16, da ima vsak državljan pravico zapustiti ozemlje republike, ali pa se vanjo vrniti, kadar je zadostil zakonskim obvezam. Po novem zakonskem osnutku, ki je predložen cbema zbornicama, bi bilo izda-i* »vi • l • i i H Na sedežu pokrajinske upravo je bila podpisana pogodba, s katero sta videmska občina in pokrajina kupila vsak do polovice, 1.500 kv.m zemljišča v središču Vic ma, kjer nameravajo zgraditi palačo, v kateri bodo imele svoj sedež delavske ustanove, kot so Izseljeniški dom, ustanova »Friuli nel mondo« in posredovalnica za delo. Ta velika palača bo zgrajena s pomočjo države, ki je dovolila v ta namen posebne usposobi j enostne tečaje in delovne centre. Proračun predvideva, da bi palača stala okrog 200 milijonov lir. Ustanova »Friuli nel mondo« je, kot znano, bila priklicana v življenje šele pred kratkim. Njen namen je biti v stikih z vsemi izseljenci videmske pokrajine, ki so raztreseni po svetu in jim pomagati. Vodstvo te ustanove sestavljajo ljudje, ki predstavljajo najrazličnejše predele videmske pokrajine. Vendar pa ni bil noben beneški Slovenec poklican v ta odbor, čeprav je število izseljencev iz tega predela mnogo večje, kot pa število izseljencev iz Spodnje Furlanije. Jasno je torej, da gre tudi v tem primeru za diskriminacijski ukrep, s katerim hočejo preprečiti Slovencem v Italiji, da bi imeli svoje zastopnike v nekem organizmu, ki ga podpira država janje potnih listov v skladu z omenjenim ustavnim predpisom. Neomejena pravica vseh državljanov do potnega lista bi bila vezana samo na ugotovitev, če bna prosilec določene pogoje in če je zadostil zakonskim obvezam, ki so v zvezi z izvrševanjem osnovnih dolžnosti -državljana do države, družbe in družine, kakor jih predpisuje ustava. Z novim zakonskim osnutkom se urejuje izdajanje potnih listov z določili glede organov, ki jim je taka izdaja poverjena in glede postopka v cilju, da se tako izdajanje čimbolj pospeši in poenostavi z določitvijo točnih rokov v okviru katerih morajo pristojne oblasti rešiti zadevo. Poleg tega je predvideno podaljšanje veljavnosti potnih listov od enega na pet let in določeno je tudi, katere kategorije oseb imajo pravico do oprostitve določene pristojbine. Med temi so državljani, ki gredo v inozemstvo iskat dela, državni uradniki, uradniki drugih javnih ustanov in njihove družine, kakor tudi družine padlih v vojni. V nasprotju s predpisi ustave pa predvideva tudi ta zakonski osnutek nekatere klavzule, ki omogočajo izvršni oblasti, ali v tem primeru kvesturi, da lahko ukine izdajo potnih listov za nekatere države in daje tem oblastem možnost odreči izdajo potnih listov ali pa iste razveljaviti, kot je bilo v veljavi že v prejšnji fašistični zakonodaji glede potnih listov. Vsekakor pa je važno določilo, ki priznava pravico pritežbe na državni svet proti vsem ukrepom v tej zadevi, ki jih podvzamejo upravni organi. Ce se na ta način ugotovi, da ima prosilec pravico do petnega lista, potem mu ga je treba brez nadaljnjega izdati. ci priznani kot narodnostna manjšina z Ladinskim jezikom v osnovnih šolah, samo okoli milijon Furlanov ne sme imeti niti ure pouka v lastnem jeziku. Pri ugotovitvi števila Slovencev pod Italijo uporablja avtor podatke zadnjega avstrijskega štetja iz leta 1910 in prvega italijanskega štetja iz leta 1921. Značilno je, da je zadnje fašistično ljudsko štetje iz leta 1936 in prvo štetje nove italijanske republike iz leta 1951 izpustilo štetje po narodnosti. Na podlagi podatkov iz prejšnjih časov pa živi pod Italijo okoli 80 tisoč Slovencev. V Južni Italiji v provinci Campobasso pa je na podlagi itar lijanskega ljudskega štetja govorilo hr-vatski 3543 oseb. Po vojni je morala Italija sprejeti mirovno pogodbo v kateri je bilo v členih 15 in 16 določeno, da bo zajamčila na-rodnim manjšinam posebne pravice. Tudi v italijanski ustavi so nekatera določila kot na primer člen 3 in 6, ki govore o zaščiti narodnostnih manjšin. Tudi prva povojna italijanska vlada, sestavljena iz elementov italijanskega odpora pod predsedstvom ministrskega predsednika Parri-ja, je bila zelo široka v svojih izjavah o pravicah, ki jih bodo narodne manjšine uživale povsod celo pred političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi. Majhna francoska manjšina v dolini Aosta ter nekoliko večja nemška manjšina v Južnem Tirolu ste dobili osnovne manjšinske pravice in pokrajinsko avtonomijo, združeno z zagotovljenim zastopništvom v deželnih, pokrajinskih in državnih zastopstvih, Slovenci pod Italijo pa ničesar. Zaradi Slovencev ni še doslej dobila dežela Furlanija - Julijska krajina posebnega specialnega statuta za deželno avtonomijo, čeravno je bilo to določeno v italijanski ustavi. Tudi novi toreador italijanskega nacionalizma, ministrski predsednik Pel-la, ni skoparil v besedah, čeravno previdno, da bodo vsi italijanski državljani imeli enake pravice in dolžnosti; toda Slovenci pod Italijo vedo iz svojih izkušenj po prvi svetovni vojni, da še toliko lepih izjav italijanskih vrhovnih oblasti ne ustvarja niti najmanjše možnosti za pravilen razvoj manjšinskih pravic, Slovenci v Italiji niso zastopani ne v senatu ne v parlamentu, kot sta drugi dve narodni manjšini v Italiji. Oni imajo v rokah samo nekaj občin v goriški pokrajini ter slovenske občine v Beneški Slqveniji pod tutorstvom italijanske de-mekrščanske stranke. Kot imajo samo goriški Slovenci svoje osnovne in srednje šole, ki so jim ostale še od časa zavezniške uprave, tako velja tudi glede prosvetnih organizacij: Slovenci v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini so brez' šol in prosvetnih organizacij. Za Slovence v Italiji in to za vse brez razlike ni mest v državni upravi in javnih ustanovah. Tudi čisto fašističnih metod ne more manjkati pri popolni fašistični mentaliteti odgovornih «ržavnih voditeljev: na prefekturah in po ministrstvih centralne rimske vlade. Se zmeraj pokajo bombe pred slovenskimi šolami v Gorici in pred vhodi znanih slovenskih podjetij ter prenašajo svoje strojnice trikoloristi po Beneški Sloveniji. Ne tolmačijo napačno zakonov in odlokov samo lokalni faktorji iz nekega osebnega narodnega sovraštva, temveč imajo za diskriminacijo proti Slovencem svoj izvor v sistematski akciji centralne vlade v Rimu, ugotavlja avtor na koncu knjige. Najbrž bi italijanske oblasti rade i deželno avtonomijo i pravice v manjšinskih vprašanjih Slovencev zabaranta-le za kakšne druge popuste. Stran 2 -»MATAJUR« -Štev. 74 BRDO Smartna kosa Pred kratkim e umar par njeà kiši tu Barde tiuši šindik našega kumuna, Bobbera Ottavio. Ranci u e btu šče mlad, saj u je imu koj 60 ljet. Kar e bi a kapo naše miništracjoni kumunal e naredu dosti dobrea našemu kumunu an zatuo so a ’mjeli usi dičjar. SKLEPI NAŠE DŽUNTE Tu tim zadnjim konseju naše džunte so deliberali za kupiti za kumun, vilo od Lendarja, ki na e blizu oficihu. Vila na če sarvijati za naše impiegade, za mjeciba an za kom are. Ta hiša ne ko-štala našerr.u kumunu 2 milijona an pon lir. Itako so končno rješli problem hiše za naše impjegade. NESREČA NA DJELU Pred kratkem so muorli na hitro pe-jati tu špitau Amelja Markjola taz Tera, ker e se hudo ponesreču ta na djele. Markjol e djelu tu Teru no hišo an kar e bi ta na armaduri, ne se ta poderla an e spadu od visokegà na tla. Tu Spitale so mu obrjetli, ki u mà štjeri rebra zlomjene an močno udarjen križ. TI oo muoru ščepati več mjesceu. Druga nesreča ne točala še Albinu Culinu taz Njivice, še njeà so muorli pe-jati tu špitau, zak’ e spadu z bicikletom an se zlomu desno nogo. MATERNA ŠKUOLA ŠE TU ZAVRHU Preteklo nedejo so inaugurali tu naši vasi novo materno škuolo. H tej cerimo-nji so paršle najvenče autoritadi governative od naše province, med njemi smo vidali še znanega generalija Morrà, pro-veditorja od škuol an prešidenta nacjo-nal od ONAIR. Proveditor od škuol e naredu dan diskors, pa tal jan to se kar pi, an povjedu škope od te materne žkuole. POROKA Pretekli tjodan so se tu Teru poročili Battoia Lucijan »Vito« an Markjol Hi-jancinta. Mlademu paru ve auguramo dosti srenče tu njih skupnem živenju. Bet o nam pravi o ti novih kartel O živi 'dan mož tu Barde, k’ no mu djejo »Bet«; on ’mà njega roke čarne an tarde an je kosmàt ran tàn medvet. On je 'dan mož »in gamba«, ma paj katjeri on a studi an pravi, k’ njeà lava na je »stramba«, ma djen zd tèa, ko a ne kapi. San a srjetou žalostnea po poti, redoč 'dan dan čje u Bardo, »Bet« — san džau — »kuo to te moti, al si bolàn, al stojiš ardo?« »Naàjme, naàjme« e džau, »naàjme stati! San obrjetóu zatlskane ta za urati desat kartel o ti novih tàs, kar san je prebrau, mi se je uzdihnou 'saki las. Ta na mó ime to je na sama, ta od /ogatika an od beštjama, te drue devat so tjeh, k" od 50 ljet, so pustili loubo anu sv jet. Vidoč no zmotu tikaj veliko, san Š6u 'praiat mojea barba Miku, k' to naredu no tako konfužjon, saj ne bà platana tosa d’ sučesjon. Moj barba Mik e mi džau: pój tu katast an prosi tam kaj dajejo za ne kartele an past. San Š0u an tam ‘so mi džali »saranno giusti i vostri lamenti, ma di tali erroi Qui siamo innocenti«. .Hudič, san džau, al o djelu te, ku ne pra&a kruha, k' u ji slamo an ’mà rep an velike uha, al paj kaka šimja, k’ na kuj cigarete kadi an na ne pozna kuo to je A, kuo to je I. So mi džali, »siate buono, il governo protegge la montagna.« Zluodej san džau, saj vidim kako on tose oré zaganja, Anjelé za poraunati souse te krivice, bom muoru prodati me ouce cn me kozice. V. Skurjan NEME Preteklo nedejo so parili tu Gorenjo Cemejo dva profesorja od Padovanske Univerze študjat kako no par nas čeka«- IZ NAŠIH VASI rajo. Intelektualca sta se z judmi usta-vjala an razgovarjala an souse tuo, ki so judje pravili so zapisali. Več minje-mi so posneli razgovor ta na dan apa-rekjo. Profesorji so povjedali, ki naš jezik u je zlo interesant an ki to je na velika škoda ga ne koltivati. TAJPANA Karnajska električna centrala Pretekli tjedan e r aš kumun naredu kontrat z citom Del Fabbro za skupno gradnjo nove električne centrale tu Karnahti. Naš kumun e se obvezu dati na fit to centralo, kar na bo nareta, za desat ljet diti Del Fabbro proti plačilu enega milijona lir na ljeto. Do takega kompromisa naša mini-štracjon ne muorla priti, zak derivaci'■m od karnajske vode ne ba že prodana družim, ki so kointeresani z Del Fab-brom. Sperajmo, ki to djelo no začnita preče, itako no če naši dižokupani dje-luci morjeti se uodinjati kak sóut za svoja fameje uzdaržati. TU PARAŽON SO GA SPRAVILI Pred kratkim so tu paražon ložll Tina Tomažina iz Brezij zavoj tega, ki e tu nej barufi močno udaru svojega vaščana Angela Zussina, kateremu mjedih e dau 40 dni ščepanja. Ker te fat e točou šele pretekli febrar, te se zdjelo, ki so se dva moža poglihali an zatuo judje so se zlo začudili kar so vidali po 8 mjescih tu paražon pejati Tomažina, ki o bo muoru se zagovarjati pred videmski tribunal. Take reci no ne koventajo par nas. Smo sousje božji judje an ve stojemó tu njem paizu, ki za živiti marnò té temu se pomati. SOVODN.IF Skala ga ie ubila na pašniku Dne 21. prejšnjega mjesca se je zgodila u našim kamune zlo velika nesreča, ki je močno pretresla uso našo okuolico. Zavoj dosti daža, ki je padu tiste dni par nas se utargala u hribu adnà skala an je ubila 14 ljetrega puobča Loščak Marja iz Ložca, ki je pasu krave. Kar je vi-dala nesrečo njegova 12 ljetna sestrà, ki je skupaj z njim pasla krave, je teklà hitro klicat ljudi, de so parili rješit bra- tra, a mu njeso mogli več pomagat. Skala, ki se je zvalila dol iz gore jo puobča zmečkala an mu zdrobila lobanjo. Mar-tvega puobča šo parnesli damu an ga pokopali na domačem britofu. Veliki žalosti, ki je zadjela družino renkega Marja se pardružujemo tud mi. MAŠERA — U Belgiji se je poročiu naš vaščan Anton Kudrič z Marijo Gnezda, ki je slovenskega rodu taz Nemške Idrije, želimo mu dosti sreče. CEPLATIŠČE — U Bologni je umrla naša vaščanka Vogrič Adela kar je dala na luč svojega parvega otroka, ki je hitro potlé tud ta umrù. SV. PETER SLOVENOV Nova hiša za onemogle Prihodnjo nedeljo boju otvorili nove lokale, ki so jih Ijetos zgradili za de boju služi! za onemogle (Casa di Ricove- ro). Ob tej priliki bo parili tud novi videmski prefekt. Tisto djelo je bluo nareto s pomočjo državnega prispeuka od domačega gradbenega podjetja Tosolini, Novi lokah so zarjes Ijepi an u njih se bo lahko dalo zatočišče 200 invalidom. PETEJAH — Gospa Juša Ana je pred kratkim rodila puobča. Materi an novorojencu želimo puno zdravja an sreče. AŽLA — Tud u ngši vasi se je rodila ena čičica Karbonarovi družini, ki so ji ložli ime Irena. AHTEN Vasi od gorskih krajou našega kumuna so se pritožile, ker miništracjon kumunal na dvje parti nje bilance špenda za djela tu Ahtne an tu Reklužu. An tuo čeglih večina ljudi an daukoplače-valcou so težje od gorskih vasi. llllllllllllItlllllllllllHllllilllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllWIIIWHa llllllllllllllllllllllll AMHllHllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllItlWIIIIIlllllllllllllllIWi PODBONESEC v ■■ l*v Podboneški muost čez Nadižo djela še-lé špot našemu kumunu. Je čudež, de stoji na nogah u tajšnem stanju ku k’ jé. Usi čakajo, de an dan al drugi se zgrudi pod kakim kamjonom al automo-bilom. Forašti ljudje se uprašajo, de al spijo naši kamunski možje, ki ne vidijo nagobarnost an ne (ujejo gamjanja voz-nikou, ki muorejo vozit tje čez tisto gnjilo kobilco. Al nje biu podari u času vojské an potlé le za silo popravljen? Al nje dou-žsn popravit tist muost governo za voi-no odškodnino? Ka so spal naši poglavarji kadar je bluo potrjebno prijavit tisto škodo? Od usih djel, tisto djelo je narbuj potrjebno u našim kamunu an nje pru, de kamun čaka, de Nadiža po-resé muost za potlé narest druzga. ZDRAUNIK NAS ZAPUŠČA Se čuje glas, de naš zdraunik dr. Manlio Manfé je promoviran na adàn buj velik kamun dol na Laško, škoda za takega trdkegà an brumnega zdraunika, katjerega smo usi imjel radi. Dr. Manfé je biu zlo skrban za bounike an ga nje bluo potrjeba klicat duakrat, ne podne ne ponoč. Mu se nje tragalo le-tjet tud ponoč u Marsin, Crnivrh an druge gorske vasi an nje oderju ljudi z velikimi honorari. škoda, de nas zapušča. Tud zatuo ker se je biu lepuo nsvadu slovensko an nje imii potrjebe nucati interpreta, kadar je pariù h bou.. niku: Ohranil ga bomo u dobrim spominu an želimo mu dosti sreče na novem mestu. NESREČA PAR DJELU Huda nesreča se je zgodila Tonini Titovi tam u ščiglah. Dne 13. setemberja, kadar je fuotrala živino, jo je cabnila krava an jo je zvarnila tje pod drugo kravo, ki jo je pepeštala. Ponesrečeno so hitro parnesli u pastjejo an se je mislilo, de ne bo hudega, čeglih je inoč. nuo tarpjela. Ker je stala nimar slabši an je začela otjekat so jo muorli hitro pejat u čedajski špitau. Brumni gospodinji želimo, de bi hitro ozdravela. IIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIII REZIJA v Preteklo nedeljo je bila v Belem potoku slavnostna otvoritev in blagoslovitev materinske šole ONAIR. Tej cerimoniji je prisostvovalo več visokih pokrajinskih oblasti. Po petju m8lih šolarčkov je imel pozdravni govor naš župan g. Letič, nato je bila blagoslovitev, potem pa je govoril šolski skrbnik prof. Granello, bivši dc-mokrščanski poslanec prof. Carron in predsednik pokrajinskega sveta odv. Can-dolini. Candolini je med drugim dejal prisotnim staršem, da kamor pride ONAIR pride velika mati Italija in piše svoje najlepše in najbolj rodovitne strani o vzgoji naše mladine (... dove arriva l’ONAIR arriva la gran madre Italia e scrive le sue pagine più belle e più fe-codne nell’educazione della nostra infanzia). Zdi se nam, da te besede dovolj jasno povedo kakšen namen imajo ustanove ONAIR. Ne bomo delali komentov, povemo samo to, da smo dobili potujčeval-nico za naše najmlajše. OBISKALI SO NAS AVSTRIJSKI IZLETNIKI Naša dolina postaja vsak dan bolj važna izletniška točka. V letošnjem poletju, dasiravno ni bilo prav lepo vreme, je prišlo k nam zelo mnogo izletnikov in stalnih gostov, ki so napolnili vse hotele in privatne hiše do zadnjega kotička. V septembru so prišli izletniki tudi iz Avstrije in sicer iz Beljaka, Celovca, Dunaja in Leobna. Ti izletniki so uslužbenci znane tvrdke za izvoz-uvoz sadja in zelenjave, katere lastnik je naš va- ščan g. Zuzzi. S posebnim užitkom so poskušali naše karakteristične jedi, kot na primer »osojnico« in »močioo«, ki so jih pripravili v hotelu »Alpe«. Ob tej priliki je igral tudi naš domači orkester z znanimi citerami. Posebno navdušenje so pokazali avstrijski gostje za našo »re-zijanko«, ki so jo plesali domačini prav do njihovega odhoda. DRUŠTVENI SESTANEK FURLAN- S EGA PLANINSKEGA DRUŠTVA Furlansko Planinsko Društvo (Società Alpina Friulana) bo imelo dne 11. oktobra v naši dolini društveni sestanek. Ob tej priliki bodo napravili tudi izlet na naše gore. Program je tale: iz Bele se bodo podali na planino »Rusgi«, nato bodo šli po gorskem grebenu do »Pera-kjace«; od tu bodo krenili v dolino v Sv. Jurij, kjer bo kraj zborovanja. Na dnevnem redu bo med drugim pogovor o novi sekoijski ureditvi. Kosilo bo v hotelu »Alpe« v Ravenci. Izletniki bodo imeli priliko, da si ogledajo z gora vse prirodne lepote in značilnosti naše doline in našega ljudstva. To bo seveda mnogo pripomoglo za razvoj tujskega prometa. Ce bo lepo vreme, se nadejamo mnogo turistov. Ta dan bo vozil tudi avtobus iz Vidma. KOLESAR GA JE POVOZIL Pretekli teden se je ponesrečil naš vaščan Puška Anton. Moža, ki je zvonar ravenske cerkve, je namreč povozil nek kolesar in mu povzročil hude poškodbe po obrazu in telesu. Sreča, da je padel na travo, ker drugače bi bile posledice lahko hujše. «fr JESENSKI MOTIV IZ BENEŠKE SLOVENIJE SREDNJE Za prizadjete od tute Zvjedli smo, de oblasti so dodelile kmetom našega kamur.a, ki so lmjeli puoje poškodovane od tuče, 700 taužent lir. Soudi boju razdeljeni od posebne komisije, ki jo je kamun imenoval. Pravijo, de tiste soude buodo razdelil ta-kuole: 300 taužent za kmete u Ravnah, 200 taužent za tiste iz Oblice, ostalo pa med kmete drugih vasi našega kamuna. Sevjeda, de s tjem si prizadjete družine ne boju mogle dosti pomagat, ker bo paršlč malo pomoči na usako družino, škodo so utarpjel pa veliko. U nekitje-rih krajih je biu pardjelak popounoma uničen. OBLICA — Prejšnji mjesac je umrù naš najstarejši vaščan Hvalica Andrej- ci uojen. Biu je star 91 ljet. Na pogrebu je bluo dosti ljudi an parili so tud usi njegovi sinovi an hčere, ki so po svjetu za djelom. PRESERJE — U Belgiji se je poročila Marija Koščak s Caselli Leopoldom iz province Modena. TORJAN MAŽEROLE — Ljetos so za našo vas poslali dvje novi učiteljici: Bandiziol Assunta an Grattoni Giuliana. Obe sta iz Furlanije. TAMORA — Pretekli tjedan sta par-šla u naš kamun dva zastopnika provincialne uprave za se zanimat gor mez eje-sto, ki boju začel djelat u naši vasi. Po-vjedal so, de tisto djelo bo nareto u zimi od djelou? k ega kantjerja, ki boju ustanovil. tojda Preteklo r.edejc so se zbral usi 50 Ijet-niki našega kamuna an imjel praznik. Ob tej priliki so se spuomr.il tud svojih vaščanou istega ljetnika, ki so jih fašisti ubil u cajtu uojske an so na njih grobove nesli rože an zbral nekaj soudu za pomagat tim tuozim. PODCERKEV — Za učitelja u naši vasi ie biu imenovan duhovnik Rossi Antonio. GRMEK Topoluoška ejesta Morebit, de se bo končno vendarle uresničila želja topoluoškega ljudstva, de boju imjel novo ejesto. Te dni so jo zarjes začel mjerit an prekopavat. Tro-štamo se, de boju djelo parpejal do konca. Nova ejesta bo našemu ljudstvu veliko olajšala tarplenje, ker do sadà so muorli nosit use tovore na harbtu ku živina. DOLENJI GRMEK — Poročila sta se 26 ljetni Ruttar Celestina iz Brega pri Dreki an naša vaščanka 26 ljetna Marija Trušnjak. Mlademu paru želimo use narbuojše. Z VERIN AC — Našemu vaščanu TcnL nu se je zgodila huda nesreča par djelu. Mož je djelu na ejesti, ki bo pejala iz Lese u Grmek an ga je hudo ranila mina. Par tej eksploziji sta bla ranjena tud ava puoba iz Lombaja. Ponesrečnega moža so pejal u čedadski špitau, kjer so ugotovil, de ima zlomjeno desno nogo an več poškodb po telesu. ČEDAD »Gazzettino« od dne 4. oktobra je uzbudu več ku kajšnemu radovjednost, zak’ je pisu en članek, ki mu ga je pošju »Comitato direttivo« podsekcijo Italijanskega Planinskega društva (CAI). U članku nas tožijo, ker smo u predzadnjem numerju našega lista pisal, de politične oblasti kršijo republiško ustavo, ker so odklonile temu društvu kolektiven pasaport, de bi šli na izlet u Postojno. Te novice se je njesmo mi izmislili, ampak so nam jo prinesli nekatjeri člani tega društva. Ce je tuo rjes imamo popolino pravico protestirati, ker smo tudi mi italijanski državljani in republiška ustava jamči vsem državljanom svobodno gibanje v in izven države. De italijanske politične oblasti kršijo ustavo ni nikaka novost, saj je usjem znano, da odrekajo potne liste mnogim državljanom pa naj si buodo italijanskega ali slovenskega porekla. SV. LENART SLOVENOV Hlaščani prosijo, de se jim popravi ejesta Pred nekaj časa smo pisal, de ejesta, ki peje u Hlasto ima potrjebo bit postro-jenà. An rjes naš kamun je hitro potlé se za tuo interesiru an jo je dau popravit. Toda lepuo so jo popravili samuo za parvi kilometer, pruot koncu pa so nanjo nametal samuo zemljo, ker njeso imjel več soudu za plačat pjesak an djeluce. Potrjebno bi bluo, de se tisto djelo izpouni, ker sadà ljudi so zlo u velikih skarbeh, zak’ boju začel vozit po tej ejesti domače pardjelke na čedadski targ. Kamjoni, ki u našo vas pridijo. posebno kar je dažeuna ura, se muorajo večkrat ustavit, ker se jim kola puzgajo. Zatuo naj kamun poskarbi za posut pjesak po cjell ejesti. KRAVAR — U Belgiji je ljetos praznovala 80 ljet svojega življenja Marijana Slbau iz zaselka Zabrdo. Živi par svojem sinu Antonu, ki že dougo ljet je u Belgiji kot emigrant. Antonova hči Marija se je pred kratkim poročila * adnlm Jz Padove, ki živi u Belgiji. .Štev. 74 »MATAJUR« Stran 3 ZA NAŠE DELO Kokcidioza (boljezen, ki mori zaice) Kokcidioza je tista boljezen, ki mori zajce. So tri vrste tiste boljezni: črevesna, j eterna an nosna. Za črevesno kokcidiozo zbolejejo mladi zajci. Boljezen umori u kratkem času use mladiče, tud odrasli zajci zbolijo, a dostikrat navidezno ozdravijo an potlé infetajo še druge zdrave zajce. če boljezen se ne šir hitro, so zajci slabe voje an jedo zlo malo al neč. Trebuh je napet, dlaka stoji pokoncu, težkuo dihajo an u časih imajo drisko. Par tjem zlo skumrajo an hitro potlé poginejo. Tisti zajci, ki prenesejo to boljezen, lahko na liovo zbolijo. Jeterna kokcidioza se parkaže u jetrih an žouču. Na jetrih se vidijo, kar se jih ubije, bjelkaste-armene pike. Znaki tiste boljezni so 'dnaki kot par črevesni kok-«idiozi, le de se boljezen razvija buj podaš; zajci poginejo u dveh do treh mjescih. Nosna kokcidicza pride, če so zajci za. parti a umazanih hljeučkin. Zajci začno kihati an so šmarkovi, buj pozno je šmarkej gnojen. Ker imajo nosnice pou-ne, težkuo dihajo an potlé se jim inflar majo tud oči an učasih tud notranjost Ušes. Nazadnje ušafaja še drisko an poginejo. Kakuo se zatira to boljezen ? Boune živali je trjeba hitro ubit. Čreva an drugo je trjeba zakopat globokó u Zemljo al pa zažgat. Meso je dobro za jest, če zajci njeso preveč suhi ali če nje nikjer gnojnega. Tako zajce, za kar tjere se misli, de so infetani, se ne smi-je fuotrat z zelenjavo, ampak samo z dobrim senom. Ne smije se jim dajat slabe vode iz luž ampak vodo iz studenca al vodovoda. Kar je boljezen prešla je trjeba hljeučke dobro dižinfetirat. Za di-iinfekcijo je dobra pet odstuotna gorka raztopina lužnega kamna (seifenstein) ali klorovo j apno. Djelo u sadounjaku Kadar je ljepa ura parpravite zemljo aa nove nasade, kopajte jame, parprar vite količe an preskarbite mlada drevesa za sadit. Preča kar buosta pobral use sadje začnita čistit drevje, redčiti vejo, stara an bouna drevesa pa posječite. Kar bo proč padlo listje se začne škro-*it, zatuo že sadà parpravite potrjebno ^kropilo. Krompirjeva gniloba Dosti krompirja uničijo razno gr.ilcb-®e bakterje. U dažeunem cajtu ' začne krompir gniti že na njivi, še več pa ga Sagnije do zime u kljeti. Dé krompir u kljeti ne gnije, ga je trjeba, prej ku se ! ga spravi, dobro prebrat an posušit. Pred zimo ga je trjeba še enkrat prebrat an proč uzst ves nagnit krompir. Kljet naj bo suha, zračna (ariosa) an ne preveč topla. Zastop se, de se ne smije sadit nagnitega krompirja, ker bi u zemlji sagniu. U težki zemlji se krompirja rajš loti gniloba ku u lahki zemlji. Zatuo ga sadite le u lahki zemlji, almanj tiste suorte, ki so posebno podvaržene gnilobi. če se krompir gnoji s fosfornimi ali kaljevimi gnojili, ga gniloba takuo rada ne napada. Če pomodoro nje zazdreleu če pomodori ne zazdrejejo izrujte po-modorove piante s pomodorjem vred an jih obješite u kljet takuo, de boju korenine na gor gledale. Pomodoro bo zazdreleu an pozimi bo sigurno ardeč. Prastor kjer bosta spravil tiste pomo-dorjeve piante, muora bit zračen, či ne začne pomodoro gnit. Sevjede je trjeba tud gledat, de se spravijo u kljet samo zdrave sadove. Spravljanje sjerka Sjerak je zdreu, kar se ličje na storžih osuši. Dosti jih je, ki mislijo, de bo sjerak prej zdreu, če boju varhé nad storži posjekli. Tuo nje prou, ker se s tjem uniči tiste organe, kjer se zbjera hrana za zrno. zračnem prastoru. Vjedet pa je trjeba, de sjerak ne prenese mraza an de kalček u zmu zrcarzne že par 8 do 10 gradu. Sjerak prenese lahko več mraza, če je zrno močno suho, a trjeba je računat s tjem, de mraz oslabi kalivost. Rastlina iz takega zrna ostane nimar slaba. Sjerak, ki ste ga zbral za sjeme, je trjeba zatuo daržat u buj gorkem prastoru. Ne smije se pa sjerka svšit par ognjišču, ker tud gorkuota čez 40 gradu zmanjšuje kalivost. Umi in oskrbi [ Parvi mjesac življenja je jagnje navezano samo na materino mljeko. Dobro lir an j ene ovce z lahkoto redijo eno do dva jagnjet. Kar začnejo jagnjeta jest seno je trjeba gledat, de boju imjel za-dost mineralnih sostane, če jedo slabo seno jim je trjeba dajat tud klajno jap-no, kostno moko ali pa ribje olje. Klaj-nemu japnu se parmješa tud malo navadne soli. če jagnjeta njemajo zadost vitaminou an drugih sostane zbolejejo: cedi se jim iz nosa, so boune na pljučih an prebavilih. Pravilno oskrbovani jagnjiči se med sesanjem zredijo 200 do 300 gramu na dan. Kar so stari 3 do 5 mjescu, ne sesajo več, par ovcah, ki služijo za moust pa že mjesac cini prej. Pozimi muora bit fuotar za mlade ovce naret iz dobrega sena, djetelje an močnega fuotra. Ce bi jagnjeta, ki raste- jo, fuotral samo s senom, ne bi bluo zadost, de bi se pravilno razvijala. Prej ko se pošje ovce na pašo jim je trjeba porjezat parkje an ostrič vouno okuol oči an repa. Gnojenje sadnega drevja Narbuojši čas za gnojenje sadnega drevja je jesen. Na pomlad se gnoji samo s takimi gnojili, ki se hitro raztopijo an hitro delujejo. Hljeuski gnoj, kompost an ostala gnojila pa je trjeba sprar vit u zemljo u jeseni, de do pomladi gnojila razpadajo. Narbuojše se pognoji takuo, de se gnoj potrosi po usej povaršini zemlje daleč okuol drevesa an se ga podkopa. Ta viža je dobra par mladem drevju. Staremu drevju pa se muora skopat okuol drevja 50 do 70 cm. širok an 30 do 40 cm. globok jarek, notar natrosita gnoja an potlé se zasuje. Na to vižo naj se gnoji usakih štjer ljeta, druga ljeta pa r.aj S9 gnoji samo z gnojnico ali drugimi lahkimi gnojili. Taržni pregled Kumetiski pardjelki imajo na svjetou-nem targu slab kup. Use daržave gledar jo uzdignit predusem svojo produejon, ker se zavjedajo,. de u slučaju sile, če ima doma dosti hrane, je narbuojše. Po drugi svjetouni uojski se je po ejelem svjetu uzdignila produejon od sadja, vina, živine an mljeka. Zatuó se krajša obseg zunanje targovine s kumetiškimi pardjelki. U Italiji je za tele moment targ s kumetiškimi pardjelki za domačo potrje-bo zadost žiu, po pardjelkih, ki se u druge daržave prodaja pa je malo po-praševanja. Kar je sjerak pobran naj se ga suši na lllllllllll!nil!IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII!lllllll!llill!limilil!ll!lll!lllllllli:lllllinilllllllllll!lllllllllll!lllllllllllll!llll|]|llll!lllll!lllllllllllllllllllllllllllll!lllll!llllllllllllll!llllllllll(llllllllllllllll!llllllllll|]|llllllllimilllllllllllllllllllll«llll!lll!llllllllltllllIIIIIII!llllllllllilllll Kakšen muora bit svinjak? TJ naših krajih se praseta r.e redijo prou lepuó, čeglih jih gospodinje dobro pitajo. Tuo pride največ zavoj tega, ker živijo u slabih svinjakih. Donàs vam pišemo kajšni muorajo bit svinjaki, de se praseta u njih dobro počutijo. U parvo muora bit svinjak svetou, ker svetloba upliva na rast, na sestau karvi an uničuje bakterje, ki prenašajo boljezen. Svinjak muora bit tud zračen (arioso); ne smije smardjet po gnojnici, ker drugač praseta težkuč dihajo. U svinjaku ne smije bit tud preveč mokruote, ker se praseta rada prehladijo an tud boljezni se u takem svinjaku buj hitro razvijajo. Zrak u svinjaku ne smije imjet več ku 70 par stuo mokruote. ^'injaki muorajo imjet tud ta pravo temperaturo. Ta temperatura naj bo ne buj nizka an ne buj visoka kot 12» do 18° C. če so svinjaki preveč hladni, muorajo praseta ponucat več hrane za ugrjet teluó an se tud manj redijo. U preveč gorkih svinjakih pa praseta zgubijo apetit. U svinjaku naj bo manj, ki se da betona, naret naj bo iz lesa, opeke ali kaj-šnega drugega materjala, ki guorkuoto darži. Tisti, ki so iz opeke, naj boju zidani z japneno mauto an naj ne boju ne znotraj an ne zunaj ometani. Narbuojši so pa leseni svinjaki z do-plimi zunanjimi stenami an prastor med stene naj se napouni z leseno vouno, borovimi iglami al drugmi rečmi. Svinjaki naj boju tud zadost veliki; znotraj muorajo bit visoki le dva metra, de se pozimi zadost ogrejejo, povaršina poda pa j naj bo tale; za dojno svinjo 4 do 5 m za odstavljence 0,5 do 0,6 m za doraščajoče praseta 0,6 do 1 m za pitance 1,2 do 1,6 m Pód naj bo suh an gorak an naj bo malo nagnjen, de se gnojnica dobro od-tjeka. Narbuojši pód je iz duakrat žgane opeke al iz dask. Pod daskami ne smije bit prastora, ker bi se zbjerala umazar ni j a an se redile podgane. Korita za fuotar muorajo bit za plemensko svinjo dòn ga 50 centimetru, za pitanca pa 35—40 cm. Korita muorajo bit tekaj velika, de muorejo usa praseta naenkrat jest, brez prerivanja. Kakuo se zbuojša slabe svinjake? Svinjak, ki ima sofit an zidove iz betona, je pozimi zlo marzu. Zbuojša se ga takuó, de se stene an sofit pokrije z daskami. če je svinjak velik, se lahko notranje stene obloži z opeko an tuo takuo, de ostane med obema zidovoma nekaj praznega prastora. Tak svinjak sc zbuojša tud takuó, de se pozim u njem njeti malo ognjš. če so stene od svinjaka suhe, sofit pa mokar, če rejč tuo, de sofit nje zadost izoliran. Na lesen sofit je trjeba u taj-šnem primeru naložit 20 do 30 cm. debelo plast žaganja. Zidan sofit pa je trjeba obložit na notranji strani z da- skami al drugem materjalom, ki dobro izolira. Svinjak, ki je preveč visok je marzu. U tajšnem primeru je trjeba nardit umjes lesen sofit, kakih dva metra vi-sokó od podà. Nad lesenim sofitom ložita žaganje. Kadar je u svinjaku slab ajar je trjeba pogledat uržuh. če ima premalo ajar-ja je trjeba nardit zračnice (ventilatorje). Odgovorni urednik: Tedoldi Voimir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica *VAN TRINKO: MAIO IM©LAW€D ................... C RTIČE IN SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE Čakanje »Gotovo mu jo hudo.... Ceščena MarL Ah, ta srčna bolezen!.... Ceščena, barija.... Pa vendar mu je vsakikrat **ileglo!.... Ceščena, Marija.. . Morda res, J**"®več se strašim!.... Kako sem zastran *ena!.... Ceščena si, Marija... Marija, *1*tniU se nas!.... Ceščena si Marija....« Zunaj pred hišo so se zaslišali koraki. Prekinila je molite^. »Sedaj gre,« je radostno vzkliknila in **°sluhnila. Pa ga ni bilo.... Nekdo drugi Sel mimo. #Ah moj Bog!.... čast bodi Očetu...« *n tako je šel naprej ta ubogi rožni 'ehec do konca »Stric, idite, poglejte ali gre. Pojdite proti,« je rekla Jakobu po molitvi. Jakobu se ni zdela taka sila. Marsikdo ** aapozni; to ni nič čudnega. To je po-*^slil, pa je vendar vstal in šel. *Nq, naj bo! Grem do čakališča. Mor- da ga še prej srečam. Babe so samo za strah in trepet. Bog ž njimi. Rajši bi bil malce mirno pokadil pri ognju. Pa naj bo za enkrat, saj me ne bo ob svet!« Tako je grede modroval. Na čakališču se ustavi in posluša. Videti ni bilo, a slišati se je moglo. Toda nič ni slišal. Počakal je nekaj časa na mestu, a brez uspeha. čudno, nič ni slišati; zapoznil se je pa res. Vse se zna zgoditi. Pojdimo naprej !« In podal se je dalje po poti ter zdaj pa zdaj prisluškoval V nasprotni smeri je takrat prikolovratil do hriba in se začel vzpenjati po strmi poti Joškin žef. Imel ga Je nekaj pod kapo in večkrat so se mu noge zar pletle, da je Izgubil ravnotežje in se zakotalil pod pot. Pa nič ne de: vsakikrat malce pokolne, malce pomodruje o vzdrževanju poti in zopet veselo naprej, ^il je kmalu pri prvem počivalu. Obrne se nazaj v dolino in glasno zauka, da se jek odzove iz raznih gorskih kotov, in neki pes mu od nekod zalaja v odgovor. Zadovoljen, da se mu je vsaj pes odzval, se spravi zopet v tir. Napravi nekaj korakov, kar ti zagleda ležečega v travi. Ustavi so in ga opazuje z očitnim zadovoljstvom. »No, bratec! Ti pa si pogledal v bokal nekoliko globlje nego jaz. Vidiš ga, kako se je imenitno zavalil! Pr....uu! Pijan je kot prase! Kdo je? Čudno! Saj se še meni kaj takega ne zgodi.... Oj, bratec! Ali boš tukaj ob noč? Vstani in hodi, če moreš, pojdeva skupaj « Brcne ga z nogo, a mož se ne zgane. Skloni se in ga prime za roko. Nakrat ostrmi in se zgrozi. »Jezus, Marija!« vzklikne in treznost se mu hitro povrne. Imel je pred seboj mrtveca in ga tudi spoznal. Kaj naj stori? V strahu in razburjenosti, ki se ga je polotila, ni vedel kaj početi. Stresel ga je zopet krepko, da se bolje prepriča, ali je res mrtev; potem se naglo prekriža in jo ves prestrašen udari kolikor mogoče urno gori po hribu. Medtem je Jakob počasi krevsal od zgoraj in pogosto prisluškoval, če kdo prihaja. In res, ko pride do majhne gošče, skozi katero je šla pot, zasliši na- glo korakanje in šum med grmovjem. . »Aha, je že tu!« pomisli in se ustavi, da počaka. Toda, namesto nečaka se mu predstavi ves poten, upehan in prestrar šen Joškin žef. »Ti si, Žef!« »Jezus Marija! Jakob, tvoj nečak leži mrtev na poti!« mu odgovori s tresočim se glasom. Jakoba je nenadno poročilo silno pretreslo; ostal je, kakor da bi ga kdo s kladivom v glavo zadel. Nekaj strašnega, nedoumno groznega je planilo vanj. »Kaaj?... mrtev?.... nečak?« je zable-betal in se začel tresti po vsem životu. Mrtev, mrtev! Doli pri počivalu leži zavaljen v travi.« Beseda »zavaljen v travi« ga je spravila v polno in jasno zavest strašanske resnice. Na dnu duše se mu je začelo kopičiti, stisnilo mu je prsi, napolnilo srce, prerilo se mu skozi krčevito nategnjeno grlo ip izbruhnilo v pretresu-joče žalobno tuljenje. Noge so mu oslabele in sedel je, ali bolje, zgrudil se je na kamenje, nagromadeno pri poti. In tako je prestal prvi grozni učinek nepričakovanega udarca. Žefu ga je bilo žal; ni previdel, da ga tako hudo zadene. Bil je v neprijetni zadregi. »No, kaj hočeš! Božja volja.... Vsake- Kup na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL Po kg. Krave L. 215 do 230 Voh » 240 » 250 Jenice ' . » 245 » 260 Ovce » 150 » 160 Koze » 90 » 100 Praseta » 280 » 310 Teleta » 375 » 430 ŽIVINA ZA REJO Po glavi Krave mlekarice L. 135000 do 170000 Jenice breje » 135Q00 » 170000 Junci » 120000 » 135000 Praseta (12-20 kg) » 4000 » 5500 PERUTNINA-ZAJCI-JAJCA Po kg. Kokoši L. 550 do 600 Piščanc; » 625 » 675 Race » 500 » 550 Purani » 500 » 550 Gosi » 400 » 450 Zajci » 250 » 270 Jajca (usako) » 29 » 30 ŽITARICE Po kuintalu Ušenica L. 6630 do 6800 Sjerak » 6250 » 6600 Ušenična moka (0) » 8950 » 9050 Sjerkova moka » 7000 » 7300 Ušenični otrobi » 3900 » 4100 GRADBENI LES Po kubičnem m. L. 15250 do 16500 » 18750 » 20250 » 17000 » 19000 » 15000 » 16000 » 19000 » 20000 » 11500 » 12500 DRVA Po kuintalu Bukova (suhe) L. 915 do 980 Bukova (surove) » 800 » 850 Mehka drva » 650 » 710 Bukovo oglje » 2850 » 3000 SADJE AN ZELENJAVA Po kg. Fižou (frišen) L. 50 do 70 Stročji fižou » 50 » 70 Solata » 40 » 60 Krompir » 17 » 30 Jabuka » 20 » 40 1-T m 1 ^lr rt on *. 50 jiruohc II «su -.#• Breskve » 50 » 80 češple » 15 » 35 SER AN MASLO Po kg. Mlekamiško maslo L. 960 do 1000 Domače maslo » 800 » 850 Sir do 2 mjesca star » 450 » 500 Sir čez 2 mjesca star » 620 » 720 Menjava denarja Zlata Sterlina 6600 Napoleon 5600 Dolar 628 Sterlina karta 1650 Švicarski frank 146 Belgijski frank 12,30 Francoski frank (100 fr.) 156 Avstrijski šiling 23 Dinar 94 Zlato po gramu 745 Srebro po gramu 18 mu se lahko zgodi.Nesreča je seveda! Kaj se hoče!« ga je tolažil, kakor je znal. »Nečak je seveda; hiša je stala na njem!.... Dober človek je bil.... Bog se usmili njegove duše!.... potolaži se! Kaj boš!.... Treba iti domov.... Pojva!.... Treba povedati doma.... Pojdi!....« Jakob je sedel in se stresal, a vendar že bolj tiho ihtel. Zdelo se je, da ni poslušal ali pa ni razumel Zefa. Dolgo ga je bilo treba priganjati, preden se je spravil na noge. Naposled je šel opotekaje se za žefom. Kaj se je zgodilo doma in v celi vasi, ko sta prinesla grozno novico, ni lahko povedati. Naši gorski priprosti, v marsičem še nepokvarjeni ljudje so silno občutljivi in zgodi se nekaterikrat, da njih žalost nima ne obzira ne mere. Videl sem nekoč mlado ženo, ko je v skrajni žalosti in v obupnem joku skočila v jamo, kamor so pravkar spustili krsto s pokojnim možem. Vsi navzoči so glasno zajokali in samo z velikim trudom so mogli odtrgati od krste in potegniti uporno ubožico iz jame V slučaju posebne nesreče žalujejo vsi; pozabijo medsebojne razpore in neskladnosti in vsa srca se zlijejo v enoten čut, kakor da bi ena duša vezala vse vaščane v eno osebnost. (Nadaljevanje sledi.) BukdVj hlodi Orjehovi hlodi čerješnjovi hlodi Smrjekovi hlodi Jesenovi hlodi Borovi hlodi Za naše mlade bralce Kristus v Nediški dolini Petar Pravca o treh bratih Mama, Suola je začela an začele so se skarbi, sada se ne bom več jehrala, tam kjer zelenje brsti. Bli so trije bratje. Adàn je biu čuo-tast, drugi garbast, tretji ga je imv. suho roko. Hodil so po svjetu za ušajat djela. Usak od njih je imii svojo skriunost. Ta čuotasti je imv. nevidno koso, ta garbasti nevidne grablje an suhoroki oči, ki so obložile usakega hudega človjeka. Bla je košnja, kar so paršli u adno bogato vas. Stopil so u hišo, ki je bla narljeuša u vasi an u katjeri je šivu hu-doban mož. Suhorokec ga je pogledu, pa so se mu preča uderle suzé po licu. Potic je hudobni mož pcju brate u hišo an jim je jau: »No, če gledate djelo, ga ušafate lahko par nas. Senosekou nje-mam, pa mi buoste vi pokosil traunik.« Potlč jim je dau dosti za jest, kose an grablje an jih peju na traunik. Traunik pa je biu takuo velik, de mu nje bluo videt konca, če ga je človek gledu iz visoke gorč. Kar jih je hudobni človek parpeju do traunika jim je jau: »Vidite, tle je, pa ga pokosite! A vjedite, de muora bit pokošen u treh dneh, či né, vas spudim iz djela.« Hudobni človek je sevjeda mislu, de se buodo trije bratje močno prestrašil. Ta čuotasti pa je jau: »Gaspuod, sada greste lahko damù. Djelo buomo nardil mi sami brez vas.«. Hudobni človek se je zasmeju an je šu pruot duomu. Trije brc.tje so legnil u iuiiniiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii