Ob 18. obletnici Pravnih jugoslovanskih narodov. Ta zbor se je vršil v času, ko je po vsem svetu divjala vojna, ko je fašizem grozil, da bo uničil vse svobodoljubne narode. V tistih usodnih dneh so se jugoslovanski narodi dvignili v borbo pod vodstvom KP proti do zob oboroženemu sovražniku, da bi obvarovali svojo svobodo in da bi sc iztrgali iz kapitalističnega suženjstva. Pod neprestanimi udarci narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ter zavezniške vojske je v septembru 1943 kapitulirala fašistična Italija, ki je okupirala polo-vico slovenskega ozemlja. Zmagovita narodnoosvobodilna vojaka je razorožila italijanske divizije in osvobodila velik del Slovenije. S tem so bili dani uSodni pogoji za nadaljnjo krepitev ljudske revolucije. Kočevska, ki je bila tedaj v Oeloti osvobojena, je lahko nudila varno zavetje izvoljenim Predstavnikom sloven, ljudstva, ki so prihajali iz vseh strani jnimo sovražnikovih zasedb in bunkerjev. 512 izvoljenih odposlancev je po 3-dnevnem zasedanju v imenu slovenskega ljud-stva izpovedalo vsemu svetu: 6 Da je po vojaškem in političnem zlomu bivše Jugoslavije OF pod vodstvom KP edina, ki je v Sloveniji dvignila zastavo NOB. ” °a je OF edina zakonita °blast na slovenskem ozem- politični ukrepi, ki jih je izvedla OF v borbi proti zunanjemu in notranjemu sovražniku nujni in pravilni. Tov. Kardelj je takrat takole ocenil pomembnost kočevskega zbora: »Ta zbor bo ostal v osvo- bodilnem boju slovenskega naroda kot eden najpomembnejših spomenikov. Pomemben bo za ves nadaljnji razvoj našega boja predvsem iz dveh razlogov: ker živo potrjuje pravilnost naše dosedanje borbe in ker je položil najvažnejše temelje za svobodno in demokratično bodočnost slovenskega naroda...« 4. oktobra je bil kočevski zbor zaključen. Začela se je zadnja etapa osvobodilne borbe, ki se je poldrugo leto kasneje končala z veličastno zmago. Vsi sklepi in predvidevanja, ki jih je nakazal kočevski zbor so bili uresničeni. Za uresničitev teh sklepov pa so bili potrebni izredni napori in ogromne žrtve. Po osvoboditvi se je tako kot po vsej Jugoslaviji pričelo tudi na Kočevskem novo življenje. Iz nekdanjega nemškega otoka, ki je predstavljal predstražo fašističnim silam se je pričela razvijati nova Kočevska. Na opu-stošenih posestvih kočevskih Nemcev so zrasli socialistični kmetijski obrati. V industriji, obrti, trgovini in drugih gospodarskih panogah se je pojavil nov delovni človek poln energije, da si v novih pogojih zgradi boljšo bodočnost. Izvršeni so bili številni ukrepi za izboljšanje družbenih služb kot je prosveta, šolstvo, zdravstvo in socialno varstvo. Kdor je poznal Kočevsko pred vojno je danes ne more več poznati. To pa so rezultati korenitih družbeno ekonomskih sprememb, ki so nastale pri nas z ustanovitvijo delovnih ljudi naše občine. V letošnjem letu smo priča novim odločilnim podvigom, ki bodo v najkrajšem času dali vsem delovnim ljudem še večje možnosti, še boljše pogoje za izobraževanje življenjskih razmer. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da pomenijo novi ukrepi, ki smo jih uvedli v gospodarstvu in s tem v celotno družbeno življenje nadaljnje izpopolnjevanje socialističnega družbenega sistema. Pri tem smo si na jasnem, da je bila dana osnova vsem tem uspehom v težkih dneh osvobodilnega boja. Stojimo neposredno pred sprejetjem nove ustave, ki pomeni za nadaljnji razvoj socialističnih in družbenih odnosov veličasten vzpon in ki istočasno potrjuje pravilnost vse naše dosedanje politike. Trdno smo odločeni, da se nenehno borimo za krepitev proizvajalnih sil in ustvarjanje Dokaj zanimiv motiv iz Kočevja (Foto: ing. Bižal) novih dobrin v novih pogojih, ki so povsem osvobodili proizvajalca mezdnih odnosov. Zavedamo se, da nas na tem področju čakajo še velike in zamotane naloge. Toda naj bodo videti te naloge še tako težke, nimamo razlogov, da bi se jih ne lotili z vedno večjim delovnim elanom. Njihovi sadovi so namenjeni nam samim in našim najmlajšim. Ponosni smo, da stoji naša socialistična skupnost v prvih vrstah za ohranitev miru v svetu, ker se zavedamo, da je boj za naš nadaljnji napredek ne-razdružljivo povezan z bojem za mir in mednarodno sodelovanje. Beograjska konferenca je ponoven dokaz izrednega prizadevanja našega vodstva in ZK Jugoslavije za ohranitev miru v svetu. Zaradi takih uspehov naše socialistične skupnosti prebivalci Kočevske, ko te dni skupaj z vsemi delovnimi ljudmi Slovenije objamo spomine na prvi Zbor predstavnikov slovenskega ljudstva, lahko z velikim optimizmom zremo v prihodnjost. Mladina na gimnaziji 23. septembra je bila na kočevski gimnaziji redna letna konferenca organizacije LMS. Konferenca je imela predvsem nalogo pregledati delo v prejšnjem šolskem letu, ga kritično preceniti in postaviti nove naloge za šolsko leto 1961/62. Na konferenci so bili tudi gostje: profesorji na čelu z ravnateljem gimnazije in sekretar ObK LMS Zvone Žagar. Kritično so ocenili delo prejšnjega odbora in ugotovili, da je bila mladinska organizacija na gimnaziji precej delavna. Napaka pa je bila v tem, ker je vse delo slonelo le na nekaterih članih, predvsem pa na predsedniku. Veliko so razpravljali o mladinskih urah, za katere pa dijaki niso pokazali pravega zanimanja. Sklenjeno je bilo, naj se Pofestivalski zapisek Umetniška razstava v Ribnici V festivalskih dneh so imeli Ribničani priliko videti za njih še posebno zanimivo razstavo izbora kiparskih del mladega slovenskega kiparja Janeza Boljke mladinske ure spremenijo v debatne, na njih pa naj bi obravnavali tudi probleme, ki težijo mladega človeka. Mladinska organizac. je sklenila, da bo vplivala na razredno skupnost, da bo ta pod vodstvom starešin in kot najvišji organ, začela z rednim delom. Prav tako so sklenili naj bodo debatne ure namenjene tudi temu, da se na njih kritizira posameznike, ki to zaslužijo in se jih tako vzgaja v dobre mladince. Govorili so tudi o javnem ocenjevanju, ki je na kočevski gimnaziji že uvedeno. Poglavje zase je šolska skupnost, ki zaenkrat še ni našla sama sebe. Dijaška skupnost pa naj bi predvsem skrbela za povezavo med profesorji in dijaki ter naj bi temeljila na obojestranskem razumevanju. Potem so razpravljali o raznih krožkih, ki naj bi jih ustanovili. V krožkih naj bi predavali sami dijaki, po predavanju pa bi se pogovorili o tisti temi. Živimo v stoletju znanosti, živimo v dobi, ko se vsak dijak zanima za kakšno stvar in o njej razglablja. Toda zakaj bi samo razglabljali. Ali ne bi bilo pravilno, da bi se našel nekdo, ki se prav tako zanima za isto stvar in bi se o pjej skupno pogovorila. Tema bi se pridružili še drugi mladinci. Tem je mnogo, o katerih bi bilo vredno razpravljati in govoriti. Če koga ne zanima eno, se bo zanimal za drugo stvar. Sklenjeno je bilo, da se bodo dijaki dogovorili o ustanovitvi krožkov na letni seji MKUD »Matej Bor«, ki bo v kratkem. Dijaki tudi želijo, da bi profesorji uporabljali (predvsem za jezike) sodobne pripomočke, kot n. pr. razne magnetofone. To bi prišlo v poštev le za višje razrede. Ravnatelj in profesorji so obljubili, da bodo mladinski organizaciji nudili vso pomoč. S skupnimi močmi bodo lahko rešili probleme, ki bodo v obojestransko korist. Na kraju so izvolili nov odbor. Novemu odboru želimo pri njegovem delu veliko uspehov. M. M. Kočevje izpreminja svoje lice iz dneva v dan (Foto: »Novice«) in rish akademskega slikarja Franceta Miheliča. Stična točka obeh umetnikov je zanimanje za motive iz domače obrti v Ribniški dolini. Oba je tudi pritegnil motiv večnega popotnika v svetu — Ribničana. Janez Boljka, ki se je zadnja leta dobro uveljavil na številnih kiparskih razstavah doma in v zamejstvu, razstavlja štiri skulpture Ribničana — prodajalca suhe robe. S svojimi deli se kipar na edinstven način približuje domačemu motivnemu svetu. Trudno stopajo velike in trudne noge prodajalca suhe robe. Hrbet je usločen pod težo lesenih posod, rešet, kuhalnic, žlic, glavo s povaljanim prašnim slamnikom komaj opaziš. Vse štiri plastike predstavljajo Ribničana na originalen način. Kipar se je prepustil svojemu pesniškemu zanosu in fantaziji. V simboličnem spomeniku Ribničanu prikaže vso tragiko iskanja in potepanja po svetu. France Mihelič se je lotil motiva z druge strani. S preprosto realistično risbo nas pritegne in gane, prizadene nas obraz popotnika, zmučen od dolge poti, od dežja in vetra. Upodobil je motive pri delu, kot bi hotel še Zaradi praznika občine Kočev-poznim rodovom ohraniti spo- je, smo današnjo slavnostno šte-min na obrt, ki izginja. vilko »Novic« izdali dan kasneje Razstav^ je doživela velik kot jo običajno, uspeh. Uredništvo Naročnikom in bralcem! ing. Bižal) lju, NOV Jugoslavije pa edina narodna vojska, ki pod Titovim vodstvom z uspehom vodi osvobodilno borbo jugoslovan. narodov. 0 Da je Izvršni odbor OF zvesto izpolnjeval načelo bratstva in enotnosti in ravnal v smislu samoodločbe slovenskega naroda. % Zbor odposlancev slovenskega naroda, je na svojem zasedanju izvolil delegate za II. zasedanje AVNOJ. 9 Da so bili vsi vojaški in Detajl iz spomenika »Svobode« v Kočevju (koto: Osemnajsto leto teče odkar so se prvič v zgodovini slovenskega naroda zbrali v Kočevju njegovi resnični predstavniki iz vseh slovenskih pokrajin. Na zbor jih je poslalo slovensko ljudstvo, da bi se dogovorili o nadaljnjih ukrepih za dokončno osvoboditev izpod fašističnega jarma, da bi dali priznanje in zaupnico vodstvu osvobodilnega gibanja za dosežene uspehe in da bi položili temeljni kamen Za ustanovitev nove socialistične skupnosti svobodnih in enako- KOČEVSKEGA ZBORA Kočevju pobegnili. Ves september smo se v Kočevju pripravljali na Zbor odposlancev slovenskega naroda. Mesto smo čistili in urejali, povsod je bilo veliko dela. V Kočevju so bile ustanovljene razne partizanske enote. 12. septembra je bila pri sedanji šoli M. Bračiča ustanovljena IX. brigada NOV. Organizirane so bile še kov, ki so bili v mesecu oktobru leta 1943 na javnem procesu v dvorani kina obsojeni. Vse to je v naših ljudeh Kočevja dvigalo moralo in vsi ljudje v mestu in okolici so delali za partizane. Dela je bilo povsod dovolj. Borci so odhajali v brigade, ostali so pa pomagali partizanskim edinicam in organizacijam pri njihovem delu. Prve ure svebode v Ko smo 8. septembra 1943. leta v Kočevju zvedeli, da je Italija kapitulirala, smo v začetku tej vesti težko verjeli. Pri Italijanih smo opazili preplah in nervozo. Člani KP in OF smo bili že prej pripravljeni, da prevzamemo oblast in to takoj, ko se bodo Italijani pripravljali na odhod iz Kočevja. Prvi dan kapitulacije niso hoteli Italijani nič slišati o predaji, dejali so, da ne bodo zapustili položajev na blokih in ostalih položajih po mestu. Drugi dan dopoldne pa so se kljub temu pripravljali na odhod iz Kočevja. Ob 11. uri dopoldne sem šel na karabinersko postajo na razgovor o predaji orožja. Italijani spet niso hoteli nič slišati o tem. Dejali so mi, da bodo popoldne Kočevje zapustili. Popoldne so Italijani res odšli in mi smo na karabinerski postaji dobili prvo orožje. Takoj po odhodu Italijanov smo pred občino organizirali zborno mesto in zastražili vse točke po mestu in na blokih, kakor tudi skladišče municije, ki je bilo na sedanjem prostoru Itasa. Tudi skladišče hrane in bolnico z vsem inventarjem smo zaščitili. Ko so Italijani odšli iz mesta, je čez eno uro prišla v Kočevje prva partizanska patrulja, sestavljena iž treh tovarišev. Sprejeli smo jo pred sedanjo trgovino Tkanina. Kmalu po sprejemu se je patrulja vrnila v svojo enoto in čez nekaj časa je prišla v mesto partizanska enota, kateri smo priredili slovensen sprejem s pozdravnim nagovorom. Partizanom smo priredili večerjo v prostorih sedanje »Metke«. Takoj potem smo začeli z urejanjem materiala in orožja; začeli smo tudi z mobilizacijo. Delali smo ponoči in podnevi. Domači izdajalci Ilavelka in Uršič, kakor tudi ostali, so odšli iz Kočevja skupno z Italijani, ki so jih partizani potem pred Dolenjo vasjo v Ribniški dolini razorožili, domači izdajalci pa so po vaseh v okolici Kočevja. To zgodovinsko zasedanje je odjeknilo po vsej naši domovini in po vsem svetu. Partizanska borba je dobila v Sloveniji še večji polet v borbi proti okupatorjem in domačim izdajalcem. Na Kočevskem so bili vsi ljudje borci in aktivisti NOB ves čas do osvoboditve. Peščica ljudi, ki so bili sodelavci okupatorjev, je bila na Kočevskem in v samem Kočevju zelo majhna. Tudi takih, ki niso bili ne za enega ne za drugega, je bilo malo. Iz Kočevja smo imeli vedno točne vesti tudi pozneje, ko smo se morali iz mesta umakniti. Naši ljudje so nas o namerah okupatorja stalno obveščali. Kočevje je bilo v času nemške okupacije več kot dvajsetkrat bombardirano iz letal. Mesto je bilo porušeno za več kot 70 %. Dvakrat so ga partizani v težkih bojih napadali in Tako je izeledalo Kočevje pred osvoboditvijo. Fotografija je iz Muzeja NOB Kočevje druge vojaške in politične enote. Brigade so odhajale iz Kočevja proti Velikim Laščam, Turjaku, in Notranjski, kjer so se nahajali plavogardisti, in po zavzetju Turjaka, kjer so bili poraženi belogardisti, je bilo pripeljanih v Kočevje večje število ujetni- Zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda se je začelo 1. oktobra v nočnih urah. Več kot 500 odposlancev je bilo prisotnih. Zbor je sprejel zgodovinske sklepe, ki so temelj današnje družbene ureditve. Odposlanci Zbora so stanovali čez dan skoro že osvobodili, ker pa je prišla Nemcem pomoč, so se morali partizani umakniti. Kočevje in njegovo prebivalstvo je v času NOB veliko pretrpelo vse do takrat, dokler ni v letu 1945 bilo dokončno osvobojeno. Ivo Vidoševič Napad na Kočevje j Bliža se 18 leto, odkar so naše partizanske enote napadle mesto Kočevje, v katerem so se utrdili po kapitulaciji Italije Nemci in domači izdajalci — belogardisti. 3. decembra so Tomšičeva in Šercer jeva brigada z nekaj četami Loške brigade in niso preprečile pot v mesto. Z vso silo smo se prebijali proti središču mesta. Sovražnik se je skoncentriral v gradu, ki je bil v središču mesta, na cerkvenem zvoniku pa je imel mitraljesko gnezdo. Nastala je poulična borba, težka in dili domači izdajalci. Ostalo je samo še eno gnezdo, ki je bilo najbolj utrjeno, in to predel od gradu do cerkve. Prehod je bil podnevi nemogoč. Zato smo morali napraviti barikade čez cesto s kamenjem in raznim materialom, ki smo ga pač imeli pri rokah. Tako smo omogočili prehod čez cesto tudi podnevi. To je bilo zelo pomembno zaradi vzdrževanja zveze med poedinimi našimi edinicami, ki so bile raztresene po vsem mestu, kakor tudi za dovažanje municije, ki je bila nujno potrebna tudi za naš top, ki je nenehno streljal v grad iz ulice pri sedanji restavraciji »Metka«. Borba je trajala podnevi in ponoči ob pomoči vseh vrst orožja. Po dolgotrajni borbi je sovražniku začelo zmanjkovati municije. Obvestili so Ljubljano, naj jim takoj pošljejo municijo in pomoč v ljudeh. Pošiljke, katere so spuščala sovražnikova letala obkoljenim sovražnikom, so večinoma prišle v naše roke. Tako sovražniku ni preostalo drugo, kakor da pristane na premirje. Z ukano so podaljšali premirje, ki je trajalo nekaj ur in si s tem pridobili čas, da so pričakali pomoč. Sovražne kolone so prišle na čelu z oklepnimi vozili po Ljubljanski cesti. Zaradi naše slabe obveščevalne in civilne službe je sovražna kolona prodrla brez vsakih ovir skoraj do Kočevja. Tu so je prestregle enote Tomšičeve brigade, vendar smo se morali zaradi sovražnikove premoči umakniti iz že osvobojenih predelov mesta. Tako je Kočevje ostalo v rokah sovražnika. Rudi Levstik Središče mesta z gradom, od koder je imel sovražnik pregled nad glavno cesto in trgom, ki ju je imel pod zaščito svojega orožja iz gradu III .bataljonom XV. brigade dobili povelje, naj začnejo napad na Kočevje in ga osvobodijo. Takrat sem se nahajal v začasni komandi mesta Kočevje, skupno z bratom Milošem. Kočevje je bilo v noči med 3. in 4. decembrom 1943 že popolnoma obkoljeno od partizanskih edinic. Obroč smo začeli stiskati. Morala naših borcev je bila visoka, saj smo vsi želeli čim-prej osvoboditi mesto izpod sovražnikove pete. Naša naloga ni bila lahka. Kočevje je bilo ograjeno z bodečo žico in bunkerji, od koder je pošiljal sovražnik smrtonosne krogle. Zapreke nam naporna. Sovražniku, kateremu ni uspelo pobegniti v grad ob našem prodoru, se je skril v najbližja kritja, od koder se je branil. Po dvodnevnem boju smo zavzeli skoraj vse mesto, razen cerkve in gradu. Največ preglavic nam je delal mitraljez na zvoniku, od koder je neusmiljeno sejal smrt med našimi vrstami. Strupeno kačje gnezdo z zvonika je vzelo življenje tudi našemu hrabremu komandantu XIV. divizije in narodnemu heroju Mirku Bračiču. ..-«Po njegovi smrti je ista usoda Z zvonika, v katerem so bili sovražniki — domači izdajalci, je mitra-doletela tudi sovražno gnezdo v ljezkl rafal ubil Mirka Bračiča, komandanta XIV. divizije. Cez zvoriiku, v katerem so se vgnez- cesto je bila partizanska barikada (Skici narisal Rudi Levstik) FRANC AVBELJ-LO.IKO Napad Italijanov na osvobojeno ozemlje Nepopisno lepa je bila pomlad v dolenjskih krajih. Ljudje so nas navdušeno spremljali. Zdelo se nam je, kakor da ni nikjer več sovražnika. Naše patrulje so še večkrat vznemirjale sovražnika prav v Ribnici, Kočevju, Osilnici in drugih postojankah. V taki patrulji sem bil tudi jaz s petimi tovariši. Namenili smo se napraviti nekaj zmede v postojanki Bosljiva loka. V začetku junija tistega leta je večkrat deževalo, zato smo šli v bližnjo vas Srebotnik, da bi se malo odpočili. Stražarja smo postavili za zadnjo hišo, kjer je bil najboljši razgled. Komaj smo prisedli, je že prisopihal kurir iz štaba bataljona s poveljem, da se moramo v najkrajšem času vrniti. Komandir Črni je naročil, naj se takoj javim v komandi čete. Sel sem in raportiral, da pri Bosljivi loki ni bilo nič posebnega. Začel mi je pripovedovati, da se bližajo Italijani iz Kočevja proti Štalcarjem, od koder bodo naslednjega dne gotovo šli proti Banji loki. Navodila, ki jih je dal, so bila kratka: takoj po kosilu moram vzeti 14 borcev in iti z njimi po najkrajši poti proti Ajblju in Moravi. Sovražnika moramo zadržati toliko časa, da bosta prišli na pomoč ena ali dve četi, če bo potrebno. Moramo pa biti previdni. Cez 10 minut smo se že spuščali v dolino. Ko smo prišli do vasi Ajblj, so nas civilisti gledali nenavadno plaho. Dva moška sta hotela zaviti v bližnje grmovje, pa sem ju ustavil. Zace’a sta pripovedovati, da so Italijani že v Moravi in da pobirajo živino, družine pa selijo. Njima se je posrečilo zadnji hip uiti. Pripovedovala sta, da je Italijanov kakor listja in trave. Med tem smo zaslišali nekaj strelov iz Morave in brnenje kamionov. Preplašena civilista sta izginila, mi pa smo jo mahnili v veliki razdalji proti Moravi. Previdno smo se spustili s pripravljenim mitraljezom proti vasi. Zadnji kamioni so brneli na koncu vasi. Pomočnik Tone in Šuštar sta me zvesto spremljala v vas. Nikjer ni bilo videti človeka, vse je bilo razmetano in opustošeno. Vse moške, ki niso zbežali, so odpeljali z družinami vred; pustili so le nekaj družin, ki niso bile naše. Pomaknili so se v Štalcarje in se čez noč dobro utrdili Naša patrulja jim ni dala miru. Ko smo bili precej blizu Štalcarjev, smo jih zagledali, kako so se utrjevali. Nihče se ni zmenil za nas. Šele ko sem dal nekaj rafalov v gručo Italijanov pri ognju, so se malo razmaknili ter začeli užigati z mitraljezi. Pozno ponoči smo prišli v vas Ajblj. Ljudje so nas nestrpno spraševali po Italijanih. Potolažili smo jih, da jih je večina odšlo, le nekaj jih je ostalo v Štalcarjih. Pripravili so nam večerjo. Bili smo premočeni od dežja, ki je lil zadnje dni kakor iz škafa. Čeprav je bil sovražnik precej oddaljen, sta dva stražarja skrbela za našo varnost. Komaj se je začelo svitati, smo se začeli previdno spuščati proti Moravi. Za robom gozda smo postavili zasedo, ki je imela na dlani vas Moravo in glavno cesto iz Kočevja proti Banja loki. V zgodnjem jutranjem svitu smo opazili partizane. S pomočnikom Tonetom sva si napravila na planem zaklon iz kamenja in ga zakrila z vejami, da ni bilo opaziti kaj sumljivega. Sovražnik je na sosednjem hribu kuril ogenj. Dim je zagrnil vso dolino. Budno smo opazovali, da bi nam sovražnik ne prišel za hrbet. Ura je tekla že proti eni popoldne, ko smo zaslišali brnenje kamionov. Počasi so vozili P° glavni cesti iz Štalcarjev proti Moravi. Borce sem opomnil, naj ne streljajo, preden ne bo zapel moj mitraljez. Sovražnik je začel obkoljevati Moravo. Nastal je vik; spet so pretepali ljudi. Pobrali so, kar jim je ostalo od prejšnjega dne in odšli proti Banja loki. Ob cesti so krenile pobočnice levo in desno in se pomikale vedno bliže. Šli so v strelcih proti nam. Ko so bili le še sto metrov oddaljeni, mi je hotel pomočnik mitraljezca uteči. Dvignil se je iz zaklona, pa smo ga pritisnili nazaj k zemlji. Nameril sem in zbrojevka je začela sipati krogle v bližajoče sovražnike. Vsi so popadali, kakor da je vsaka krogla zadela. Kolona, ki je. bila že daleč od vasi, je obstala kot vkopana. Niso pričakovali, da bi se moglo tudi njim kaj zgoditi. Šele ko se je vsula mednje toča krogel, so popadali. Nekaterim se je posrečilo uteči. Pred nekaj minutami smo videli pred seboj ogromno vojske, zdaj pa le večje ali manjše skupine, ki so vlačile ranjene ali mrtve. Po polurni borbi so privlekli na prvi ovinek minomet in nas z njim obsipali. Niso nas mogli pregnati,, niti točno opaziti, kje smo. Gruča Italijanov se je sukala okrog minometa. Težke mine so letele čez naše glave. Prog njim sem spustil dva dolga rafala. Kmalu smo videli, kako 6° spet vlačili ranjence, minomet pa je nekaj časa ostal brc* gospodarja. Komandir Črni je obljubil, da bo kmalu prišla potrebna pomoč. Borba je bila vse bolj srdita. Strelivo je že precej pošlo. Sovražnik je začel vse bolj pritiskati. Težke mine so padale že tako blizu, da so kupi prsti in kamenja leteli čez nas. Tedaj mi je polglasno zaklical Šuštar, da so se skoraj vsi naši umaknili. Samo štirje smo še ostali. Sovražnik je napadal z desne strani že 50 korakov od gozda. Ni nam preostalo drugega, kakor da se umaknemo. Pomočnik Tone se je spretno prevrgel po čistini v bližnje grmovje, jaz pa sem spustil še rafal ter znova premenjal okvir. Zadnji sem se prevrgel v bližnji gozd. Sovražnik je opazil kraj, kjer smo bili in začel sipati težke mine, da se je drevje lomilo. Tedaj j® padla mina komaj štiri metre od mene in me zadela z ne znatnim drobcem v desno oko. Ko sem se potipal, če je oko še celo, je priletela druga mina še bliže, tako da me je vrglo v zrak. Po hipni omotici sem se zopet zavedel. Polagoma sem se dvignil, še vedno z mitraljezom na rami. Pravo čudo je bilo, da ni bilo hujšega. Vedel pa sem že takrat, da je oko izgubljeno. Sovražnik je prenesel minometski ogenj bliže v gozd. Tone in Šuštar sta prihitela na pomoč. Vsi črni od dima in obsuti s prstjo smo se srečno sešli. S težkim srcem sem oddal mitraljez pomočniku Tonetu. V tistem trenutku je spet priletela težka mina. Padla pa je na mehko zemljo, tako da se nam ni nič zgodilo. Sam ne vem na kak način smo se razkropili, da sem prišel v vas Ajblj sam. Ljudje so v strahu pričakovali, kaj bo. V kratkih besedah sem jim povedal, da sovražnik prodira proti Banja loki. Ljudje so se bali Italijanov, zato so se odločili, da jih ne bodo počakali. Za silo me je obvezala mlada gospodinja; še vedno mi je tekla kri po licu. Z večjo skupino civilistov smo odšli v bližnje gozdove. Glava me je bolela m le s težavo sem se premikal. Ljudje iz Banja loke so bil* zares dobri. Videli so, da ne bom mogel sam dalje, zato s® me spremili do bližnjega zdravnika v Nova sela. Našli sin® ga šele v mraku, ker se je skril pred Italijani. Pregledal tne je in začel kimati z glavo. V tistih kretnjah sem razbral, da je konec z mojim očesom. Naši so zapustili položaje, ker so bili na smrt izmučeni-Za nekaj tednov sem moral v bolnico, toda tam nisem imel obstanka. Sklenil sem, da se bom še boril, čeprav imam sarn® eno oko. V boju, ki sem ga opisal, smo zadrževali sovražnik® več kot dve uri. Čeprav je imel tisti dan ogromne izgube, J še in še pošiljal v smrt nove skupine vojakov. Tisti dan s® zasedli Banja loko, Nova sela in se obdržali v teh krajih v® mesecev. Bilo jih je 1600 do 2000. Hoteli so za vsako cen® držati glavno cesto iz Kočevja proti Delnicam. Naslednje d® so jih napadle naše čete skupaj z manjšo hrvaško en°*® a Banja loki. Borba je bila srdita. Ves dan je neprenehoi® pokalo, le ponoči se je nekoliko pomirilo. Zgodaj zjutraj se borbe nadaljevale. Naši so prodrli v središče vasi zaplenili dva lahka, en težki mitraljez in več drugega voj škega materiala. Kako daleč smo z decentralizacijo delavskega samoupravljanja? Kočevje dne 26. septembra. Danes je bil v Kočevju plenum Občinskega sindikalnega sveta, kateremu so prisostvovali tudi gostje: član Republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije tovariš Plevnik, podpredsednik OSS Ljubljana tovariš Kamenšek in sekretar ObK ZK Kočevje tovariš Ludvik Golob. člani plenuma so najprej poslušali poročilo o decentralizaciji delavskega upravljanja in izdelavi pravilnikov o notranji delitvi dohodka (poročilo je podal predsednik komisije za delavsko upravljanje tovar š Ernest Tušek). Poročilo komisije za gospodarski razvoj pa je prebral tovariš Tone Levstik. Iz poročil in razprave povzemamo nekatere zaključke s plenuma. Kemična tovarna in Itas sta podjetji v izgradnji. Izvolili so organe upravljanja, v Itasu pa se pripravljajo, da bi že letos prešli na ekonomske enote. KZ Kočevje ima dve ekonomski treba odpraviti. ka pa je še v obravnavi. V Teksti-lani, Rudniku in Ključavničarstvu posebne komisije in kolektivi razpravljajo o teh pravilnikih. Imamo pa še precej podjetij, kot na primer Itas, Avto, Kemična tovarna, Kovinar in še nekatera druga podjetja, ki nimajo še pravilnikov o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Poročili in razprava sta pokazali, da je še vrsta problemov v naših podjetjih in sindikalnih organizacijah, ki jih je treba sproti reševati s sodelovanjem vseh članov kolektivov. V razpravi so se dotaknili tudi dela samoupravnih organov v javnih službah, ki se je letos začelo uvajati. Tu je še precej pomanjkljivosti, katere bo Pred konferencami IMS ms - (paiiMjMMWiKfll i: *.-*5 1Q- m vf: B Tovariš Levstik je podrobno po- O izvolitvi obratnih delavskih ročal o polletni realizaciji plana svetov in ustanovitvi ekonomskih gospodarskih organizacij in pri enot so v podjetju Avto že več-tem navajal uspehe, ki so bili krat razpravljali. Prav bi bilo, da doseženi v posameznih gospodar- bi se sindikalna organizacija bolj skih organizacijah. zavzela, da ne bi ostali samo pri Tov. Tušek je v svojem poročilu besedah, temveč naj bi decentra-med drugim dejal, da se kolektivi lizacija organov delavskega samo-razlikujejo med seboj po aktiv- upravljanja postala čimprej resnosti in notranjih problemih, kar ničnost. nam kažejo tudi rezultati pri de- V KGP imajo že več let 16 ob-centralizaciji upravljanja. Analiza ratnih delavskih svetov, od leta v posameznih gospodar, organiza- 1959 so imeli obr ačunske enote, v cijah prikazuje precejšen napre- juliju pa so prešli na 28 ekonom-dek pri uveljavljanju decentrali- skih enot. Odnose med ekonom-zacije delavskega samoupravlja- skimi enotami so uredili, večjo ak-nja. V začetku leta smo imeli le »ivnost pa bi morala pokazati sin- obračunskih enot. 19 obratnih delavskih svetov, se- d i kalna podružnica. V podjetju Sedaj pa še nekaj besed o pra-daj pa jih imamo že 60, nadalje imajo težave zaradi pomanjkanja vilnikih o delitvi čistega dohodka. 82 svetov ekonomskih enot in dva stanovanj. KGP že ima tak pravilnik. Go- delavska sveta v podjetjih v iz- V juliju so v podjetju Zidar or- stinsko podjetje Pugled ima pra-Sradnji. ganizirali tri ekonomske enote in vilnik o delitvi čistega dohodka Na Rudniku so že v letu 1959 izvolili obratne delavske svete v ‘zvolili tri obratne delavske svete, teh enotah. ‘zvoliti morajo pa še dva. V tem Trgopromet ima 28 ekonomskih Podjetju imajo precejšnje težave enot, obračunske enote pa so ime-Zavoljo realizacije prodaje premo-li že v lanskem letu. Več pozor- Gradnja Kemične tovarne v Kočevju lepo napreduje 13. septembra je bila 3. plenarna seja Obč. komiteja LMS Kočevje, na kateri so razpravljali o problemih mladine in o pripravah na letne konference aktivov. Uvodoma je govoril predsednik ObK LMS Milan Rus. Iz referata in razprave povzemamo nekaj misli. Razvoj družbenega upravljanja, posebno pa nov gospodarski sistem, postavlja Ljudsko mladino v takšen položaj, da ne sme le spremljati dogodkov in sprememb, ampak mora postati njihov aktivni člen. Aktivi LMS v zadnjem času razpravljajo o vlogi mladine v samoupravnih organih. Posebno aktivno se je pokazala mladina v »Elektro«, ki sodeluje v vseh organih upravljanja v podjetju. Tudi mladina v Strugah, na Rudniku in Zidarju se v zadnjem času zanima in razpravlja o raznih problemih v proizvodnji. Pred LMS se postavlja zelo velike naloge. Kongres LMS bo obravnaval različne probleme mladine. Pokazalo se je, da je mladina pripravljena aktivno delati, potrebno pa bo poiskati take oblike, ki najbolj ustrezajo pogojem njihovega dela. Oblik ni malo, samo poiskati jih je treba. Kot nova oblika idejno-vzgojnega dela so proizvodne konference, ki so priporočljive predvsem za aktive v podjetjih. Mladina na Rudniku se je že pri sestavljanju programa odločila za to obliko. Bilten, ki ga je izdal ObK LMS je dal smernice za delo aktivov. Važno je, da aktivi že idej no-vzgojnega dela na osnovi sedaj pripravljajo razne oblike idejno-vzgojnega dela na osnovi programov, ki jih sprejemajo na letnih konferencah. Na delovnih akcijah je v letošnjem letu sodelovalo skupno 55 mladincev. V prvih dneh oktobra bo odšla na zvezne delovne akcije še zadnja delovna brigada. Pričakujejo, da bo kočevska mladina v celoti izpolnila svoje obveznosti. Seja ObK LMS Kočevje je bila uspešna. Aktivi so izmenjali izkušnje v zelo živahni razpravi, zaključke pa bodo obravnavali na občinski konferenci LMS, ki bo konec oktobra letos. Tretji kozmonavt bo samec Tretji sovjetski kozmonavt naj bi bil samskega stanu. Tako vsaj pravi sovjetski kozmonavt Titov v poročilu, ki ga je objavila »Pravda«. Titov je tudi povedal, da bi lahko tudi ženske postale vesoljske potnice. Bomo videli? enoti, v okviru enot pa imajo več Popolni zapiski in delitvi osebnega dohodka. Prav tako tudi Zidar, Trgopromet in Oprema. V Elektru imajo pravilnik o delitvi osebnega dohodka, pravilnik o delitvi čistega dohod- Scparacija na Rudniku Kočevje bo v kratkem dograjena prav *>‘i. tako tudi z investicija- nosti bodo morali posvetiti medsebojnim odnosom med ekonom- V jutranjih urah je postalo v Kočevju kar hladno, čeprav je podnevi toplo. Je prvi jesenski dan, pod kastanji ležijo prvi uveli listi, mesto leži v megli, ljudje hitijo peš in na kolesih na delo. Dekletu, ki se pelje na kolesu brez nogavic, je hladno. Čakamo na avto; nekaj se je zataknilo, da ga ni ob določeni uri. Otroci hitijo v šolo, nekateri so še zaspani; kaj bi ne bili, saj je tako prijetno zjutraj v topli postelji. V mesto vozijo avtobusi in tovornjaki, življenje je v polnem teku. Sonce prodira skozi meglo, ko se odpeljemo po lepi cesti iz mesta proti Livoldu. Pred šolo v Livoldu je polno nasmejanih otrok, ki čakajo, da bodo odšli po razredih. Vsi so veseli, očke se jim živo smehljajo v lep jesenski dan. »Kako je otroci, greste v šolo?« vprašam otroke. »Gremo, gremo«, mi veselo odgovorijo. Z upraviteljico šole se hitro pogovorimo, da bodo pionirji dopisovali v »Novice« in gremo dalje. Tržni inšpektor je pogledal v gostinski obrat, midva s tovarišem pa sva obiskala Nika Grabrijana, katerega sva dobila v čebeljnjaku. »Bo kaj veliko medu?« sem vprašal. Tisti hip so me pa že začele obletavati čebele, zato V Ključavničarstvu so angažira- skimi enotami. . Za hitrejši proces decentralizacije dva strokovnjaka iz republiškega revizijskega zavoda. Usta-hovili so pet ekonomskih enot, Vendar pa ugotavljamo, da politična aktivnost sindikalne podružnice ni šla v korak z razvojem. V Tekstilani so v juliju prešli iz obračunskih na štiri ekonomske enote. Sodelovanje med temi enotami temelji na zdravi podlagi. Podjetje Kovinar je nastalo iz Ni dovolj, da se lepo uveljavljajo dveh podjetij: Inštalacije in Kle-ekonomsice enote, pač pa se mo- parstva. Izvolili so že nove orga-rajo vzporedno razvijati tudi od- ne dealvskega upravljanja in ima-nosi med ljudmi. jo dve ekonomski enoti... Sindi- Obujamo spomine Ob Rinži gradijo nova stanovanja V Elektro so do nedavnega via- kalna organizacija bi morala podali mezdni odnosi. Z aktivnostjo kazati večjo politično zrelost v indikalne podružnice in subjek- pojasnjevanju problemov, ki se lvnih sil v podjetju so prišli do pojavljajo v podjetju. Prepričanja, da morajo stari način V obrtnem centru Oprema so izdela opustiti, kar je predpogoj za volili organe upravljanja v petih izvijanje novih družbenih odno- ekonomskih enotah. Te enote pa v- Kljub temu, da še nimajo or- niso prišle še do veljave v odlo-Kaniziranih ekonomskih enot, stre- Čanju in delitvi dohodka kot je - v°> da bi le te v kratkem zaži- v razpravi poudaril predsednik >ele. sindikalne podružnice Opreme. Letos širom naše domovine obujamo ob 20-letnici naše vstaje spomine na prehojeno pot in na ljudi, ki so darovali življenja za svobodo in sedanji čas. In prav je tako! Naša mladina, ki je zrasla v novi, svobodni domovini, lahko črpa iz slavne preteklosti bogate primere in zglede. Tudi partizanska Kočevska je letos poprišče spominov, ko se na slavjih zbirajo stari borci, aktivisti in vsi, ki so na en ali drugi način sodelovali v NOB. Komaj je minilo slavje v Dragi, že je bila pred nami Kočevska Reka in njen praznik. Ko so v nedeljsko jutro hiteli mimo Smuke in Starega loga, so nam misli pohitele v Pugled in že je vstalo pred nami Kočevje. Bilo je obsijano s soncem. Z nami je bil tudi tovariš Šetinc, ki je bil zadnjič v tem mestu ob zgodovinskem zboru odposlancev slovenskega naroda kot član slovenskega parlamenta, ki je bil tu izvoljen. Ni mogel verjeti svojim očem, ko je videl obnovljeno in pomlajeno mesto ob Rinži. Posebno se je zanimal za Šeškov dom, kjer je bil takrat med vojno na zasedanju in je povedal marsikaj iz tistih dni in noči, ki jih je prebil takrat v Kočevju. Toda pred nami je bila še pot in že smo se povzpeli preko Štal-carskega hriba v Reško dolino, ki je bila obsijana s soncem. Mladina in odrasli so se zbirali ob cesti in se potem z avtobusom odpeljali na kraj slavja. Kočevska Reka nas je sprejela v cvetju in zastavah. Pred spomenikom je zadonela pesem, potem je govornik — domačin odkril grobnico. Vsa slovesnost je bila zelo lepa. Po končani slovesnosti so svojci padlih borcev zasuli grobnico z venci in cvetjem, množica pa se je molče poklonila spominu teh žrtev. Med drugimi svojci so bile med udeleženci tudi partizanske vdove: Ješelnikova in Koširjeva iz Sadnega hriba, Valenčičeva in Mohar jeva iz Brige. Ko smo si segli v roke, so solze povedale, da njihove žrtve niso bile zaman, saj raste tod novo, lepše življenje... Na plesišču pred hotelom je zarajala mladež, a odrasli, stari znanci iz dni borbe pa smo si pripovedovali, kako nam tečejo sedanji dnevi... Razstava, ki je že bila v Dragi, je tokrat v Kočevski Reki prišla do večjega izraza, saj je lepa dvorana v kulturnem domu res primernejši prostor kot je bil v Dragi. Naj bi našla pot še v druge kraje Kočevske." Potem nas je vodila pot proti Ribnici, kjer so slavili svoj festival. Prireditve so lepo uspele in je zato Ribniški festival res lep doprinos Ribničanov in vse njene okolice ob letošnjem slavju 20-letnice vstaje. Marjan Tratar-Učo VREME Lepo vreme bo v splošnem trajalo dalje. Okrog 4. oktobra se pričakujejo predhodne padavine. sem jo hitro ucvrl iz čebeljnja-ka. »Letos je zelo slabo«, mi je odgovoril Grabrijan. »Če bo toliko, da se bodo čebele prehranile, pa bo dobro.« Pogovorili smo se, da bo napisal nekaj o čebelah za »Novice«. No, bomo že videli, kaj bo povedal marljivi čebelar. Po Štalcarskem hribu smo srečali nekaj kolesarjev in tovornih avtomobilov, ki so prevažali les. Polje in gozdovi tja proti Moz-lju in Koprivniku dobivajo prve jesenske barve. Sonce je že toplo ogrevalo Štalcarje in Moravo, vasi okrog Banja loke se bleščijo v lepem jesenskem dnevu, da človek nehote pomisli: »Lepa je naša zemlja z vrhovi gora in prijaznimi vasicami, ki jo pokrivajo.« V Banja loki zidarji dokončujejo z adaptacijo šole. Otroci se igrajo po vrtovih, ženske gredo v trgovino, ki je kar dobro založena s špecerijskim blagom. Poslovodjo vprašam, kako gre promet s tekstilom, ki ga je tudi nekaj na zalogi v trgovini. »Slabo,« mi odgovori. »Tekstil PIONIRSKE VOLITVE Letos smo imeli pionirji Še-škove šole prvič tajne volitve. Volilna komisija je pripravila volišče in vse potrebno, da bi volitve potekale v naj lepšem redu. Volišče je bilo lepo okrašeno. Na volišče je hodil vsak razred posebej. Pionirji smo bili ponosni, da volimo tako kot odrasli. Volili smo načelnika, zastavonošo, gospodarja in osem članov pionirskega štaba. Po končanih volitvah je volilna komisija pregledala volilne listke. V soboto 23. sept. je bil skupni sestanek pionirjev vse naše šole. Volilna komisija je objavila rezultate volitev. Lanskoletna načelnica odreda je podala poročilo o delu v lanskem letu. Na oder so prišli pionirji in pionirke novoizvoljenega pionir, štaba. Za načelnico je izvoljena pionirka Menart Tanja. Slišali smo tudi program dela za letošnje šolsko leto. K uspešni izvedbi volitev nam je čestitala tov. Šeškova in tudi tov. ravnatelj. Po končanem sestanku smo odšli veseli in zadovoljni domov. ker ker kupujejo ljudje v Kočevju, mi ninamo veliko tekstila, se nam ne izplača.« V Banja loki je tržni inšpektor izrekel kazen tamkajšnjemu mesarju, ker je imel pokvarjene uteži. »Že dvakrat sem ga opozoril nato«, nam je dejal tržni inšpektor, »pa ni nič pomagalo, bo sedaj kazen.« Na kmetijskem obratu v Kostelu so se pripravljali, da bodo začeli z žganjekuho. Sadja imajo letos kar precej in ga tudi prodajajo. Razvaline Kostelskega gradu pokriva bršljin, v šoli med sadnim drevjem pa dobivajo prvo učenost otroci. Slikam razvaline gradu, mimo pride 9-letni deček in mi modro pripomni: »Od tu so najlepše slike, vsi slikajo s tega mesta.« V vasi se ustavimo pred šolo. Odmor je in polno smeha otrok. Učiteljice odhajajo iz šole. »Pa kam greste tovarišice?« pobaram. »V šolo« dobim odgovor. »Ali ni tukaj šola?« »Seveda je, pa imamo dva razreda tudi v Fari,« mi pojasnijo. Na dvorišču gostilne pri Papežu odkrijemo v lepo urejeni vrtni peči ovco, ki se je lepo pekla poleg žerjavice. Agilni Papež res skrbi za svoje goste, da jim vedno lahko postreže. Kolpa in Čabranka sta vedno lepi s svojim tokom in planinami, ki bdijo nad njima. Srce se umiri in prisluhne življenju ljudi, ki bivajo ob njihovih bregovih. Mimo teče njihovo življenje, brez razburljivosti opravljajo svoje delo po domovih, grapah in gozdovih. V Bosi ji vi loki imajo lepo urejeno trgovino in skladišče. Skoda, da nam je ta utis pokvarila tehtnica, ki je pokazala to, da gre pri tehtanju blaga 10 d kg v škodo potrošnika. Kazen, ki jo je izrekel tržni inšpektor, si je poslovodja kar zaslužil; pa naj dela tako, da ne bodo potrošniki oškodovani. V Osilnici smo skušali popraviti naš fotoaparat, pa nismo uspeli. Tamkajšnja slikarka nam je dejala, da nimamo v aparatu prave kasete, da bi zamenjali film. Kaj hočemo, smo ga pač polomili. Preživeli borci I. Ribniške partizanske čete Travni gori ob zadnjem slavju na Občinski ljudski odbor Kočevje ★ Ob 18. obletnici zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, ko so bili položeni temelji ljudske oblasti v zasužnjeni domovini čestitamo vsem borcem in aktivistom ter vsem delovnim ljudem kočevske občine in jim želimo še veliko delovnih uspehov Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB NOV Občinski sindikalni svet Občinski komite IMS Občinski odbor ZROP Občinska gasilska zveza Občinski odbor ZVVI Občinski odbor RK Društvo prijateljev mladine Občinska zveza Svobod Občinska zveza za telesno vzgojo ter druge organizacije, društva in ustanove štiael 3. akiabet - prazniU abeine CJCačeafie! JCmetifska zadmga KOČEVJE Z OBRATI: Struge Predgrad Banja loka Fara Osilnica čestitajo ob občinskem prazniku 3. oktobru vsem zadružnikom, občanom in poslovnim prijateljem in jim želijo še veliko delovnih uspehov Čestitkam 06 3. oktokru zgodovinskemu dnevu slovenskega naroda in prazniku ofičine Kočevje se pridružuje Q O a_ LU _I O O VI NAR š ::::: iiiišii Izvršujemo vsa vodna inštalaterska in kleparska dela, centralno kurjavo, strojno ključavničarstvo ter vsa ostala sorodna dela-Cenjenim strankam se priporočamo ? J) O O z to O >y 'c > o >u > LU >o o se pridružuje čestitkam ob prazniku kočevske občine 3. oktobru o O a. O Z LU ca O < ac O o z >00 O sl LO JL Zidat (!) >U O m IUU1 s svojimi obrati čestita k prazniku občine Kočevje 3. oktobru Naročnikom se priporočamo © SEIUP1I) Kočevje - Ribnica Potrošnikom vode na področju občine Kočevje čestitamo k občinskemu praznikuI ravstvem dcvn LU -) > LU >U O TAdahaiancam ~A)GTJ in o gam Idaho onim h} ud am po g ih jamo topha potdtaoa ob J. oktobiu CENTRALNO SKLADIŠČE SKLADIŠČE PIJAČ PREHRANA OSKRBA RUDAR TEHNIKA ŽELEZNINA OBUTEV KOČEVJE TKANINA MANUFAKTURA TEKSTIL ŠPECERIJA POTROŠNIK HRANA KOSTEL Livold KOLONIALE Željne POLJANKA Predgrad ROG Koprivnik GALANTERIJA KNJIGARNA-PAPIRNICA SADJE-ZELENJAVA IZBIRA Stara cerkev ZARJA Stari log ŽIVILA Mozolj MOŠENIK Morava POSTREŽBA Banja loka KOLPA Fara KREMPA Bosljiva loka PRESKRBA Osilnica CABRANKA Papeži rgopromet % z vsemi ekonomskimi enotami želi vsem cenjenim potrošnikom, odjemalcem in občanom v jubilejnem letu in za občinski praznik 3. oktober mnogo uspehov pri delu za napredek in gospodarski dvig občine Rudnik rjavega premoga Kočevje Ob 3. oktobru in 20-letnici ljudske vstaje pošiljamo borbene pozdrave vsem rudarjem, občanom in ostalim delovnim ljudem z zeljo, da bi v bodoče dosegali še večje uspehe. Ponosni smo na uspehe, ki smo jih dosegli na vseh področjih dejavnosti in s tem izboljšali življenjski standard delovnih ljudi. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE RAZPIS KOMISIJA ZA USLUŽBENSKE ZADEVE OBLO KOČEVJE razpisuje delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA ZA GOSKO SLUŽBO KOČEVJE PROSVETNO-PEDA- Pogoji: visoka strokovna izobrazba s petletno prakso prosvetnega dela. Interesenti naj vložijo predpisano kolkovano prošnjo z dokazili o šolski izobrazbi, življenjepisom in podatki o dosedanjem službovanju na ObLO Kočevje v 15 dneh od dneva objave tega razpisa. Komisija za razpis delovnih mest pri ObLO Kočevje OBIŠČITE RAZSTAVO FOTOGRAFIJE 1061 ki jo na občinski praznik in v počastitev 20. obletnice revolucije prireja »Fotoklub Kočevje« v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje v Kočevju. Razstava bo odprta 3. oktobra ob 11. uri in bo trajala vključno do nedelje 8. oktobra. Odprta bo vsak dan od 9. do 11. ure in od 15. do 19. ure. OIOIOIOIOIOIOIOK Sestra je dala Julki injekcijo in v nekaj trenutkih je minilo. Julka je obležala na postelji. Sestra ji je dvignila nogo, ki se je še dotikala tal. Rekla je predse: »Kje je le dobila knjigo?« »Nimam pojma.« »Reva je. Kaj bi napravila ti, ko bi pri dva in dvajsetih letih zvedela, da te čez nekaj mesecev ne bo. Tri, štiri, pet mesecev ... Sedaj ve.« Pregledali sta knjigo, ki jo je nekje staknila Julka. Pogled jima je drsel prek vrstic in obstal pri naslovu: Prognoza: Pači jeti umiru i uz gore pomenutu terapiju za pet ili šest meseci posle postavljanja dijagnoze ... „ , . Obe sta brali. Bolničarka je potem zaprla knjigo in jo stisnila pod pazduho. Gledali sta Juko, ki je sedaj mirno ležala in dihala v enakomernih presledkih. Sestra ji je dvignila glavo in obrnila strgano zglavje, ki je bilo pomočeno s solzami in slino. »Strašno je bilo, sestra. Kaj takega še nisem videla. Trgala je vse, veste, z nohti in z zobmi. Ko sem ji hotela izpuliti vzglavje, je kričala: umrla bom, umrla, jaz umrla... Kaj bo, ko se prebudi?« »Bomo videli.« S tem je hotela končati pogovor in pregnati misli, ki so bile tudi njej neprijetne. Bolničarka pa je še vedno stala in gledala na dvigajoče se prsi in ohlapne ude. »Greva? V osemnajsti je treba še punktirati. Kmalu bo dve.« Ko sta odšli, so se začele iz dnevnega prostora vračati v sobo bolnice. Prebujala se je počasi. Skozi priprte trepalnice je najprej videla nekaj križajočih se pramenov svetlobe, ki so sijali iz luči. Potem je popolnoma odprla oči in videla, da jo druge bolnice opazujejo. Spet je zamižala. V trenutku je prišel sunek: zato jo gledajo, ker vedo, da bo umrla. A zdaj je bila mirnejša, komaj se je vzvalovilo čustvo. Zdaj je na dlani: trije, štirje meseci. Morebiti še manj. Manj! Živela bo samo toliko časa, dokler je ne bo bolezen priklenila na posteljo. Potem, potem pa že ve... Nič del j! Občutek je bil, podoben zmagoslavju; vsaj nekoliko je gospodar svoje usode. Kako le umreš? Je težko? Boli? Ali pa kar zaplavaš ali zaspiš? Misel se ji je zdela bedasta. Važno je samo: umreš in konec. Da bi se sedaj tolažila s tem, kaj je onstran smrti, se ji je zdelo abotno. Profesorica biologije bi bila, da — bi bila — čez nekaj let, bila je aktivistka, prepričevala je sošolke. Ne, svojega življenja ne zataji! Saj bo še žive- ioboboboboboboboboboboboboboboboucdbobo France Trampuš: jQdubezen in kjnivt OtOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBO la. Še meseci so pred njo. Potem pa smrt. Legla je na desno stran, skrčila kolena k sebi in drgetala. Možgani so ji v ritmu vsiljevali: »Smrt — smrt — smrt.« Bolnica, ki je ležala na postelji v kotu je vstala in se ji približala: »Gospodična, pomirite se. Saj še ni vsega konec. Narava dela čudeže. Zdravniki se zmotijo in to nič kolikokrat. Moj mož bi po njihovem moral umreti že pred dvajsetimi leti. Kar korajžno!« Približale so se tudi druge bolnice. Ena je rekla: »Vse bomo šle. Cez sto let ne bo ničesar za nami« Božale so ji lase. Domači so si brisali oči, ko so jo pričakali pri avtobusu, brisali so si oči, ko je odhajala na polje, brisali so si oči, ko se je zjutraj prebujala in ko je zvečer mati odšla od nje, so se ji dvignile roke k očem. Vaščani so jo pozdravljali, ji govorili, da bo bolje, da sta ji potrebna čist zrak in domača hrana. Izkazovali so ji nešteto majhnih pozornosti. Kako dobri so pravzaprav ljudje! Vsi bi ji hoteli pomagati. In kako lep je ta domači svet. Med drevjem in polji, ob reki in ob potokih, celo med grajskimi razvalinami vrh griča, povsod je klilo in cvetelo življenje. Ko je tako hodila, se je trudila, da ujame vsak najmanjši spomin iz otroških let. Postajala je na krajih, kjer so se nekdaj igrali in skušala v mislih do podrobnosti obnoviti dogodek. »Ali se je zgodilo še kaj drugega? Kdo je bil tedaj še z nami?« se je vsakokrat spraševala in res ji je uspelo, da je včasih za celo popoldne odrinila misel na smrt. Potem pa jo je ta misel toliko huje ožigala. Trava — to je bilo življenje, življenje so bili hrasti, v katerih senci je hodila. In med tem življenjem ona, ki je ne bo več tedaj, ko se bo listje osulo. Nič več jeseni. Jeseni ne bo videla nikoli več. To je njeno poslednje poletje. Hotela je pomagati domačim pri delu. Prehudo jo je utrujalo. Se huje ji je delo, da so neprestano pazili nanjo. In tisto brisanje oči. Ni več prenesla. Bolje je, če hodi sama. Dnevi so minevali in zazdelo se ji je, da je nekako otopela. Vsak večer je tipala tisti dve bunkici na rebrih in bulo na stegnu. Komaj jo je bolelo. Nekega večera je tudi ob komolcu otipala trdo izboklino. Segla je po tablete in si jih nekaj z dlani vsula v dlan. Hitro je spila čaj, ki ji ga je mati vsak večer postavljala na nočno omarico. »Niso se zmotili,« se je prilepilo v misli. »Samo da sem se rešila tistega brloga in smradu po hrani in zdravilih.« Te besede je potem ponavljala. Nekaj jo je sililo, da ni prenehala. To se ji je v zadnjem času večkrat pripetilo. »To je pa res noro.« Pomislila je in potem ponavljala ta stavek. Stene so jele približevati druga drugi, bile so že čisto ob njej, čutila je njihov hlad, potem so jo stiskale, da je gorela od vročine in da je znoj lil z njenega telesa. Vse manj prostora ji je ostajalo, kot bi se znašla med mlinskima kolesoma, ki ji stiskata, stiskata, sedaj že lomita kosti. Povedali so ji, da je prišel Boro na počitnice. To je vzbur-kalo njene misli. Prišel je nekdo, s komer bi se lahko pomenkovala. Prišel je njen nekdanji Boro. Tako je vsaj mislila soseska. Toda to je bilo še v gimnaziji in takrat je človek še otročji. On jo je imel rad. To je bilo zanjo premalo. Malo je bil podoben fantu, ki si ga je želela. Ni bil tak, kakršni so bili moški, o katerih je brala. V mestu sta šla nekajkrat v kino in že je postal nemogoč. Zasledoval jo je na vsakem koraku in ji pisaril razburjena pisma. Srečala sta se na vasi. »Kako je s teboj?« Skomignila je z rameni. »Kaj pa počneš ti? Izpiti?« »Kar gre. Izpite sem dobro napravil.« »Se kaj dobiva. Saj veš, kakšen dolgčas je doma.« »Sijajno. Spremim te. Kam nameravaš?« Napravila sta nekaj korakov. Na njem je opazila nekaj od tistega, kar ji nekdaj ni ugajalo. Videla je, kako mu prija njeno povabilo. »Pravzaprav tavam brez cilja in preganjam dolgčas. Hudo sem bolna. Ne bom več dolgo.« To je rekla mirno, kakor bi pripovedovala o nekom drugem, ki ga komaj pozna. »Bodi pametna. Bo že kako. Človek vselej tako misli.« Zazdel se ji je plitek. Ni vredno odgovarjati, je pomislila. Njemu beseda ni tekla. Niti nista govorila o nekdanjih sošolcih, s čimer se da vedno mašiti pogovor med znanci. Skozi Julko je divjal vihar misli. »Vroče je,« je rekla. »Tudi meni.« In čez čas: »Pojdiva tjale v senco.« Pokazal je na kozolec. Šla sta tja. Boro je hotel sesti zunaj na travo, Julka je stopila skozi priprta vrata. Spustila se je na seno. »Boro! Kako mehko je. In kakšen vonj.« Prišel je za njo in legel zraven nje. »Ali ni čudovito dremati na svežem senu! Včasih sem se poleti kar preselila na skedenj.« Umolknila sta in zbirala misli. Julka se je obrnila k njemu: »Boro, žal mi je za tisto. Neumna sem bila. Spletla sem si pravljico in čakala, da se uresniči.« Premolknila je za trenutek. »Napak je bilo. Sedaj bi znala ceniti tvoja čustva.« Sama ni vedela, koliko tega, kar je rekla, je res. Njegove oči so se zapičile v njen obraz. Začutila je, da ji ustnice podrhtevajo. »Nisva še vsega zamudila. Takrat me je prizadelo. Strašno sem trpel. Mislil sem, da ne bom prebolel.« Nagnil se je nad njo in jo poljubil. Bil je to drugačen poljub od tistih nekdaj, ki sta si jih dala pred leti. »Julči, mislim, da te še vedno ljubim. Ostalo je v meni. Ljubim te. Nekje sem vedno še upal, da se spet povrne tisto.« Julka je strmela vanj. Kadar se je nekoliko nagnil nazaj, mu je pramen svetlobe, ki je prihajal skozi špranjo med razmajanimi deskami, posvetil na golo čelo, ki je segalo do sredine glave. Tudi to jo je nekdaj na njem motilo. V stegnu se je oglasila bolečina. »Rada bi jabolko ali hruško, tudi če še ni zrelo...« »Takoj dobiš.« Med vrati ji je pomahal. Stekel je iz kozolca. Julka je med tem poiskala tableto in jo položila na jezik. Vrnil se je in jedla sta kisla jabolka in se smejala. Roko ji je položil krog pasa. Za trenutek je občutila, da so se njegove mišice napele. Potem se je brada dotaknila obraza in suhe ustnice so prijele kožo. Spustila je veke in za trenutek se je zazibala v odrešilni nič. Vzdramilo jo je: »Veš, mislil, hotel sem, da bi se tisto iz gimnazije spet povrnilo. A nisem več imel upanja. Ne izbiješ si iz glave tistega, kar si nekoč imel. Dragica ...« Ustnice so se združile. Občutila sta, da so se dotaknili zobje. Na nedrih je začutila njegovo roko. V njej je gomazelo. Ubežati bi hotela. A to je bržčas poslednja priložnost. Gotovo zadnja. Omahovala je. Če se bo zgodilo, bo to daleč od njenih sanj. Kolikokrat je mislila ... Postala je predmet. Telo. Zaprte veke so ji prihranile pogled nanj. Ne bi prenesla. Vanjo je butala njegova sapa, zavedla se je, da so njegove roke, njegovo telo, tega vajeni. Ona je zamudila, zamudila... »Julči, ne bi mogel verjeti, da ti je to pr------ Z dlanjo mu je zatisnila sopeča usta. »Molčiva.« Boro je ponavljal njeno ime. »Hotela sem se dati tebi. Tebi.« Besede so obvisele v zraku. Vedela, vedela je, preden je rekla, da to ni res, da je sebično. A prevzela jo je želja, da bi za njo nekdo žaloval, da bi je ne mogel pozabiti. Nikoli pozabiti. Stisnila sta si roki. Pomislila je: to ni ne ljubezen, ne prijateljstvo, to je storjeno tjavdan, zaradi lepšega. Se huje: to je prevara. Obrnila se je vstran od njega. Zdaj so bile misli jasne. To je bil obračun z življenjem, ki se ji je skazalo tudi v tem poslednjem dejanju. Plaz se je utrgal in se ne ustavi več. Ničesar ni več. Ljudje varajo sami sebe. Žive od utvar. Njej to ni dano. Toliko si je obetala od tega zadnjega ... Nora utvara! Slovo bo lažje ... V lase so ji segli Borotovi prsti. »Julka, poslušaj...« »Potem. Sedaj bi rada zaspala.« »Prav, dragica.« In spet prsti v laseh. Misli so se trgale. »Tableta«, je pomislila. Zrla je v steno, skozi katero zdaj ni več sililo sonce. Nenadoma se ji je slika scefrala. Nič več pričakovanja, nič več upanja. Nima več kaj misliti. Končano. Njegove ustnice so jo zbudile. »Noč je že.« Segel je po njej. Julka je planila pokonci. Stepla je bilke s krila. Boro je strmel. Stopila sva v jasno mesečno noč. Ona spredaj, on je šel za njo. Glavi sta bili sklonjeni. V molku je visela napetost. Stopala sta ob reki. Breg se je rahlo dvigal. Obstala sta na skali nad reko. »Semkaj sva hodila.« Julkina glava je nezavedno no, ki jo je mesec od vzhoda posipal s hladno svetlobo. Smrečje onkraj reke je bilo v temi. Reka se je lesketala, mesec se je igral z valovi, ki so doli na plitvini enakomerno šumeli. Prav pod njima je bil tih, temen tolmun, ki si ga je reka na zavoju izdolbla v skalo. Julko je davilo v grlu. Boro jo je prijel za ramena. »Ti je žal? Pomeniva se...« Ni ga razumela. Dva koraka. Dva koraka. V trenutku bi bilo storjeno. Tesno jo je prijel objel krog pasa. Odšla sta. Julka je razmišljala, da se bo na to skalo še vrnila. Tedaj bo poslednjič. Pohod patrulj po kurirskih slezah okrog okupiranega Kočevja Pohod bo v nedeljo dne 1. oktobra. Pričetek ob 9. uri izpred spomenika NOB. Patrulje naj se zberejo pol ure pred pričetkom pred pisarno TVD Partizan, kjer bodo vodje patrulj oddali zadnje podatke in bodo prejeli kontrolne kartone. Ker je v razpisu tekmovanj nekaj izprememb, naj prijavljeni dobro pregledajo prejeta navodila. JCmetijsfka g&zdatska posestva JCačeafe z upravami in obrati D P Cvišlerji 0) P Kočevje Česna industrja Kočevje-. Q fr. Livold a t- Mozelj u OJ 'P >u c s Mlaka s Grčarice CD Draga Stara cerkev OtE Sd Od Ostali obrati i Koprivnik Vrtnarija s "O o Podpreska Velike Lašče o :u Avtopark Centralno skladišče E Mlekarna O) Gojitveno lovišče Gradbena skupina Stari log ROG Kočevje ><£ Delavnice Breg Ob velikem prazniku kočevske občine 3 .oktobru in 20. obletnici vstaje pošiljamo borbene pozdrave vsem, ki so kakorkoli sodelovali v NOB in prispevali za osvoboditev domovine < m LU cm O— Q V II Za občinski praznik 3. oktober in 20. obletnico naše ljudske revolucije iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem naše občine in jim želimo še nadaljnjih delovnih uspehov. Jelka' PROIZVAJAMO: Vrtne ležalne stole, pralnike, s pločevino, mesne in čebulne deske, razne obešalnike, embalažo ter druge galanterijske izdelke. Ognjenim odjemalcem se vljudno priporočamo. MB3 H 11 Sil 11 I I elemjtpe- II 3. oktober 1943 pomeni najpomembnejši dogodek v rasti naše ljudske oblasti. Sklepi sprejeti na Zboru odposlancev slovenskega naroda, so postali osnova za nadaljni razvoj ljudske oblasti Ob 18-letnici tega velikega dogodka četitamo vsem delovnim kolekfivom in potrošnikom električne energije Splošno avtoprevozništvo ovarna sukna eUslihutit Avto KOČEVJE Letošnji občinski praznik 3. oktober praznujemo v znamenju 20. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov in uspehov, ki smo jih dosegli po osvoboditvi Delovnim kolektivom naše občine želimo nadaljnih delovnih uspehov Kočevje BIIIIIIII®®BHMIIIIIIIBBBBMIIIIIIIBMBMIIIII®I®®^®®®®®®®®®®®® delovni kolektiv likPŠBililF 3. oktoder nam je mejnik in vzpodbuda za nadaljno rast našega podjetja. Ob tej priliki iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem z željo, da bi v bodoče dosegali še večje delovne uspehe [na vseh področjih dejavnosti. Iskrene čestitke tudi vsem borcem in aktivistom NOB I T Kočevje * $ 0) ;E e -§ § o >5 t-s u li o S °-1; v ,8 je svojo dejavnost razširilo po vsem ozemlju Jugoslavije in v inozemstvo. S svojimi uslugami, z dostavljanjem kmetijskega in industrijskega blaga, popolnoma zagotavlja soliden in najhitrejši prevoz vsem komintentom. Potnikom v naših avtobusih nudimo varen prevoz. E o -K (U >o t) •=- -j »n ^ 2 §-5 ^ 5 § °- a>8 »■§-§ G ~Q O 3 c OJ Tobačna tovarna Ljubljana O O C d) o c > o LU KJ o Za občinski praznik 3. OKTOBER čestita vsem bralcem .Novic, in poslovnim prijateljem kolektiv čzp kočevski tisk kočevje Stran 7 Neodločen rezultat V nedeljo popoldne so se pomerili za točke v okviru Ljubljanske podzveze domači NK in Rudar iz Hrastnika. Tekma je bila ob lepem vremenu in velikem številu gledalcev. Domače moštvo je igralo v postavi: Turk, Malnar, (Lunder), Svete, Štrukelj, Radosavljevič, Bregar, Ba-star, Šafec, Brian, Komac, Leskošek. Tekma se je končala neodločeno 0:0. Prvič v sezoni smo videli dobro igro domačega moštva. Gl y dalci so bili navdušeni nad lepimi akcijami domačega moštva, ki je v tej tekmi pokazalo, da je sposobno dobro in borbeno igrati. Z malo več sreče, bi tekmo lahko odločili v svojo korist, tako pa so se morali zadovoljiti z delitvijo točke. Prvi polčas je pripadal domačemu moštvu, ki je bilo stalno pred vrati nasprotnika. Brian in Bastar sta imela nekaj stoodstotnih možnosti za dosego gola, vendar se v odločilnem trenutku nista znašla. Po odmoru se je stanje na igrašču spremenilo. Gostje so pričeli z hitro in visoko igro, ki kakor iz-gleda našemu moštvu ne odgovarja. Igra je izgubila na lepoti in je postala precej nezanimiva. V tem delu se je izkazala predvsem obramba, ki je bila vedno na mestu. Možnosti v tem delu igre za dosego gola so bile na obeh straneh enake. Po nedeljski tekmi smo lahko ugotovili, da imamo dovolj dobrih in borbenih nogometašev v Kočevju in če bodo tudi v naslednjih tekmah igrali tako kot v nedeljo, se ne bo treba bati, da bi izpadli. Po kvaliteti namreč, prav nič ne zaostajajo za ostalimi klubi v ligi. Morda bi kazalo večkrat menjati igralce in si tako iz tekme v tekmo izboljševati moštvo. Poleg tega pa je potrebno proučiti sistem igre, ki moštvu najbolj odgovarja in se tega držati, ne pa menjati sistem med igro. V nedeljo igrajo naši nogometaši v Litiji. Želimo jim, da se bodo častno borili za naše barve. SLOVO OD FANTOV Oni dan popoldne se je zbralo na železniški postaji v Kočevju veliko število staršev, sorodnikov, prijateljev, deklet in znancev, da bi se poslovili od fantov, ki so odšli na odslužen je vojaškega roka. Tu so bili tudi člani Mladinskega komiteja in več članov nogometnega kluba, da bi njihove člane društva pospremili in se poslovili od njih. Vsem fantom Kočevarjem želimo vse najlepše v novi družbi. Gostje so bili boljši Kočevje, 24. septembra. — Danes se je vršila prvenstvena tekma jesenskega kola v rokometu, prvič na domačem igrišču. Gostje so bili igralci TVD Partizan Ribnica. To so lanskoletni prvaki v tej ligi, ki so pa v kvalifikacijski tekmi za višji razred z »Papirničarjem« iz Vevč izpadli. Torej je to že vigrano moštvo z zadostno mero izkušenj in znanimi atleti, kot so Čihal, Kmet, Baudek itd., ki so pokazali lepo igro, vendar so od časa do časa z ostro igro izsiljevali višji - rezultat, kar je delno kvarilo potek samega tekmovanja. Tudi nezanesljivost sodnika je po nepotrebnem ovirala igro. Čeprav novinci, so domačini vzdržali in nudili močan odpor, tako da je bila razlika v golih veliko 3 : 0 za Kočevje V nedeljo je bila na sporedu prvenstvena tekma med domačim moštvom in OK »Litostroj-«. Tekmo je domače moštvo dobilo brez borbe z rezultatom 3:0. Po tem kolu vodi na lestvici še vedno »Partizan«, ki letos še ni izgubil nobene tekme. Do konca jesenskega dela so na sporedu še dve tekmi. V nedeljo proti »Partizanu« Ribnica, tekma bo zaradi občinskega praznika odigrana v Kočevju ob 9. uri zjutraj. Naslednjo nedeljo pa pride v goste OK »Trnovo«, ki je na prvenstveni lestvici dve točki za »Partizanom« Kočevje. To bo obenem tudi zadnja tekma in bo odločala o prvaku II. skupine ljubljanske podzveze. manjša ,kot smo jo pred samo tekmo predvidevali. Tekma se je končala z 9:8 (9:7) v korist igralcev Partizan Ribnica. Domačini so nudili v prvem polčasu močan odpor in lepo igro, niso pa dovolj pazili na pokrivanje, tako da je bil nevarni Kmet vse preveč prost, kar je bil glavni vzrok za dosego zaporednih golov proti koncu tekme. Pri domačinih je bil zopet uspešen Einsiedler in vratar Kastelic. Zanimanje za tekmo je bilo veliko in so bili prisotni gledalci zadovoljni s potekom igre. Po vsem izgledu, da si bo rokomet kmalu pridobil stalne gledalce in bo športno življenje v Kočevju s to novo panogo pestrejše. Delavske športne igre DU Kočevje obvešča Na fotografiji je ekipa rokometnega kluba Ribnica, ki je bila v zadnji sezoni prvak Dolenjske KOČEVJE Poročili so se: Polovič Jože učitelj iz Žužemberka 24, star 21 let in Zgonc Magda, uslužbenka iz Kočevja, Ljubljanska c. 29, stara 19 let; Čoklec Franjo strojnik iz Kočevja, Trg 3. oktober 1, star 24 let in Ttazdrh Ana delavka iz Kočevja, Trg 3. oktober 3, stara 22 let; Brudar Ivan predmetni učitelj iz Kočevja, Ljubljanska c. 6, star 25 let in Marinč Marija trg. pomočnica iz Kočevja, Trg svobode 41, stara 23 let. V Puconcih sta se poročila: Škerlak Bela iz Kočevja, Trg svobode 1, star 26 let in Zore Kristina iz Kočevja, Ulica Jožeta Šeška, stara 23 let. Rodile so: Mekiž Ana, gospodinja iz Mlake l/a — deklico Anico; Pintarič Helena iz Koprivnika 5 — deklico Sonjo; Ko-leta Erika, delavka iz Kočevja, Roška c. 74 — dečka Jožeta. V Novem mestu so rodile: Vidrih Ana iz Kočevja, Podgorska 35 — deklico Anuško; Kočevar Marija iz Šalke vasi 9 — dečka Vladimirja; Nose Alojzija iz Željn 11 — deklico Vido; Štre-kelj Marija iz Kočevja, Tomšičeva 4 — deklico Micko in Valentan Marija iz Šalke vasi 32 — dečka Ivana. DOLENJA VAS V Ljubljani sta se poročila: Oražem Metod, uslužbenec iz Dolenje vasi 43, star 28 let in Kromar Frančiška, uslužbenka iz Dolenje vasi 43, stara 21 let. DRAGA Rodili sta: Tomazini Željka, delavka iz Črnega potoka 9 — deklico Lilijano in Veršnik Frančiška, gospodinja iz Drage 19 — deklico Slavico. PREDGRAD Rodila je Radočaj Dara, delavka iz Knežje lipe — dečka Dušana. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica ALOJZA BAVDEKA iz Ribnice se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali vence in sočustvovali z nami. “■NOVICE« — glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje in Ribnica. Izdaja in tiska CZP »KOČEVSKI TISK« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Peter Šobar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta I^-a, telefon uredništva in uprave 389. Naročnina je 500 din, polletna 350 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. 1; nmeriške dolarje. Tekoči račun: 600-78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje Zahvala Begičevi, Šoštarjevi in Zajčevi družini ter vsem sosedom, ki so požrtvovalno pomagali v težkih trenutkih. Posebna zahvala dr. Šmalcu in dr. An-doljšku za izkazano skrb pri zdravljenju. Žalujoči: žena Marija, sinovi: Lojze z ženo Heleno, Mirko in Milan ter ostalo sorodstvo. PRODAM Prodam več tisoč komadov stare opeke — zidakov in več tisoč komadov strešne opeke — bobrovec — po nizki ceni. Naslov na upravi »Novic«. KUPIM Kupim rabljen šivalni stroj. Jalovec Sonja, Šalka vas 92 ČESTITKE Dragemu sinu in bratu Nagu Mihatu iz Livolda, čestitajo za njegov dvojni praznik in za uspešno izvršeni diplomski izpit, mama, bratje in sestre z družinami. Všte najboljše naši dobri hčerki Poje Reziki iz Lapin j a pri Mozlju za dvojno praznovanje, možu Ivanu in malemu Ivančku pa lep pozdrav od srca želijo starši in ostala družina. Francetu Šilcu iz Jurjeviče iskreno čestitajo za opravljeno diplomo, oče, mama, teta, sestri- Qihanje pcehiaalcev Zahvale Jfcodam ZzyuMiena _ Jxehtid ce in brat Ludvik iz Nemčije. IZGUBLJENO V nedeljo zvečer sem izgubil od Kočevja do Kužlja polivinilasto vrečko z rdečo obleko, žepnimi robčki in drugo. Najditelja prosim, da najdene stvari proti lepi nagradi vrne na upravo »Novic«. OBVESTILA Obveščam naročnike žganega apna v Željnah, naj dvignejo apno od 29. septembra do 1. oktobra. Križman Ignac, Šalka vas Obveščamo, da se prične »Singer« tečaj začetni in nadaljevalni 16. oktobra t. 1. Interesentke vpisujemo do 12. oktobra t. 1. v prostorih bivše krpalnice Kočevje. »Singer« AMD Ribnica obvešča vse interesente, da se bo začel tečaj za mopediste 3. oktobra ob 18. uri v pisarni AMD. Tečaj za voznike amaterje pa se bo začel 11. oktobra ob istem času. Prijave za oba tečaja sprejemamo vsak petek od 16. do 18. ure. Prijavite se lahko tudi pred začetkom tečaja. AMD Ribnica DU Kočevje razpisuje vpis v nadaljevalni in višji knjigovodski tečaj. Pogoj za sprejem je uspešno dokončan začetni oziroma nadaljevalni knjigovodski tečaj. Vpis bo v pisarni DU od 2. do 5. oktobra. Delavce kovinske in gradbene stroke, ki si želijo pridobiti kvalifikacijo v svojem poklicu (polkvalifikacijo, kvalifikacijo in visokokvalifikacijo) vabimo, da se prijavijo pri svojem podjetju. Gospodarske organizacije naprošamo, da zbrane prijave do 2. oktobra pošljejo na DU, ki bo organizirala strokovne tečaje za prekvalifikacijo. Vse, ki so se vpisali v enoletno administrativno šolo obveščamo, da je pričetek rednega pouka v sredo 4. okt. ob 17.30 uri v prostorih bivšega vajeniškega doma (poleg osemletke M. Bračiča). Na vseh športnih igriščih je živahnejše kot običajno. Pričele so se delavske športne igre sindikalnih podružnic kolektivov iz področja mesta Kočevja. Že petič se vršijo te tekme za prehodne pokale Občinskega sindikalnega sveta, ki je organizator teh iger, Občinska zveza za telesno vzgojo pa je prevzela tehnično vodstvo. Tekmo so v počastitev občinskega praznika in 20. obletnice ljudske vstaje. Tekmovanja so že v polnem teku, finalne tekme se pa bodo vršile na sam praznik. Razpisanih je bilo pet panog. Na razpis so se prijavila za nogomet 4 moštva, za odbojko 11, za balinanje 13, za namizni tenis 8 in za streljanje 15 moštev. Skupno bo nastopilo nad 300 tekmovalcev, če upoštevamo še organizatorje, sodeluje v teh igrah preko 400 ljudi, kar je lep dokaz, kako je šport že ukoreninjen v naših kolektivih, ki bo pa moral postati redna potreba delovnih ljudi tako za razvedrilo kot za krepitev delovne sposobnosti. Krepko so se poprijeli balinarji in so že odgirtili del izločevalnih tekem. V nadaljnje tekmovanje so se uvrstili Kemična, ObLO, Tekstilana, Inštalacija, Oprema in Itas. Kemična in Tekstilana so se prebile celo že do polfinala. Po vsem izgleda, da bodo v tem letu v tej panogi zagrizene igre, posebno še, ker so pri tem »kibici« precej živahni. Skratka, razvedrila je dovolj. Tudi odbojkarji igrajo že izločitvene tekme in kmalu se bo videlo, katera moštva bodo posegla v končni boj za prvo mesto. Po dosedanjih tekmah so se uvrstili v polfinale Tekstilana, Zidar, Oprema, Itas, Avto in Prosvetni delavci. V nogometu so bili uspešnejši igralci združenega moštva Tek-stilane in Tiskarne, ki so premagali Rudnik s 3:1 (1:1). Tako so se uvrstili za finalne igre. Tudi strelci nadaljujejo s tekmovanjem. Za sedaj je težko predvidevati izid, trdimo pa lahko, da so uspehi nad povprečjem sličnih tekmovanj v drugih krajih. O podrobnih izidih in splošni oceni iger bomo poročali v prihodnji številki, že sedaj pa je razvidno, da so tudi letos delavske športne igre pokazale splošni napredek športa, tako množično in kakovostno delovnimi kolektivi. med Šole so se pričele DU Kočevje je z letošnjim letom odprla več oddelkov za odrasle z namenom, da nudi državljanom potrebno izobrazbo, gospodarskim organizacijam in ustanovam pa potreben strokovni kader, ki ga v našem mestu primanjkuje. V šole se je vpisalo proti pričakovanju veliko število slušateljev, to pa predvsem zaradi tega, ker so posamezne organizacije predlagale svoje člane na osnovi perspektivnega plana potreb po kadru. Lahko trdimo, da je povezava med Izobraževalnimi centri v podjetjih in DU zelo dobra in če bomo tudi v prihodnje tako tesno sodelovali, ne bo težko rešiti problem izobraževanja v naši komuni. DU se želi s svojim delom čim bolj približati željam in potrebam našega prebivalstva, zato smo izdelali dokaj širok program dela za sezono 61/62. Poleg rednih šol, ki so že v teku, bomo organizirali še jezikovne tečaje, knjigovodske tečaje in tečaje za pridobitev kvalifikacije za vse stroke. Za gospodarske organizacije pripravljamo seminarje, ki so namenjeni celotnim kolektivom. Do sedaj smo namreč preveč zanemarjali delavce v kolektivih. Prirejali smo samo seminarje za DS in razna predavanja za vodstva podjetij. Nov gospodarski sistem pa postavlja pred IC v podjetjih in DU, da tetna predavanja v okviru »Jav-vzgaja proizvajalca v upravljal- ne tribune«. Predavanja bodo ca, t. j., da mu nudi potrebno vsak drugi torek v dvorani nanje, da se bo lahko uveljavil, množičnih organizacij. Pri iz- tako na svojem delovnem mestu kot pri upravljanju podjetja. Za šolske odbore in odbore stanovanjskih skupnosti bomo priredili seminarje v novembru mesecu. Široki javnosti pa bomo nudili razna aktualna in kvali- vajanju našega programa, želimo tesno sodelovanje vsega prebivalstva in smo pripravljeni sprejeti vsako umestno kritiko ali pripombo, ki bo pripomogla k še uspešnejšemu delovanju DU. Sprejem vajencev OBRTNI CENTER »OPREMA« KOČEVJE sprejme v uk DVA VAJENCA ZA TAPETNIŠKO IN DVA VAJENCA ZA MIZARSKO STROKO Pogoj: dokončana osemletka. Ponudbe pošljite na upravo podjetja do 15. oktobra 1961. »OPREMA« KOČEVJE OBVESTILO Gostinski delavci občin Ribnica in Kočevje, priredijo v nedeljo dne 8. oktobra t. I. VELIKO KUHARSKO RAZSTAVO Otvoritev razstave bo v prostorih hotela Pugled ob 10. uri. Vsi razstavljeni izdelki bodo naprodaj. Od 17. ure dalje bo v vseh prostorih hotela zabava s plesom. Se priporočamo za obisk! Gostinska zbornica okraja Ljubljana Poverjeništvo Kočevje JADRAN, KOČEVJE: od 29. sept. do 1. okt. amer. barvni cinem. film »Ni imena na naboju«, 1. okt. matineja jugosl. filma »Izgubljeni svinčnik«, 2. in 3. okt. amer. film »Pesek Ivo Djima«, 4. in 5. okt. sov j. film »Balada o vojaku«, od 6. do 8. okt. amer. barvni cinem. film »Drevo za obešanje«. SVOBODA, RUDNIK: 30. sept. in 1. oktobra amer. film »Fantovski večer«, 3. okt. sovjetski barvni film »Komunist«, 7. in 8. oktobra amer. barvni film »Darbi O’Gil«. RIBNICA: 30. sept. in 1. okt. itali j .-nemški vistavision film »Ne pozabi me«, 7. in 8. okt. amer. barvni cinem. film »Ni imena na naboju«. SODRAŽICA: 30. sept. iti 1. okt. nemški film »Odvzeta sreča«, 7. in 8. okt. jugosl.-italij. film »Beli vrag«. LOŠKI POTOK: 1. okt. jugosl. barvni film »Edini izhod«, 8. okt. madžarski film »Nedeljska romanca«. VELIKE LAŠČE: 30. sept. in 1. okt. franc, barvni film »Njeno življenje«, 7. in 8. okt. amer. film »Zaznamovan«. DOBREPOLJE: 30. sept. in 1. okt. amer. barvni cinem. film »Zadnji lov«, 4. okt. angleški film »Oliver Twist«, 7. in 8. okt. amer. barvni vistavis. film »Ponos in strast«. PONIKVE: 5. okt. angleški film »Oliver Twist«. KOČEVSKA REKA: 30. sept. in 1. okt. jugosl.-franc. barvni film »Mihailo Strogov (Carski sel)«, 4. okt. franc, film »Velike družine«, 7. in 8. oktobra amer. barvni film »Štirje jahači«. PREDGRAD: 30. sept. in 1. okt. nemški barvni film »Kapetan iz Kepenika«, 7. in 8. okt. ital. barvni film »Kruh, ljubezen in...« BROD NA KOLPI: 30. sept. in 1. okt. sov j. film »Ogenj nad stepo«, 7. in 8. okt. nemški film »Danes se ženi moj mož«. SPORED RTV LJUBLJANA SOBOTA, 30. SEPTEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) — 5.25—5.45 Nekaj domačih — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.30 Plesni zvoki — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Koncert za violino in orkester — 10.15 Zabavne melodije na tekočem traku — 12.00 Dana Ročnikova poje slovenske narodne — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Igra pihalni orkester LM — 12.45 Pevka Marjana Deržaj — 13.30 Glasbeni desert — 14.00 Za oddih in razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Z mojih bregov — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Veliki zabavni orkestri — 16.40 Mešani zbor France Prešeren iz Kranja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Ho- landska pihalna godba — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 Slav- ni pevci vam pojo — 18.45 Okno v svet — 20.00 Domače viže za sobotni večer — 20.20 Radijska komedija — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba. NEDELJA, 1. OKTOBRA 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav — 6.40 Veseli zvoki — 7.15 Srbska kola — 7.35 Melodije za nedeljsko jutro — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 8.55 Holywoodski promenadni orkester — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Še pomnite tovariši... 10.30 Domače viže — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Plemenita višnja — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Operne melodije — 16.00 Igramo za vas — 17.00 Športno popoldne — 20.00 Vaša popevka za »Opatijo 1961« — 21.00 Športna poročila — 21.10 Življenja velikih romantikov. . OPOZORILO ČEBELARJEM Čebelarji pazite, da boste pravilno in zadostno zazimili svoje čebele. Preglejte zaloge! Ce je manj kot 10 kg čiste zaloge, jo morate dopolniti s sladkorno tekočino v razmerju 1:1 ali, kar je še boljše, lkg sladk. na 8dcl vode. Pa še nekaj! Pazite, da ne boste imeli brezmatičnih družin, ker se iz tega zelo rado izcimi ropanje. Pazite tudi, da ne bodo žrela pri panjih preveč odprta. Zadostuje le 5 cm odprtine, za slabiče pa še manj. Koristno je, da imate nekaj rezervnih matic. Stran 8