AVSTR. KRŠU TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE IllllllllllllliUiffl Izhaja vsak petek Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6 Naročnina znaša: celoletna . . K 4*— pololetna . . K 8*— četrtletna . . K 1»- Posameina številka •tane 10 vin. St. 15. V Ljubljani, dne 14. aprila 1916. Leto IX. Ponatis prepovedan. — Vse pravice pridržane. Janez Krek: Slovenci. NARODNO GOSPODARSTVO. Kmetijstvo. Posledica vseh omenenih činiteljev je rastlinska obleka, katere sestavino je zadnji nastopajoči činitelj, človek, nekoliko izpremeaiil, a ga le ni mogel izbrisati. Kjer more, je poljedelec, sicer živinorejec, kakršni so že pogoji. Štajerska se imenuje zelena, res pokriva gozd skoraj polovico dežele, a bolj na nemškem severu kot na slovenskem jugu, zelo nazaduje obdelano polje, 20% — tu vlada nasprotno raizmerje — in travniki, 12%. S trtami nasajena zemlja pripada popolnoma Slovencem. Koroška kaže povsod svoje planinske znake, 44% gozda, 17% pašnikov, le 14% polja in le 10% travnikov, v slovenskem delu se ravnotako kakor na Štajerskem zniža gozd za nekaj odstotkov poljedelstvu na korist. Tudi Kranjska izkazuje še 44% gozda, travnikov 17%, skoraj ravno toliko njiv in pašnikov v dolinah in na ravninah, približno 15%, vinogradov 11%: Kranjska tvori prehod na Kras, kjer izgine gozd; na I nmorskem zavzema le še 30%, večinoma na goratem slovenskem severu; travnikov in polja je le še 13%, vinogradov pu 70%. Neobdelane zemlje izkazujejo uradni izkazi na Štajerskem i/° 7. veC "a goratem severu — na Koroškem 9% — ravnotako — na Kranjskem 4 5% in na Primorskem 6‘5%; znesek, ki odpade na Slovence je najbrže radi goira tako visok kolikor odpade na Hrvate, ki bivajo na jugu. Približno to velja tudi za pokrajine za slovensko Benečijo, medtem ko so na Ogrskem pri Slovencih take razmere kakor na vzhodnem Štajerskem. Kar tiče vrste žita, opozarjamo na sledečo razpre d e In i c o: Pridelalo se je 1. 1909. z ozirom na obdelano zemljo v odstotkih: Štajersko Koroško Kranjsko Trst Istra pšenica 15 5 10*2 17-8 12 0 14 2 21 5 rž 17 4 25 7 9*2 11*5 2 1 2 6 ječmen 4 7 5-8 7.4 10 5 2? 10 9 oves in o 19 3 9-2 2 4 4 7 4-3 koruza 9-3 47 9 2 38-2 35*8 33-8 krom pir 80 60 15 2 69 10-6 12 3 Trst kot merodajni činitelj seveda popolnoma odpade in se navaja le radi popolnosti; benečanski Slovenci se krijejo z goriškimi, ogrski z vzhodnošta-jerskimi. Pripomniti se še mora, da se pojavlja večjo I oplato- zahtevajoča pšenica relativno močnejše v slovenskem delu Štajerske in Koroške, močnejše kakor v nemškem, glede na rž je razmerje nasprotno. Pšenice je proti jugu vednoi več, rži na severu in izgine skoraj popolnoma na jugu, ječmen se širi od severa proti jugu, oves odnehava — isto razmerje kakor pri rži —, krompir se sadi posebno na Kranjskem. Pojavi se novo žito, v zadnjih časih tolikokrat imenovana koruza; tu se javi južna lega in toplejši kraji. Na Solnograškem koruze sploh ne po-znajo, na zgornjem Štajerskem in na severnozahodnem Koroškem je skoraj nepoznana; a potem se hitro množe s koruzo nasejana polja; na Primorskem zavzema eno tre-tino do dveh petin vse obdelane zemlje. Nikjer v monarhiji relativno me goje tako koruze ko tu (Bukovina n. pr. 24%, Dalmacija 29 %, Ogrska 21%>, Hrvatska 31%). Na 1 ha se pridela približno 13 meterčnih stotov pšenice, nekoliko manj rži, 15 meterčnih stotov ječmena, 12 m. stotov ovsa itd. Številke še iiiso tako visoke kot v sudetskih deželah ali v Nemčiji, a zadnje čase množina hitro poskakuje. Sočivje povsod rodi, ravno tako konoplja in lan, dasi v manjšem obsegu. Sadjereja vedno bolj napreduje in zori že zelo lepe uspehe, posebno na vzhodnem Štajerskem. Poljedelstvo pa ne preživi prebivalstva, moka se mora uvažati. Koristi mu veliko bogastvo gozdov. Les je v nekaterih pokrajinah glavno izvozno blago, — potem pa! obširni travniki in pašniki, ki nudijo zaslužek in živež v živinoreji. (Sledeča razpredelnica nam to nekoliko pojasni. Našteli so n. pr. leta 1900: govedi prežičov ovac na na na abso- 1000 abso- 1000 abso- 1000 11 a lutno preb. lutno preb. lutno preb, Štajerskem 683000 474 837000 580 87000 60 Koroškem 222000 563 186000 470 71000 181 Kranjskem 227000 432 177000 338 24000 46 Primorskem 139000 155 112000 125 219000 245 Nemški sever Koroške in Štajerske je na stanju govedi nekoliko višji ko slovenski jug. Govedoreja goji mle- karstvo ih postranske izdelke, izvoz je že velik. Prešičereja se vedno boljše ponaša, na Kranjskem se je povišalo n. pr. število prešičev v desetletju 1900 do 1910 za 64'4%; ovčereja nazaduje, kar je splošna prikazen osrednje Evrope. Primerjaj pa veliko število ovac na Primorskem in tudi na Koroškem; v prvi deželi pripade na hrvatski jug višje število ko na slovenski sever. Posebnost je nizko število govedine in prešičev na Primorskem — sredozemsko morski znak! Splošno išči Slovenca na polju, na pašniku in v gozdu. V prvi vrsti se peča s poljedelstvom, z živinorejo, in z gozdarstvom, do 60% na Štajerskem in na Koroškem, 65—70% na Kranjskem, ravnotako na Goriškem in v Istri. Te številke pa trajno padajo, posledica napredujoče industrije. Bogati gozdi, o katerih smo že govorili, so nudili od nekdaj še najboljši vir dohodkov tako v trgovini kakor tudi industriji. Nerodovitnost Krasa je zagrešilo negospodarsko izkoriščanje gozdov po benečanskih trgovcih; v vseh ostalih ozemljih se je pa gospodarilo bolje; ne le posestniki, tudi mali kmetje dobro skrbe za gozde posebno še v novejši dobi po modernih nazorih. Bogati gozdi in ugodne izvozne okolnosti čez Trst in Reko tvorijo temelj znatni lesni industriji na Kranjskem, Koroškem in na Štajerskem. Na Kranjskem je zdaj 60 parnih žag in 800 priprostih žag, ki jih goni voda. Največ so izdelali rezane smreko-vine in mehkega lesa (smreka, bor, mecesen), a; več parketnih tvornic pokriva potrebščino hrastovega lesa še doma. Bukev, ki jo veliko raste, se porabi večinoma za drva ali za oglje,1 a se tudi uporablja v modernih tvornica h za izdelovanje pohištva (izvažamo pohištvo v dežele ob Sredozemskem morju). Dalje dobi popirna in lesna ce-1 uložna industrija, zastopana z več tvornicami, dalje večinoma po domači industriji zastopano sodarstvo, še bo- Kranjska producira vsako leto 120.000 kubičnih metrov trdega in 500 tisoč kubičnih metrov mehkega lesa za kurjavo. ga/te surovine v neposredni okolici svojih naselbin potreben les. Posebne vrste delo, ki se še zdaj dobro izplača, je doma posebno v ribniški dkolici, izdelave suhe robe! Rudarstvo. Ne posebno velike najdbe železne rude v zvezi z bogato produkcijo ogla so omogočile prejšnje čase procvit manjših cvetočih industrijskih krajev (Železniki, Kropa, Tržič, Kamnik), iz katerih so se razvila današnja velein-dustrijska podjetja v Kropi (izdelovanje žebljev po zadružnih načelih), Tržič (kmečko železno orodje, kose, srpi, krampi itd.), Jesenice (plavži in varil-nice). Znane so Borovlje po izdelovanju orožja na Koroškem. ,Če je obdarovala narava pokrajine, kjer stanujejo Slovenci, z železom bolj skopo, jih je odlikovala z znatnimi zalogami rjavega premoga, ki ga kopljejo v velikopoteznih rudnikih v Trbovljah, Zagorju, Kočevju in v Št. Janžu.' Svetovnoznana je Idrija s svojim rudnikom živega srebra, ki se nahaja glede na svoje bogastvo 800 letnih ton na drugem mestu v Evropi in ie udeležena na svetovni produkciji s 5%. Svinec in cink se koplje v Rajblu, Pliberku in v drugih krajih v večjih množinah. Romantična Bohinjska dolina dobavlja aluminijasto glino (Wocheinit), iz katere se izdeluje aluminij ali pa-lavn. Lončarske gline je povsod veliko. Obdela.vajo jo za kuhinjsko posodo posebno v ribniškem in kamniškem okra- 1 1 Rjavega premoga so izkopali leta 1914. na Kranjskem skupno 3,500.000 ton. Karavana. viliem Hauff- 5. Ko slišita štorklji to, ne vesta, kaj naj storita, tako sta veseli. Na svojih dolgih nogah dirjata hitro kar le moreta proti durim razvaline. Sova jima komaj sledi. Kalif govori ginjen sovi: »Rešiteljica mojega življenja in življenja mojega prijatelja, kot zahvalo za to, kar si storila nama, vzemi mene za moža.« / Obrne se nato proti vzhodu. Štorklji priklonita trikrat svoja dolga vratova nasproti solncu, ki ravno zasije za gorami; »Mutabor,« kličeti, in takoj sta izpremenjeni, gospod in sluga se smejala in jokata in se objemata.^ A kdo more opisati, kako sta presenečena, ko se ozreta? Lepa dama, krasno oblečena, stoji pred njima. Smehljaje da roko kalifu: »Ne izpoznate li več svoje prejšnje nočne sove,« pravi. Ona je bila. Kalifa je očarala njena lepota in miloba tako, da zakliče: »Največja moja sreča je, ker sem bil štorklja.« Naši trije potujejo proti Bagdadu. Kalif ni našel v svoji obleki le ovoja s čarobnim praškom, marveč tudi svojo denarno mošnjo. V bližnji vasi kupi, kar so potrebovali. Kmalu pridejo v ju in preskrbujejo posebno južno ležeče kraje in kmetije. Ker pa ni prilike, da bi se lončarji izobraževali in napredovali, čaka ta obrt še danes boljšega in finejšega razvoja. Mogoče se posreči državnemu in deželnemu pospeševanju obrti, da se sčasoma doseže tudi ta uspeh. Druge obrti. Lončarstvu naj sorodne j ša obrt, steklarstvo, je zastopana z eno steklarno (glažuto) v Zagorju. Že omenjene bogate zaloge naravnega kuriva ornogo-čujejo živahen procvit opekaren, cementne industrije, ki so samo na Kranjskem zastopane z nad 20 opekarnami in več žgaJnieami cementa in apna. Naslanjajoč se na kmetski značaj dežele so zastopane dobro tudi kemične industrije, kakor tudi usnjarstvo in črevljarstvo v Tržiču, Ljubljani, Kranju, pivovarna v Ljubljani, žganjame, izdelovanje lanenega olja, izdelovanje voska, opozarjati se mora tudi na dr-žavnoi tobačno tvornico v Ljubljani, ki spada med največje tobačne tvornice. Vodne sile. Bogate vodne sile pospešujejo napredovanje že omenjene industrije žag in mlinov, a večkrat jih uporabljajo tudi moderne elektrarne za proizvajo svetlobe in sile. Omenjam posebno električno centralo jeseniških plavžov in varilnic, tržiškib usnjaren in predilnice; dalje nedavno zgrajeno viisokotokno električno centralo dežele Kranjske ob Završnici s 3000 konjskimi silami. Pridružuje se jim še cela vrsta malo-toknih krajnih central. V marsikateri samotni gorski vasi si podaljša trudni kmet dan z električno lučjo. Po zapiskih c. kr. hidrografičnega urada se lahko samo na Kranjskem iz- Bagdad. Bagdadčani so zelo presenečeni, ko se vrne kalif. Saj so proglašali, da je mrtev. Narod je zelo vesel, ker se je vrnil njegov priljubljeni vladar. Srd na goljufa Mizro je tim hujši. Podajo se v palačo in primejo starega čarovnika in njegovega sina. Starca pošlje kalif v tisto sobo razvaline, kjer je stanovala princesa kot sova, kjer ga obesijo. Sinu, ki ni poznal umetnosti svojega očeta, da kalif na izbiro, če hoče umreti ali ponosljati prašek. Ko izbere zadnje, mu ponudi veliki vezir ovoj. Krepko je ponosljal, kalifova čarobna beseda ga izpremeni) v štorkljo. Kalif ga ukaže zapreti v kletko, ki jo obesijo na vrtu. Dolgo in srečno je živel kalif Hasid s svojo ženo, princeso. Najveselejše ure je preživel, ko ga je obiskal popoldne veliki vezir. Mnogokrat sta se razgo-varjala o svojem pustolovstvu kot štorklji. Kadar je bil kalif posebno vesel, se je tako ponižal, da je oponašal velikega vezirja, kako je izgledal kot štorklja. Korakal je s trdimi koraki s trdimi nogami po sobi gori in doli, migljal je z rokami kot s peruti in kazal, kako se je priklanjal zastonj proti vzhodu in klical Mu — Mu — Mu. Gospa kalifinja in otroci so se vedno radovali ob tej predstavi, a če je kalif predolgo štorkljal in kimal in kričal Mu rabi iz ovodja zgornje Save do 100.000 konjskih sil, ki zadoščajo, da se industrializira cela dežela. Vodne sile dežele omogočajo posebno okraje tekstilni industriji, da se je ustalila. Predilnice so nastale v Ljubljani, v Tržiču na Kranjskem, v Ajdovščini na Goriškem in v Vetrinju na Koroškem, Več tvornic iza izdelovanje slamnikotv je našlo posebno v Domžalah in v okolici dobro pripravljena tla po domači industriji. • Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. POSLOVNO POROČILO ZVEZINECA NAČELSTVA O LETU 1915. (Konec.) Naša Zvezna društva O njih ne moremo letos pač ničesar poročati. Od Zveznega društva v Budje-jevicah smo brez poročila, tudi gališka Zvezna društva niso poročala. Veiikio se od tam pač tudi ne more poročati. V lanskem poročilu izražen up. da bo moral sovražnik izprazniti Galicijo, se je večinoma izpolnil. Naj se izpolni tako tudi drugi up, da se po končani vojski tamošnje krščansko' delavstvo zopet zbere v svojih organizacijah. Dela bo' dovolj. Končne opazke. Letošnje naše letno poročilo kaže še bolj ko! predlansko sledi vojske. Če se je tudi dokazalo, da jc ustroj Zveze dober in zdrav, so le nastale tu in tam / škode. Veliko niso mogle napraviti, a tu so. Gledati moramo, da jih popravimo. Pred vsem skrbimo, da zabranimo škodo v naši organizaciji vsled vojske. Vse — Mu —, mu je zažugai smehljaje se vezir: »Obvestiti hočem o tem, kar se je razpravljalo pred vrati princeze nočne sove, kalifovo gospo.« Trgovci so zelo zadovoljni, ko konča Selim Baruh svojo povest. »Resnično,« pravi eden, ki dvigne zastor šatora, »popoldne nam je minilo, ne da bi bili opazili! Večerni veter pihlja, lep kos poti še lahko zmagamo.« Tovarši mu pritrde. Podero šotore, karavana potuje dalje. Jezdijo skoraj celo noč.. Poldnevi je namreč soparno, noč je pa prijetna in svetijo zvezde. Prišli so na lagodno taborišče. Postavijo šotore in se vležejo, da počivajo. Trgovci skrbe za tujca, kot za najljubšega prijatelja gostoljubnosti. Eden mu postreže z blazinami, drugi z odejami, tretji s sužnji. Tako so mu j stregli, kot da je doma. Vroče dnevne ure že napočijo, ko zopet vstanejo. Sklenejo počakati tu večera. Ko skupno kosijo, se zopet stisnejo. Mladi trgovec nagovori naj starejšega in pravi: »Selim Baruh nam je priredil včeraj veselo popoldne. Kaj, Ahmet, Če nam kaj poveš bodisi iz tvojega dolgega življenja polnega pustolovstev, bodisi kako lepo bajko.« naj sodeluje: Zvezno^u^ej^ts^vodstva, / krajnih skupin, zpipnikir^m člani. Če1-.' smo vsi pozorni na svojih mestih in delamo, vzdržimo, naj pride, 'kar hoče. W Vzdržati je zdaj- ložje, ko pred enim letom. Če ne varajo vsa znamenja, se bodo morale še prinesti naj več je žrtve. Pripravimo se na nje. Če se ne žgodi, kar se bojimo, tim bolje. Ako se pa zgodi, moramo biti pripravljeni, da premagamo tudi najhujšo dobo. Prebivalstvo je prineslo že velike žrtve, izplačale so se s sijajnimi uspehi na.vseh ■7, ‘■v '7 j Ručunskl zaključek za poslovno leto 1915. Poslovni izkaz. Dvigi iz^6»rqdnje.hranilnice Dvigi iz Dsferr. Arbeiterkredit Vplačila delčižev Vplačila na lastne hiše . Posojila Avstr, kršč. tob. del. zveze js Obresti straneh. Uspehe pKM-aimo zagotoviti/da ' ji-Vplačnne hipotečne obresti vzamemo nase Še nadaljne, žrtvef'do 1 kler se ne sklene mir/ /'-V . Mir naj nas, najde pripravljene jela" uživamo sad donešenih žrtev. Čakajct nas časi, ki prekucnejo dp^jedanje temelje. Naša lastna korist zahteva, da ne stojimo oslabljeni in neupoštevani. Ustanovili smo pred leti našo Zvezo, ker smo ju potrebovali. Dosegli smo dobre uspehe ž njo. Med vojsko smo jo rabili in dosegli uspehe žnjo. Po vojski bomo potrebovali Zvezo, morebiti še bolj, ko kdaj. Zato vzdržimo in moramo vzdržati v in z Zvezo, kliub vsem težavam. Sloga in požrtvovalnost je v tem zmislu naša dolžnost. Po težki preizkušnji napočijo tudi nam boljši časi. XXX STAVBNA IN STANOVANJSKA ZADRUGA AVSTRIJSKEGA TOBAČNE-NEGA DELAVSTVA. y Poročilo načelstva o poslovnem letu 1915. O letu 1915., ki je bilo vojno leto, ne more stavbna zadruga veliko poročati. Vojni dogodki seveda vplivajo na meščansko življenje in zavirajo vsako delo. V širšem smislu se ne more govoriti o delovanju naše zadruge. Omejiti se je morala na notranjo upravo izvzemši prenosa zgrajenih hiš v Hamburgu prosilcem. Med zgrajenimi hišami so se, izvzemši 2, katerih prosilci se nahajajo na bojišču, vse izročile v last članom. Načelstvo je pa že vse preskrbelo za bodočo mirovno dobo, da se, če to dopuste gospodarske razmere, zadruga ugodno razvija dalje. Izkušnja je pokazala načelstvu, da je delokrog le preomejen, vsled česar se predlaga iz-prememba pravil, da; pade meja glede na članstvo le tobačnega delavstva. Če pritrdi občni zbor sklepom, se pričakuje v mit nih časih ugodnejši razvoj zadruge. I Izpremcmba na članih je bila zelo malenkostna. Pristopilo je 9, izstopilo pa 10 članov, števild je ostalo skoraj n e Lz pr e m e n j e no. Dohodki li- stanje blagajne 1. januarja 1915 Dvigi iaspoštne hranilnice Dviffi .hrftnilnif ‘JPcivračila pristojbin K h Izdatki K h 190 87 Vloge v poštno hranilnico 7212 18 7039 01 Vloge v centralno hranilnico ... 790 07 7135 — Vloge v Osterr. Arbeiterkredit . . . 04 67 2000 — Kolek, tiskovine, poštnine 221 18 345 20 Nadzorovalni stavbni izdatki .... 140 — 33 09 Povračila vplačil na lastne hiše in 499 13 dobro . . 482 51 345 51 Povračila na posojila kršč. tobačni 4247 44 delavski zvezi .... ... 2396 — 25 02 Vplačane hipotečne obresti . 4307 07 129 00 Obresti in dividende . 1101 72 9 — Davki in pristojbine 103 43 Remuneracije 120 — Povračila deležev 2925 18 Prenosninske pristojbine 2107 62 Stanje blagajne 31. decembra 1915 . 28 44 22000 07 22000 07 Bilanca. Aktiva K h Pasiva K h Račun blagajne 28 44 Račun hipotek 5103 13 Račun poštne hranilnice 275 '19 Račun deležev: vpisanih 170 k 100 K Račun osrednje hranilnice 4482 80 K 17.000- Račun Osterr. Arbeiterkredit .... 1527 22 Nevplačana „ 1.592-25 Račun zemljišč 14502 72 K 15.407-75 Račun hiš 25889 90 52 Na dobro vpisane divid. „ 60-78 15468 53 Račun dolžnikov 1419 87 Račun pričuvnoga sklada 722 05 —-V*. Račun nagrad 10 — Račun pomožnega zaklada 69 02 Račun upnikov 127 66 Račun stavb 171 08 Račun lastnih hiš 25789 76 Čisti dobiček za leto 1915 755 03 48216j26 48216 26 Račun o dobičku in izgubi. Izguba K h Dobiček K h Razdelitev čistega dobička 1914: Prenos čistega dobička 1914 .... 1627 72 Rezervnemu skladu .... K 500 — Račun obresti 687 73 Pomožnemu skladu . . . . „ 50'— Račun o dohodkih zemljišč 105 94 Stavbnem skladu „ 120-— —— Na račun dividend . . . . „ 706-44 Na račun nagrad 130-— 1506 44 Odpis inventarja 30 — Račun uprave 127 40 Davki in pristojbine 2 52 Cisti dobiček 755 03 242) 39 2421 39 Za načelstvo: Ana Danek m. p., blagajničarka Franc Ullreich m. načelnik. P-, Karol Untermuller m. knjigovodja. P-, Stanje 'članov: 1. januarja 1915 . . . . 82 s 189 deleži Novih članov........9 z 9 „ Skupaj . Odpovedalo še 1. 1915 91 s 148 deleži' 10 z 10 „ Ostalo 31. decembra . . 81 s 138 deleži eiani jih je zaposlenih 68 v tobačnih tvornicah, oziroma so vpoko-jene osebe, 9 vseh ni zaposlenih v tobačnih tvornicah z H deleži in 4 društva s 54 deleži. Nadzorstvo je pregledalo in primerjalo i'ačune s knjigami in 31. decembra 1915 dognalo^ da se mjerna denar in hranilne vloge z računi. Olede na čisti 'dobiček , predlaga ' nadzorstVo: 1. rezervnemu skladu naj se nakaže 80 K; Poročilo in predlogi nadzorstva. 2. pomožnemu skladu 8 K; 3. na vplačane deleže se izplača 4% dividenda, oziroma se pripiše; 4. Stavbnemu skladu se nakaže 30 K; 5. končni ostanek 29 K 34 v. se prenese na nov raJčun. Dunaj, 24. marca 1916. Za nadzorstvo: Jožef Wasserbdok m. p., zapisnikar. Leopold Maier m. Jožefa Stockbauer m. p. p., načelnik. Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi! Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne. Kellerjev blagodejni, oživljajoči rastlinski eseneni fluid z zn. fraftod odstrani bolečine v hrbtu. 12 steklenic franko 6 kron, 24 steklenic franko 10 K 60 h. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg St. 264 (Hrvatska). Felleijeve nalahno odvajalne, želodec krepčajoče rabar-barske kroglice z zn. „Elsa-PiHen“ 6 škatlic franko 4 K 40 h, 12 škatlic franko 8 K 40 h. Nad 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. — Dvoje preizkušenih, nepogrešljivih domačih sredstev. Manjvredna ponarejanja zavrnite! Najboljša in najcenejša zabava v Ljubljani je v v deželnem gledališču. Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedriloI Gospodarska zveza v Ljubljani ima v zalogij:) jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago. Oddaja na debelo! Za Ljubljano in okolico je otvorila mesnico v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi špecerijsko trgouino na Dunajski cesti štev. 30. Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi“, dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini. Modni salon Rozi Fabčič Rimska cesta 6 priporoča cenjenim damam in gospicam svojo veliko izbero slamnikov, modelov in raznega nakita. Postrežba tožna in solidna. jBogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F. Ml fc!K™ Trooviofl z modnim in droimim dlanom. Velika Izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, snkanoa itd. ffredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. A- A I M : , rajate mk Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko Ignac Vok špecijalna trgovina šivalnih strojev in koles Ljubljana, Sodna uL 6, { katera ima po ugodnih ce-J*"* nah in obrokih od strokovna-J* kovpriznano najboljšo šivalne ■ ■■ -------------vm etro je v Evropi in to bo PFAFF v veliki izbiri in zalogi. lOletna plamena garancija) PbiiIi o tmlii tsali tis brezplačno. Pridni posredovalci se išeejoi fjL& E. ISSL&BEIRME f H Velika zaloga manufaktumega blaga, različno s sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ■s ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — s Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati S izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-~ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje, s s Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za S postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti $ s v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni S prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. J % Priznano nizko cenel % M®§tai trg 4t®v. 1® [ Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse 5 p vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: ? srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi 5- 5* pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira £ v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh jr velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- - 1 ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in 5 ^ klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- ■ finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti § s žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. § Vedno sveže blagot ~ f U_* » » » ^ vv SS 7/ 7/ 7/ 7/ 7/ 7/ » 7/ n Najboljša, najsigornejša prilika zaštedenjel Ljudska Posojilnica rejlsfrovana zadruga z neomejeno zavezo v Liubliani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, f lastni hiši, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.