60100200
PPII
OSREDNJO KNJUNICO
p p.126
66001 KOPb*
rcSKI DNEVNIK
Istrana plačana v gotovini
Abb- p^e i gruppo (,ena 2o0 lir
Leto XXXV. Št. 162 (10.381)
TRST, torek, 17. julija 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO 5 MESECIH TRDIH POGAJANJ IN VEČ KOT 120 URAH STAVKE
VČERAJŠNJI SPORAZUM 0 NOVI DELOVNI POGODBI USPEH ZA KOVINARJE IN ZA SINDIKALNO GIBANJE
Zaključek pogajanj na ministrstvu za delo po 85-urnem maratonu - Delovni urnik skrajšan za 5 dni in 20 ur v letu - V prihodnjih dneh bodo pogodbo potrdili na delavskih skupščinah po vsej državi-Optimizem glede zaključka pogajanj tudi za druge kategorije
RIM — Po zadnjem maratonskem Saporo, ki je trajal skoraj nepre-tnfioma 85 ur od četrtkovega veče-ra. so včeraj ob 9.20 na ministrstvu *a delo podpisali sporazum o novi delovni pogodbi za milijon 200 tisoč ^Poslenih v zasebnih kovinarskih Podjetjih. S tem so se zaključila težavna pogajanja, ki so se bila začela 6. februarja in msd katerimi so njorali kovinarji žrtvovati povprečno 120 delovnih ur v številnih razčlenjenih in dveh vsedržavnih stavkah, ao vsakega delavca stale okrog "O-000 lir odbitkov v plačilnih ku-Vertah.
Odpor delodajalcev proti sindikalni platformi je bil najostrejši prav Ph tej kategoriji, ki je številčno in sindikalno najmočnejša, saj obse-Sa okrog 40 odst. vseh zaposlenih v
Osnutek sporazuma delovne pogodbe za kemike CONFAPI
RIM — Danes so objavili vsebino osnutka sporazuma delovna pogodbe za kemike, ki so zaposleni pri podjetjih CON PAPI. Sporazum so do:: :gli že y soboto ponoči, glavne točke le-tega pa so: tedenski delovni umik bo od sedaj 37 ur in 20 jninut; ob ukinjenih praznikih b°do kemiki dobivali ustrezno odškodnino; vsaki dve leti bodo poviški (vsega skupaj pet) °d 20 do 40 tisoč lir, odvisno od kategorije delavcev; povišek 15 tisoč lir na plači od 1. septembra letos in še dodatnih 8 tisoč lir od 1. marca prihodnjega leta.
prisiliti sindikalno gibanje v obrambo in da se le-to odpove vlogi soustvarjalca gospodarskega in družbenega napredka.
Odtod trmasta nepopustljivost gospodarjev, ki je povzročila 20. junija razbitje pogajanj z enotno zvezo FLM ob ključnem vprašanju skrajšanja delovnika in prisilila ministra za delo Scottija, da je osebno posegel kot posrednik. Manever je sicer skoraj v celoti propadel, ker nova delovna pogodba kovinarjev vsebuje vse bistvene zahteve sindi katov: nadzorstvo nad proizvajalnimi načrti in nad mobilnostjo delovne sile, skrajšanje delovnega urnika za ublažitev brezposelnosti (zlasti mladinske in na Jugu), zvišanje plač in preureditev periodičnih poviškov.
Nova pogodba pomeni torej uspeh vztrajne in odločne borbe kovinarskih delavcev, a tudi vseh delavcev in sindikalnega gibanja, so poudarili včeraj utrujeni voditelji FLM. Enako mnenje so izrazili tudi vrhovi enotne sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL, ki so poudarili predvsem političen pomen zmage nad protisindikalnim napadom Confin-dustrie. «Sedaj je treba uresničiti gospodarsko politiko, ki naj omogoči razvoj proizvodnje in povečanje zaposlitve*, je dejal Lama (CGIL), ki je izrekel ob tem željo, da se čim-prej sestavi vlada, ki bo sposobna tako novo politiko izvajati. Zadovoljstvo nad podpisom sporazuma za kovinarje je izrazil tudi tajnik UIL Benvenuto, ki je pa obžaloval, da ga gospodarji niso hoteli sprejeti že maja «z mnogo manjšo škodo za delavce, podjetja in italijansko gospodarstvo*. Za tajnika CISL Sarto-rija napoveduje uspeh kovinarjev tudi možnost hitrega zaključka pogajanj tudi za ostale kategorije. Zadovoljstvo so izrhzili tudi sam minister Scotti in predsednik vlade An
sindikalnih aktivih in delavskih skupščinah, ki bodo v teh dneh po vsej državi in v največjih tovarnah, je naslednja; podjetja bodo sindikate informirala o proizvodnih načrtih in o premestitvah delovne sile po različnih postopkih, povezanih z velikostjo obratov. Mesečne plače se bodo od 16. tega meseca povišale za 20.000 lir, od 1. julija 1980 za nadaljnjih 13.000, od 1. marca 1981 pa še za 13.000 tisoč lir. Od začetka leta 1980 bodo tako delavcem kot u-radnikom poenotili periodične poviške ( 5 po 5 odstotkov na osnovno plačo), kot predujem jim pa bodo izplačali z julijsko plačo 80.000, s septembrsko pa še 40.000 lir. Delovni čas, ki je predstavljal najtršo oviro pri vseh pogajanjih, se bo skrajšal za 5 dni in 20 ur v letu.
Takoj po podpisu sporazuma so pristaniščniki prekinili solidarnostno akcijo, med katero so v vseh i-talijanskih lukah odpovedali izkrce-vanje avtomobilov, ki so prihajali iz Fiatovih tovarn v tujini.
Včeraj zvečer so ob prisotnosti ministra Scottija podpisali tudi novo delovno pogodbo za 300.000 kovinarjev, ki so zaposleni v javnih podjetjih. Ministrov prihod na sedež Intersind, kjer so imeli še nekaj težav pri nekaterih podrobnostih, je tudi v tem primeru omogočil premostitev spornih točk. (Iv)
ATENE — Kot je sporočil glasnik grške vlade, bo predsednik vlade Karanmalis konec leta uradno obiskal Peking.
PRVA SEJA EVROPSKEGA PARLAMENTA
Na današnjem zasedanju v Strasbourgu bo 409 poslancev izvolilo predsednika
Kandidati za predsedniško mesto so Simone Veil, Mario Zagari, Giorgio Amendola in Gustav Thorn - Parlament bo razpravljal o vprašanju vietnamskih beguncev - Napovedana manifestacija ekologistov in antimilitaristov
(Od našega poročevalca) STRASBOURG — Danes se prvič sestane neposredno izvoljeni evropski parlament. Predstavniki devetih držav zahodne Evrope bodo tako na slavnostni seji izvolili predsednika, kar bo tudi eno redkih političnih dejanj, h katerim bodo poklicani. Pristojnosti evropskega parlamenta so namreč zelo omejene, saj bo izvajal le nekakšno moralnopolitično nadzorstvo nad dejavnostjo evropske skupnosti, o kateri pa bo še naprej odločal svet, ki ga sestavljajo ministrski predsedniki devetih držav.
Izvolitev predsednika bo torej pomembno politično dejanje: Kandidata za to mesto sta doslej, vsaj uradno, dva: Francozinja Simone Veil in Italijan Mario Zagari.
Simone Veil je uradni kandidat
.....iiiiiiiiiiiiiinimniii.milili................
PRED ČETRTKOVIM ZAČETKOM DRUGEGA KOLA POGAJANJ
Demokristjani zahtevajo od Craxija politična jamstva o namenih vlade
Zaccagninijevo pismo terja odgovor od vodstva PSI, od poverjenega predsednika pa vladni program pred srečanjem z delegacijo KD
RIM — Drugi krog pogajanj poverjenega predsednika vlade se ne bo začel, kot je čilo napovedano, danes, pač pa šele v četrtek. Craxi je bil namreč izvoljen tudi v evropski parlament in se bo zato mudil danes in jutri v Strasbourgu na njegovi umestitvi, kot večina
prvakov ostalih strank, ki so prav dreotti, z določeno zagrenjenostjo pa' tako prejeli junija dvojen mandat, predsednik Finmeccanice Mandelli j Takoj po povratku se 1$, .oojubpš-in podpredsednik Fiata Umberto A-1 njem sestal že zjutraj z uradnim "	zastopstvom KD ob 10., s PSDI ne.
ob 11.30 uri. Popoldne bo posvetil deiegačijam PRI, KPI in PLI, krog bo za zaključil v petek zju-
gnelli.
Vsebina bistvenih izboljšav nove pogodbe za kovinarje, ki bo postala dokončno veljavna po potrditvi na
industriji. Na njej je Confindustria **>redotcičiJa napad po svoji novi »eoliberistični strategiji ccentralno-r* Podjetja*. Obetali so si, pa Če->*av so zadnji volilni rezultati v bi-razočarali njihove nade po prevratu v desno, da jim bo uspelo
*l,|iiiiiii„iailllll,'Illtl|l,mlrll|ll||„,M||,,|,|„Mli,iii,iii,iiiiiiiiiiiiii|iiitiiiimiiiiiiiiiiiiMliiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiliiiititliiiiil|tiiiiiiiimii"iiiiiiiiiiniiiiiii"iiiiiiiii
RAZPLET PREISKAVE 0 ATENTATU NA EMILIA ALESSANDRINIJA
Turinski državni pravdnik obtožil tri domnevne teroriste umora sodnika
Osumljeni naj bi bili pristaši prevratniške organizacije «Prima Iinea»
. TURin — Preiskava o moru minskega sodnika Emilia Alessandri-*ia, za katerega si je kot znano Prevzela odgovornost prevratniška r6anizacija «Prima linea*, je vče-zabeležila važen razplet. Name-pPk državnega pravdnika iz Tu-lito? ®ernardi, ki mu je bila po na-kasacijskega sodišča poverje-Preiskava, je namreč izdal v zve-. 2 umorom mladega sodnika tri jfVme naloge. Bruna Russija Pa-,V«>o in Claudia Waccherja je po-dja aretirala že pred dnevi, tretji £>timijenec, Marco Fagiano, pa je I* Vedno na svobodi in ga policija Ve^ kot leto dni vneto išče. Sled-
njega je namreč milansko sodišče že obsodilo na pet let zapora zaradi združevanja v prevratniške namene.
Sodnik Emilio Alessandrini je padel pod streli v Milanu 29. januarja letos in odgovornost za zločin si je takoj prevzela teroristična skupina «Prima linea*. Preiskava o tem umoru je učinkoviteje stekla, ko je policija v nekem milanskem stanovanju, ki so ga teroristi uporabljali kot skrivališče, našla letak, v katerem si je «Prima linea* lastila odgovornost za umor Alessandrinija. Policija je že takrat osumila lastni-ša stanovanja Claudia Waccherja, a tega ni sporočila javnosti kot tudi
^'"uumumiiiiiiiiiiiiiii.i.Hlinili..
Zadnja pot Varisca
haii ~ Včeraj so ob prisotnosti Wj sj'h, državnih oblasti, med ka-lRt_rn’ 6i omenili predsednika repub-ertinija ter predsednika pos-«ke zbornice Nilde Jotti in pred-senata Fanfanija, pokopali hiia . nika karabinjerjev Anto-8ovoisca- Kot Je znano, so si od-bin.,’nost za umor načelnika kara-ZpIb rs*5e®a sodnijskega odseka prev-Jo v	brigade. Preiskava, ki
0 rimski sodniki, pa med-lato ^ n' °br<K*’'a otipljivih rezul-kj vj čeprav policija in karabinjerji6 Vec*no sistematično pregledi0 četrt Prati, kjer so terori-
sti ubili Varisca in kjer preiskovalci menijo, da se tudi nahaja skrivališče brigadistov. Sicer preiskovalci še niso popolnoma prepričani, da je Varisco padel pod streli teroristov.
Na sliki (Telefoto ANSA): Penini, Fanfani in Nilde Jotti
ABU DABHI — Včeraj se je mudil na kratkem obisku v tej državi francoski predsednik Giscard D’E-staing, ki se je z vladnimi predstavniki pogovarjal predvsem o energetski krizi. Francoski predsednik je nato odpotoval na uradni obisk v Singapur.
ne dejstva, da se je stanovanja nekaj časa posluževal tudi Marco Fagiano. Material v zvezi z Alessan-drinijevim umorom je nato policija našli tudi v Piši, preiskovalci pa so mnenja, da je bila baza teroristov, ki so ubili sodnika, prav v Milanu in sicer v Waccherjevem stanovanju.
Zaporni nalogi na račun treh mladeničev se nanašajo na soudeležbo pri umoru, posest orožja in združevanje v prevratniške namene, Russo Pa-lombi pa je tudi osumljen, da je organiziral skupino «Pri linea* tudi v Neaplju. Preiskovalci trdijo, da sta aretaciji Waccherja in Russija Pa-lombija ter zaporni nalog proti Fa-gianu samo prvi koraki v okviru preiskave, ki bi morala morda že v naslednjih dneh privesti do novih razpletov. Namestnik državnega pravdnika Bernardi je v zvezi z u-morom milanskega sodnika izdal tudi več sodnih obvestil, podrobnosti o tem pa niso sporočili.
ARETACIJE V GENOVI
Domnevni teroristi v rokah karabinjerjev
GENOVA — Včeraj so genovski karabinjerji izvedli obsežnejšo akcijo in aretirali dve osebi, eno pa priprli. Vzrok za ta poseg je treba pravzaprav iskati nekaj dni prej. Karabinjerska izvidnica je v Castel-lettu v okolici Genove, kjer so v zadnjem času neznanci izvedli več atentatov, ustavila hondo z dvema mladeničema. Ta sta iznenada potegnila iz torbe samokres, izstrelila nekaj nabojev in poskušala zbežati. Enega, Giuliana Marzocchija, delavca v tovarni Ansaldo, so prijeli in se bo moral zato zagovarjati zaradi poskusa umora v obtežilnih okoliščinah, nedovoljene posesti o-rožja in poneverbe dokumentov, drugi pa jim je zbežal, a je pri tem izgubil torbico, baje z zelo važno dokumentacijo. Prav na podlagi teh dokumentov so v včerajšnji akciji aretirali še enega mladeniča, katerega imena niso javili, priprli pa so univerzitetnega študenta Grego-ria Briccolo. Sodnik Mario Sossi ni hotel posredovati nobenih podatkov o poteku preiskave, karabinjerji pa so že sestavili identikit pobeglega mladeniča.
V političnih izjavah strankarskih voditeljev in v komentarjih strankarskih glasil prevladujeta, poleg potrditve znanih stališč, negotovost in zaskrbljenost, da bi zaostrovanje političnih odnosov ne privedlo do ponovnih predčasnih volitev. Značilna je pa ocena v okviru londonskega «Financial Timesa*, ki trdi, da bi Crajrijeva vlada sicer ošibi la Zaecagninija, «ob energetski kri zi. .in svetovni recesiji, ki jo napoveduje inflacija, potrebuje pa Italija sposobno vlado. Kolikor dlje bo čakala, toliko težji bodo postali nje ni problemi.* (Jv)
evropske ljudske stranke, kot se u-radno naziva zveza krščanskodemo-kratskih strank zahodne Evrope. Članica Giscardove stranke je bila, ob izvolitvi, minister za zdravstvo in je odstopila s tega mesta, ki ga je zasedala vse od leta 1974.
Mario Zagari, podpredsednik prejšnjega evropskega parlamenta, pa je uradni kandidat socialistične stranke. V stranki deluje vse od leta 1945, ko je bil izvoljen za člana vodstva PSI. Leta 1948 je bil izvoljen v ustavodajno skupščino in od tedaj je vseskozi član italijanskega parlamenta.
Veilova razpolaga trenutno s 108 glasovi. Zagari pa s 110: toliko je namreč predstavnikov obeh političnih skupin. Vprašanje je, kako bodo glasovali ostali: golisti in konservativci se nagibajo h glasovanju za Veilovo, vendar tudi to ne bo zadostovalo. Vendar pa bi verjetno s temi zavezništvi pri balota-ži Veilova preglasovala Zaganja.
O kandidaturah so včeraj obširno razpravljale vse politične skupine. Še najbolj razburljivo je bilo na seji evropske ljudske stranke, ki si je, kot kaže, zadala en sam cilj: da prepreči, da bi postal socialist prvi predsednik evropskega parlamenta. To bi bilo možno z nekaterimi zavezništvi: skratka, v igro je treba vplesti liberalce, ki bi lahko bili jeziček na tehtnici. Tako je padel predlog za skupno kandidaturo liberalca, bivšega luksemburšega mi nistrskega predsednika Gustava Thoma: gre za zelo vidno osebnost, tako pri liberalcih (Thorn je predsednik liberalne internacionale) kot tudi v mednarodnem svetu, saj je Thorn že vrsto let v evr opskem parlamentu in je bil pred leti celo predsednik generalne skupščine O ZN. če bo ta predlog prodrl, bo Thorn skoraj gotovo prvi predsednik evropskega parlamenta.
Včeraj se je sestala tudi komunistična skupina, ki jo sestavljajo italijanski in francoski komunisti. Za predsednika skupine so Izvolili Italijana Giorgia Amendolo, ki je tudi kandidat za predsednika evropskega parlamenta. Gre pa seveda za simbolično kandidaturo in bodo verjetno komunisti, v trenutku odločilnega glasovanja, preusmerili svoje glasove na socialističnega kandidata.
Predvidena je tudi razprava o nekaterih vprašanjih, ki ne zadevajo neposredno dela evropskega parlamenta. Poleg vprašanj, ki jih bedo sprožili Pannellovi radikalci, bodo tako že na tem zasedanju razpravljali o vprašanju vietnamskih beguncev.
Ob koncu še en podatek. Vseh poslancev na tem zasedanju ni 410 impak le 409. Britansko notranje ministrstvo je razveljavilo izvolitev konservativne poslanke Shelagh Roberts, ker je članica upravnega sveta neke bolniške blagajne in je ta funkcija nezdružljiva z mestom v evropskem parlamentu. V njenem okrožju bodo morali volitve po ■oviti.
Sicer pa se danes obeta zelo raz giban dan. Več tisoč predstavnikov ekologistov in antimilitaristov bo manifestiralo , j mestnih ulicah. Njihovo geslo bo: NATO, varšavski pakt, jedrska energija:	ne,
hvala. Glede na izredno veliko število prijavljenih udeležencev, vzbuja ta manifestacija veliko zanima
miren način zasedejo veliko dvorano evropskega parlamenta.
Današnje zasedanje bo odprla najstarejša poslanka v evropskem parlamentu. Francozinja Louise Weiss, 86 let stara predstavnica go-listične stranke. Weissova bo pred volitvami predsednika, v kratkem političnem nagovoru orisala svoje namene pri vodenju evropskega parlamenta, takoj nato pa se bo začelo glasovanje. Pravilnik predvideva, da je treba imena kandidatov 'predhodno sporočiti predsedstvu in torej iznenadenja niso možna. Sicer pa je pri prvih treh glasovanjih potrebna absolutna vetrna oddanih glasov, šele pri četrtem glasovanju, to je pri balotaži med kandidatoma, ki sta pri tretjem glasovanju prejela največje število glasov, za-
dostuje relativna večina. V primeru enakega števila glasov je izvoljen starejši kandidat. Slediti bi moral pozdravni nagovor novoizvoljenega predsednika, ker pa je predvideno, da se bo glasovanje zavleklo do pozne ure, je mož.;o, da bodo ta govor odložili na jutrišnji dan.
Zaradi same sestave evropskega parlamenta, pa tudi zaradi nesoglasja v samih političnih skupinah glede tega vprašanja, velja torej za to manifestacijo veliko zanimanje, kar dokazuje tudi dejstvo, da se je tiskovne konference njenih pobudnikov udeležilo več kot 100 časnikarjev, medtem ko so bile nekatere druge tiskovne konference zelo slabo obiskane.
BOJAN BREZIGAR
iiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiimiintiiiiiiiiiuiiiniiinifimiiiiiiiiiiiifiiuiiiniimiHmiMmiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiM
RAVNATELJ GR 2 SELVA SE JE ODLOČIL ZA ODSTOP
traj s srečanjem z zastopniki lastne stranke.
Nad socialističnim mandatarjem za sestavo vlade pa lebdijo temni oblaki. Po petkovem zelo ostrem dokumentu vsedržavnega vodstva, ki je postavljalo Craxiju malone nesprejemljive pogoje, je KD včeraj storila nov korak k zaostrovanju odnosov s poverjenim predsednikom vlade in s PSI. Demokrščan-ski tajnik Zaceagnini je. po., triurnem sestanku z uradnim zastopstvom KD za pogajanja, pri katerem so sodelovali še predsednik vsedržavnega sveta Piccoli, podtajniki Gaspari, Donat-Cattin, De Mita in Gullotti ter načelnik poslanske skupine Bianco (načelnik senatorjev Bartolomei ie bil odsoten zaradi bolezni), poslal Craxiju pismo, ki izzvezni kot ultimat, pa čeprav v krogih KD tak značaj vneto zanikujejo.
V njem Zaceagnini opozarja poverjenega predsednika na tisti del petkovega dokumenta KD (ki mu ga posebej prilaga), ki zahteva pojasnila o političnem dometu njegovega poskusa, ali v drugih besedah, kakšne namene bi si postavljala. tudi v daljši perspektivi, vlada s socialističnim predsednikom.
Ni mu pa dovolj Craxijev odgovor, terja ga od pristojnega političnega organa njegove stranke, od vsedržavnega vodstva PSI. Pri vodstvu PSI trdijo, da če KD zahteva pojasnil glede političnih jamstev, ki jih je zahtevala v petek, bo odgovore dobila in da bi se lahko vsedržavno vodstvo PSI sestalo v ta namen v sredo. Toda pomenljivo je tudi, da v delegacij KD sploh niso govorili o tem, ali se bodo u-deležili četrtkovega srečanja 3 Craxijem ali ne, če bi prej ne dobili zahtevanega odgovora. Zaceagnini poleg tega zelo oholo zahteva od poverjenega predsednika pred srečanjem tudi osnutek vladnega programa.
.......................................................................liniilillllliiiiitutn.ini................................
V šestih jezikih dobrodošlice evropskim poslancem
Marcello Modiano evropski poslanec
Marcello Modiano
RIM — Dr. Marcello Modiano. predsednik tržaške trgovinske zbornice, je postal član novoizvoljenega evropskega parlamenta, ker je ravnatelj drugega radijskega programa RAJ Gustavo Selva odstopil Modiano je bil namreč po volitvah 10. junija, na katerih je nastopil kot neodvisen na kandidatni listi KD v volilnem okrožju, ki je obsegalo Furlanijo - Julijsko krajino, Južno Tirolsko, Venelo m Emilijo - Ro-magno. prvi cd neizvoljenih s sko raj 70.000 preferencami.
Pred odhodom v Strasbourg, kjer se bo danes udeležil umestitvene seje novega, prvič izvoljenega, evropskega parlamenta, je dr. Modiano, ki zavzema odgovora mesta v vodstvu številnih proizvajal nih podjetij v deželnem, državnem in mednarodnem okviru in je kot predsednik združenja italijanskih
te uvodoma je dejal, da je pričakoval, da mu bo omogočen vstop v evropsko skupščino in da je predvsem zadovoheu za Trst in za vso deželo, za katera se bo v Strasbourgu prvenstveno zavzemal. Pri tem bo skušal doseči sodelovanje tudi drugih tržaških in deželnih čla nov evropskega parlamenta, da bt čimbolje zadostil pričakovanjem volivcev in vsega prebivalstva. Kot je znano bo sedel n Strasbourgu tudi tržaški župan Cecovini, ki mu je brez vsakega navdušenja odstopil mesto liberalec Bettiza, ki je bil? hkrati izvoljen tudi v drugem okrožju. Prav tako je znano, da niti Bettizc niti Modiano ve soglašata s stališč! melonarskega prvaka in da se zavzemata za gospodarski in družbeni razvoj Trsta, hi naj temelji na odprtosti in sodelovanju ob meji.
Ob Modianovem odhodu v Strasbourg je izrazila zadovoljstvo tudi tržaška KD z noto, ki poudarja njegovo občutljivost za vprašanja, ki so povezana z gospodarskim razvojem mesta in prepričanje da bo prispeval k naporom za vključevanje krajevne stvarnosti v širši o-kvir državnega in evropskega dogajanja. (Iv)
Tajnik KD Zaceagnini
nje, tudi zato, ker je cilj udele- malih industrijcev tudi podpredsed-žencev, da ob 10. uri, to je ob za- nik ConfIndustrie, dal novinarjem četku otvoritvenega zasedanja, na I izjavo.
Jotti in Fanfani odpotovala v Strasbourg
RIM — Predsednika poslanske zbornice in senata Nilde Jotti oziroma Amintore Fanfani, pa še veliko drugih italijanskih poslancev, ki so bili izvoljeni v evropski parlament (med temi tudi Berlinguer, Zagari in Emilio Colombo), sta včeraj odpotovala iz Rima v Strasbourg, da bi se udeležila otvoritvene seje parlamenta, ki bo danes v tem francoskem mestu.
Italijanski evropski poslanci so v Strasbourg odpotovali z letališča Ciampino s posebnim letalom italijanske vojske.
STRASBOURG - V veliki palači evropskega parlamenta je že vse pripravljeno na današnjo svečano otvoritveno zasedanje prvega neposredno izvoljenega parlamenta devetih držav evropske skupnosti. Novo poslopje, ki ga je zgradila stras-bourška občina zato, da bi v tem mestu dokončno umestili evropski parlament, ki zaseda izmenično v Strasbourgu in v Luksemburgu, je obdano s policijskim kordonom, zelo diskretnim, a vendar neprodor-nim. Varnost je tu, kot kaže, prva skrb. V notranjosti pa je občutiti običajno živčnost, ki je značilna za priprave na vsak velik dogodek.
Priznati je treba, da so se Francozi dobro pripravili na to otvoritveno zasedanje. Ob splošni živčnosti in naglici teče organizacija izredno dobro. V veliki vhodni veži je recepcija, ki nudi poslancem in časnikarjem vse informacije, od točnih sporedov zasedanja pa do prepotrebnih podatkov o namestitvah v hotelih, o avtobusih in podobno. Sicer pa je ta služba prepotrebna in koristna, glede na veliko število novoizvoljenih poslancev, ki so že včeraj dopotovali v glavno mesto Alzacije, saj so se sestale vse politične skupine, da odločajo o današnjem glasovanju za predsednika.
Med prvimi, ki je prispel v Strasbourg včeraj zjutraj, je bil poslanec Marco Pannella, ki, med eno
gladovno stavko in drugo, tu pa tam I V veliki stekleni palači je torej še najde čas za «politično delo*, vse nared. Pričakovali bi, da tudi
Stlačil se je v dvigalo, nekaj zagodrnjal in polglasno dejal poslanki Emmi Bonino: «Sedaj moramo najti restavracijo.*
Sicer pa je radikalni poslanec že včeraj organiziral svoj prvi show. Italijanski radikalci se bodo pridružili današnji protestni manifestaciji, ki so jo organizirali predstavniki francoskih in nemških ekologistov, ki so se predstavili na evropskih volitvah, a niso prejeli 5 odstotkov glasov, kot je bilo potrebno za izvolitev v evropski parlament. Pannella je nič kaj prepričljivo dejal, da italijanski radikalci niso bili izključeni od izvolitve, a da so pač vedno na strani emarginiranih. Vendar se mu je pri tem zelo mudilo. Skupno z izvoljenimi predstavniki belgijskih in danskih reakcionarnih političnih skupin, s katerimi so se radikalci povezali v enotno skupino, je moral namreč razpravljati o tem, ali sprejmejo mesto, ki jim je bilo nakazano v dvorani ali ne.
Za njih je določeno mesto med socialisti in demokristjani, Pannella pa je že včeraj rudaril, da so oni skrajna levica. Da bi se izognil polemiki, ker je za njegove tuje zaveznike to mesto še preveč na levi, je Pannella dejal: «Meni ne gre za mesto, meni gre za način in to sklepanje na vrhu o mestih, ki naj nam jih dodelijo, mi ni všeč*.
mesto s tako vnemo pričakuje ta «zgodovinski dan*. Pa ni tako. Strasbourg na kaže posebnega zanimanja za zasedanje evropskega parlamenta. Če izvzamemo zastave na županstvu ali pred glavno železniško postajo ter napisne table, ki te vodijo skozi mesto do evropske palače, v Strasbourgu skoraj ne opaziš, da se dogaja kaj izrednega. Mesto je sicer polno turistov, vendar tu pravijo, da je to nekaj običajnega. Temnomodri plakati z dobrodošlico (v šestih jezikih) se izgubijo med reklamami za zobno pasto in zadnjim modelom Fiatovega avtomobila, v vsem trgovskem centru pa je bilo zapaziti le dve izložbi z zastavicami devetih držav: zlatarno Schmidt Lutz, ki je sicer zaprta za počitnice in knjigarno Alsatia na glavnem trgu, ki je izkoristila priložnost, da je za drag denar spravila v prodajo novo otroško i-gro: nič revolucionarnega, le navadno sestavljanko - puzzle, če naj uporabimo mednarodni izraz — na kateri je namesto običajne hišice, reprodukcije znane umetnine ali vlaka, ki prihaja iz tunela, zemljevid Evrope z zastavicami držav deveterice.
Mimo tega pa so bile v Strasbourgu izredne težave z namestitvami. Mesto ni pripravljeno na tak-
šno množico ljudi. Pomisliti je treba, da prihaja na vsako zasedanje evropskega parlamenta tudi ves birokratski aparat, kajti uradni sedež parlamenta je v Luksemburgu. Za to priložnost je bilo treba torej namestiti v Strasbourgu kakih 3.000 ljudi, mesto samo pa jih lahko sprejme mnogo manj. Tako se je moral marsikdo zadovoljiti z zasilno namestitvijo pri zasebnikih ali pa precej kilometrov izven mesta. Nekateri celo prihajajo vsak dan iz Nemčije: meja je zelo blizu in Nemci so se baje zelo dobro organizirali, da od te velike kupčije iztržijo vsaj drobtinice.
Čemu ta brezbrižnost v Strasbourgu? Kaže, da gre za trenutni dejavnik, ki ga ni nihče mogel napovedati. Alzacija je dežela delavskih tradicij, odločnih bojev: pričakovala je zasedanje evropskega parlamenta z velikim upanjem, kajti doživela in pretrpela je vse vojne, delno zaradi svoje lege med francoskim in nemškim svetom, delno pa zaradi svojega gospodarskega bogastva. Zadnji evropski dogodki pa niso potrdili teh pričakovanj. Zmaga konservativcev v Veliki Britaniji, radikalizacija pozicij v Zahodni Nemčiji s kandidaturo Franza Josepha Straussa za kanclerja in. če gremo nekoliko nazaj, zadnje volitve v Franciji, kjer levica ni doživela pričakovanega uspeha, so
precej omajali zaupanje Strasbur-žanov v vlogo evropskega parlamenta. Alzacija se je v tem stoletju dvakrat uprla nemškemu okupatorju, vedno je bila odločna v boju proti nasilju in v boju za pravice delavskega razreda. Evropa, ki gre v desno, ji ni všeč in njene inštitucije ne uživajo več zaupanja med prebivalstvom.
O tem vzdušju priča tudi uvodnik, ki ga je objavil včeraj krajevni časopis «Dernieres nouvelles*. V njem med drugim piše: «V trenutku, ko potrjujemo vlogo Strasbourga kot glavnega mesta demokratične Evrope, ne bo odveč, če se ozremo dve stoletji nazaj. V tistem času je neki Jean Jacques Rousseau napisal: Danes ni več Francozov, Nemcev, Špancev in Angležev, ampak smo samo Evropejci. Zgodovina je opravila svoje in večkrat zanikala to preroško trditev*.
Današnje zasedanje evropskega parlamenta v Strasbourgu torej ni priložnost za praznik in za veselje, ampak trenutek premisleka in pričakovanja. Prvi odgovor bo padel danes z izvolitvijo predsednika: med kandidatoma, Vielovo in Za-garijem, se v Alzaciji izrekajo za slednjega. «Raje socialist kot Francoz,* mi je dejal prodajalec časopisov s tako gotovostjo, kot da bi bila tudi to vest, informacija, ki mi jo želi prodati, (bbr)
S SINOČNJE SKUPŠČINE TRŽAŠKIH INDUSTRIJCEV
Po pogodbi med Jugoslavijo in EGS nova vsebina skupne cone na Krasu
Tudi v novi stvarnosti bo cona pomembna priložnost za razvoj tukajšnje industrije in važen dejavnik za odpravo škodljivih posledic «decentra-lizacije» Trsta - Carlo Viagner zapušča predsedniško mesto
V glavni dvorani trgovinske zbor- tudi, da bo nova pogodba o gospo-nice je bil sinoči redni letni občni darskem sodelovanju med Jugosla-
zbor Združenja industrijcev iz tržaške pokrajine. Na javnem delu skupščine, ki so mu med drugimi prisostvovali predsednik deželnega sveta Colli, predsednik pokrajinske uprave Ghersi, prefekt Marrosu in druge osebnosti, so o glavnih problemih italijanskega in tržaškega gospodarstva spregovorili predsednik združenja industrijcev C. Wagner (ki po dveh letih zapušča to mesto, na katerega bo glavni svet organizacije jutri izvolil novega voditelja — govori se, da bo za novega predsednika izvoljen gradbenik Tassi), odbornik Fanfani za predsednika trgovinske zbornice Modiana in deželni odbornik za industrijo Rinal-di, medtem ko je pozdrav občinske uprave prinesel odbornik De Rota.
V	svojem poročilu je predsednik Wagner v glavnem soglašal z gledišči tržaških gospodarskih in družbenih sil — med temi zlasti sindikatov — glede resnega stanja tržaškega gospodarstva, kritično pa je ocenil sklep o organizaciji nedavne splošne stavke v obrambo tukajšnjih ekonomskih interesov, češ da je ta oblika boja preživela. Zanikal je tudi sindikalne obtožbe, da zasebni industrijci ne nalagajo svežih kapi-talov v tukajšnje proizvodne dejavnosti ter je v tem okviru navedel, da industrija na Tržaškem še vedno zaposluje 39 odst. vseh zaposlenih delovnih sil in da je v žavelj-ski industrijski coni v zadnjih dveh letih začelo obratovati 11 novih proizvodnih enot. Če upoštevamo vsa dovoljena posojila Krožnega sklada in drugih kreditnih ustanov — je še dejal Wagner — so znašale nove investicije v zadnjih dveh letih nad 27 milijard, k čemur je treba dodati še 4 milijarde lir za nabavo novih strojev. Glavno krivdo za postopno nazadovanje tržaškega gospodarstva je po mnenju industrijcev iskati v tem, da tukajšnje tržišče ni vabljivo za nove gospodarske pobude in da je naše območje preveč decentralizirano. Da bi se ti zapreki odpravili, bi morale pristojne oblasti v državi in deželi zagotoviti podjetnikom večje olajšave in poskrbeti za vse tiste infrastrukture, ki so že načrtovane in za katere so v glavnem tudi že na razpolago potrebna finančna sredstva.
Predsednik Modiano pa je v svojem poročilu glede decentralizacije tržaškega območja naglasil, da bo to decentralizacijo mogoče premostiti s tem, da bo Trst pospešil svoje gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo (v smislu gospodarskega dela osimskih sporazumov) in z drugimi sosednimi deželami, tako zlasti z Avstrijo in Bavarsko.
V	zvezi z osimskimi sporazumi sta se dr. Wagner in deželni odbornik Rinaldi v svojih posegih dalj časa zadržala ob vprašanju skupne industrijske cone na Krasu. Poudarila sta, da gre pri tem za priložnost, ki jo mora Trst izkoristiti za to, da okrepi svoje industrijske strukture in da so pristojni državni organi dolžni objaviti izsledke vseh dosedanjih študij o uresničljivosti te skupne pobude. Poudarila pa sta
vijo in Evropsko skupnostjo občutno spremenila pomen in domet cone za jugoslovanskega partnerja. Ko bo jugoslovanskemu izvozu zagotovljen lažji dostop na tržišča EGS, bo namreč cona nekoliko izgubila na vlogi «okna» za izvoz jugoslovanskega blaga v deveterico. Pač pa se bo skozi to «okno» ali «vrata» lahko povečal izvoz jugoslovanskega blaga v države, ki niso članice EGS, po drugi strani pa bo cona pomenila večje možnosti za dobavljanje italijanskega blaga jugoslovanskemu tržišču. Vsekakor pa bo treba pregledati določbe protokola — sta še naglasila — in sicer v smislu, da bo industrijskim podjetjem. ki bi nameravala nastopiti v okviru cone, zagotoviti širše carinske, davčne in finančne olajšave in sicer tudi upoštevajoč najnovejše spremembe v zakonodaji sosedne republike, kar zadeva nalaganje tujih kapitalov v Jugoslaviji.
PDUP o deželnem zakonu št. 35
Včeraj je bila na sedežu deželnega sveta tiskovna konferenca, ki jo je sklicala skupina Pdup v deželnem svetu.
Predsednik parlamentarne skupine Pdup Milani in svetovalec Baraz-zutti sta obrazložila, zakaj skupina Pdup nasprotuje deželnemu zakonu št. 35, ki zadeva obnovo potresnega področja. Zakon namreč omejuje vlogo občinskih svetov.
Svetovalec Barazzutti je dejal, da je po tem zakonu vsa oblast v rokah deželnega tajništva za obnovo, ker pa je delovanje tega tajništva neučinkovito in pomanjkljivo, bodo i-mela obnovitvena dela po vsej verjetnosti veliko zamude.
Obenem je poudaril, da se stranka obvezuje, da bo na deželni in na državni ravni sprejela vse tiste pobude, ki se ji bodo zdele potrebne
PROTESTNO GIBANJE SE NADALJUJE
Zasedba prometnice je trajala od 10. do 12. ure - Sindikati zahtevajo enoten nastop tržaških parlamentarcev deželnega odbora in prefekta pri vladi
V NEDELJO NA PROSEKU OB PRISOTNOSTI OGROMNE MNOŽICE LJUDI
Velika proslava 75-letnice ustanovitve Godbenega društva Prosek
Na slavju sodelovalo poleg domačega društva pet godb na pihala iz zamejstva in matične domovine ter dva pevska zbora - Slavnostni govor tajnika Milana Cuka - Priznanja najbolj zaslužnim godbenikom ter
številne čestitke društev in organizacij
Prosek je v nedeljo doživel dan, ki bo ostal vaščanom gotovo še dolgo v spominu: vsa vas se je strnila okrog domačega godbenega društva, da bi na najlepši način proslavila njegov visoki jubilej — 75-letnico u-stanovitve in udejstvovanja, V nedeljo je bilo na Proseku vse slavnostno: od mimohoda godb po vasi do skupnega nastopa na prireditvenem prostoru, od koncerta domače godbe do slavnostnega govora, od podelitve priznanj do številnih čestitk in nastopov gostujočih pihalnih orkestrov ter pevskih zborov. Vsi ti različni momenti so se harmonično zlili v mogočno slavje, v središču katerega je bilo Godbeno društvo Prosek.
Praznovanje visokega jubileja pro-seške godbe se je začelo z mimohodom vseh godb po vasi do Balanca, kjer je bila osrednja proslava. Sprevod je krenil izpred Soščeve hiše, od koder so godbe iz Nabrežine, Kapel pri Brežicah, Breg iz Doline, iz Pri-dvora pri Kopru, Logatca in s Proseka odkorakale v presledkih. Pred vsako godbo so domači taborniki družine šumečih borov nosili napis z imenom pihalnega orkestra, ob njih pa so hodila dekleta in žene v narodnih nošah. Ko je še proseška godba prikorakala na prireditveni prostor, so vsi godbeniki pod vodstvom domačega kapelnika Slavka Lukse skupno zaigrali koračnici «Na-rodni heroj» in «Gorenjska», ki sta mogočno izzveneli iz več kot 200 instrumentov.
Nato se je začelo pravo slavje. Po kratki koračnici domače godbe je imel tajnik Godbenega društva Prosek Milan Čuk slavnostni govor. V njem je na kratko orisal pot, ki jo je društvo prehodilo v 75 letih svojega obstoja in poudaril predvsem velik pomen, ki ga je imela proseška godba v črnih dneh fašizma, ko se je kljub številnim ustrahovanjem, grožnjam in izpadom izkazala kot pomemben buditelj in krepitelj narodne zavesti v tukajšnjih krajih. Ob koncu je Čuk še o-menil velik korak, ki ga je društvo opravilo lani, ko je začelo s pomla-
Mimohod pro seske godbe na pihala do prireditve nega prostora
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitn
VPRAŠANJE SODNIH IZGONOV SE ČEDALJE ZAOSTRUJE
Delavci S IRT včeraj ustavili Zaskrbljenost sindikalne zveze .	. • m . n 1 zaradi sklepa občinskega sveta
promet na cesti lrst - Reka
Na sindikalni skupščini, ki je bila včeraj zjutraj v prostorih žavelj-skega obrata, so delavci SIRT — bivše sieklame Vetrobel — sklenili nadaljevati s protestnim gibanjem, ki so ga začeli v petek z zasedbo glavne ceste za škofije in Milje, da bi pripravili vlado, naj se zavzame pri zavodu ICIPU za dokončno rešitev vprašanja preosnove stare steklarne.
Okrog 10. ure so delavci, s katerimi so Mi člani tovarniškega sveta in predstavniki pokrajinske sindi-
UiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiimtmiiiiiiifiiiimmiimiHniiiiimiiriiiiiiiiiiiiiii ih ■ iiiiimiiiimii iiiim mili
Z RESOLUCIJO PREDSTAVNIKOV VEČINE
Pokrajinsko vodstvo KD zahteva izredni kongres
Sklicati ga je treba pred prvo polovico novembra, medtem pa bo stranko vodil paritetni tajnčški urad
Pokrajinski odbor krščanske demokracije, ki se je v soboto sestal, da bi razpravljal o poročilu pokrajinskega tajnika Nodarija, v katerem je bila, med drugim, tudi zahteva o sklicanju izrednega pokrajinskega kongresa, se je zaključil z glasovanjem dveh resolucij. Prvo je predložila večina, ki jo vodi tajnik Nodari, sestavljajo pa jo še mo-rotejci, andreottijevci, «forze nuo-ve* in bazisti, drugo pa manjšina, ki jo sestavljajo pripadniki dorotej-ske in fanfaniievske struje.
Pokrajinski odbor je z 18 glasovi (proti 10) sprejel resolucijo večine, s katero je predlagala, da se od vsedržavnega strankinega vodstva zahteva sklicanje izrednega kongresa pred prvo polovico meseca novembra. Večina se je odločila za tako rešitev, ker je ta možnost požela največ odobravanja na zasedanju pokrajinskega vodstva, upoštevala pa je tudi pripravljenost predstavnikov pokrajinskega tajništva ter tajnika samega, da vrnejo mandat in s tem omogočijo široko in poglobljeno analizo strankine poli-tičnoprogramske usmeritve. V resoluciji je večina tudi predlagala imenovanje tajniškega urada, ki bi ga paritetno sestavljali predstavniki notranjih struj. Pripraviti bi mo ral glavne teme, o katerih bo go vor na kongresu, pri tem pa izbrati predvsem take teme, ki so tesno povezane s sedanjo politično in gospodarsko stvarnostjo v mestu: poleg tega bi moral tudi skrbeti, da se kongres pravilno pripravi in nato tudi pravilno odvija.
Kot rečeno, je to resolucijo pod prlo 18 predstavnikov strankinega pokrajinskeea odbora, proti pa se jih je izreklo 10. ki so nato glaso vali za resolucijo manjšine. V njej so nakazali potrebo po takojrnji spremembi usmeritve, ki bi se morala odražati v spremenjeni politični liniji in v iskanju nove večine.
Predstavniki manjšine so prišli do tega zaključka po analizi, ki je pokazala na dramatičnost položaja v stranki sami; predvsem pa je pokazala, da je prišlo do nekega razdora med stranko in volivci, del katerih je zavrnil dosedanjo politično linijo.
Sedaj pa ima besedo vsedržavno strankino vodstvo. Odločati bo moralo o zahtevi večine pokrajinskega odbora KD, da se pred prvo polovico meseca novembra skliče izredni pokrajinski kongres.
kalne zveze, ustavili promet pri motelu «Valrosandra» na cesti, ki pelje iz Trsta k mejnemu prehodu pri Pesku. Glede na to, da je zasedba javne prometnice po zakonu kaznivo dejanje, so delavci ustavili promet s tem, da so drug za drugim prehajali čez cesto, zdaj v eno smer, zdaj v drugo. Zasedba je trajala do 12. ure, zaradi manjšega prometa pa ni prišlo do takšnih zastojev kakor v petek v Ul. Flavia. Svojo solidarnost z delavci je prišla izreči tudi poslanka Gruber Bencova, ki se zaradi odstotnosti ni mogla udeležiti nedavnega sestanka med sindikalisti in parlamentarci z našega območja; iz njenega razgovora z delavci pa se je izkazalo, da poslanka sploh ne pozna problema, ki že štiri leta razburja javno mnenje na Tržaškem.
Upravni svet zavoda ICIPU se bo kakor znano ponovno sestal 25. julija. Pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze je v tej zvezi postavilo zahtevo, naj se tržaški parlamentarci, deželni odbor in prefekt enotno zavzamejo pri dosedanjem predsedniku vlade Andreottiju in pri novem mandatarju Craxiju, naj posredujeta pri ICIPU, da bo to vpra sanje na novi seji upravnega sveta dokončno in ugodno rešeno. To zah tevo je včeraj s posebno brzojavko vodstvu ICIPU podprl tudi predsed nik pokrajinske uprave L. Ghersi.
(ef)
Obvestilo TV naročnikom
Finančna intendanca obvešča vse radijske in televizijske abonente, da
zapade 31. julija rok za izplačevanje šestmesečnih naročnin. Radijskim naročnikom sporoča, da znaša za radijske sprejemnike drugi šestmesečni obrok 1.320 lir, oziroma tretji trimesečni obrok 685 lir. Za belo-črno televizijo znaša drugi šestmesečni obrok 13.360 lir, oziroma tretji trimesečni obrok 6.985 lir. Za barvno televizijo pa znaša drugi šestmesečni obrok 26.725 lir, oziroma tretji trimesečni obrok 13.965 lir.
Naročniki na avtoradio lahko ob norijo abonma v uradih ACI ali v poštnih uradih.
Predsednik Colli sprejel generala Celola
Predsednik deželnega sveta Mario Colli je včeraj sprejel generala Ce-tola, poveljnika karabinjerske brigade iz Padove, katerega je spremljal podpolkovnik Vannucchi, ki je poveljčnik tržaških karabinjerjev.
Predsednik Colli je generalu izrazil sožalje in solidarnost deželnega sveta zaradi usmrtitve podpolkovnika karabinjerjev Varisca.
Obenem je predsednik Colli izrazil tudi solidarnost vsem tistim, ki vsak dan tvegajo svoje življenje, ko branijo javni red, demokratične inštitucije ter svobodo in življenje prebivalstva.
Na obisku pri vladnem komisarju je delegacija KPI poudarila potrebo po rekviziciji neoddanih stanovanj
Poročali smo. da odločitev občin skega sveta, ki je v smislu soglasno sprejetega sklepa namenil nad milijardo lir za nakup stanovanj, ni zadovoljil družin, ki jim pred koncem meseca grozijo sodni stanovanjski izgoni. S tako odločitvijo se ne strinja niti pokrajinska federacija CGIL-CISDUIL/CCdL, ki je nad tem sklepom izrazila vso zaskrbljenost, saj se tako le /avla ču.je rešitev tako nujnih problemov.
Ker so v občinskem svetu nekatere komponente (predvsem pa občinski odbor) zavzele različna stališča in se niso dejansko in s čutom odgovornosti ter odločne ob vezale za rešitev tega vprašanja, se pokrajinska federacija obrača na tržaškega prefekta in ga vabi, da bi takoj sprejel v?fe tiste pobude, da bi neoddar.a stanovanja- v -me stu izročili prizadetim družinam. . ■ -
Pri vladnem komisarju dr. Mor-rosuju pa je pila včeraj z.jutrai delegacija komunistične skupine v ob činskem svetu, ki so jo sestavljali svetovalci Assanti Monfalcon in Poli. spremlja pa jo je senatorka Jelka Gerbec Komunistični svetovalci so orisali vladnemu komisarju svoja stališča do tega vprašanja posebno v luči zaključkov petkove seje občinskega sveta in protestne manifestacije na Trgu Unita. Resolucijo. ki je občinski svet odobri) z večino glasov (svetovalci KPI so glasovali proti), so predstavniki KPI označili kot dvoumno in izmikajočo ter potrdili, da je edina re šitev za izhod iz tega dramatičnega
HmniniMiiiiiimiiiiiiiimiiMMiiiiimiiimimiimiiiiiiiiimiiMiiiiiniii iiiiin iMiiiiiiiiiiimmimini mi m ii m
Namen sestanka predstavnikov programske večine
PREVERITI DOSEDANJE DELOVANJE ENOBARVNEGA DEŽELNEGA ODBORA
Ostre kritike komunistov - Predstavniki deželne večine se bodo ponovno sestali v petek
Na sedežu deželnega odborništva za kmetijstvo v Vidmu so se včeraj sestali predstavniki strank, ki podpirajo enobarvni demokristjan-ski odbor v deželnem svetu. Poleg načelnikov svetovalskih skupin so bili prisotni tudi deželni tajniki: Cuftaro za KPI, Bravo za PSI, Barnaba za PRI. Bianchi za PSDI in Braida za stranko relativne večine v deželnem svetu, to je KD Predstavniki teh političnih sil so se praktično sestali, da bi preverili dosedanje delovanje deželnega od-
KONEC TEDNA NA CESTAH NAŠE DEŽELE
Kljub bencinski krizi gost promet
Po dolgem obdobju muhastega vremena kaže, da bodo turisti končno prišli na svoj račun ter da nam bo poletje naklonilo nekaj toplih, sončnih dni. Podatki, ki smo jih dobili na tržaških obmejnih prehodih in na policijski centrali, zgovorno pričajo, koliko ljudi se je v nedeljo podalo na pot, bodisi na letovanje, bodisi zato. da bi v gorah ali pri morju preživeli prijeten konec tedna.
Promet je bil najbolj gost v jutranjih urah in proti večeru, to se pravi, da je sonce zvabilo veliko Tržačanov na enodnevni izlet. Domači in tuji avtomobili so prepla vili glavne prometne poti, ki vodijo iz mesta, na cesti, ki pelje proti Miramaru, pa je bil že zgodaj zju traj promet hudo otežkočen zaradi dolge vrste vozil s tujo in domačo registracijo. V nedeljo je bilo v vsej deželi na cesti 121.000 vozil, zaradi nepazljivosti in vročine pa je prišlo tudi do številnih nesreč,
ki so zahtevale okrog trideset ranjencev.
Skozi tri glavne tržaške mejne prehode je šlo veliko število tujcev, / glavnem gre za Nemce, Avstrijce, Nizozemce, Francoze in Švicarje, ki so povečini namenjeni na morje, v Istro in Dalmacijo. Precej je bilo Italijanov in Tržačanov, ki so se s kovčki na prtljažnikih podali v Jugoslavijo.
Kar zadeva krajevni obmejni promet, je ta na vseh mejnih prehodih znatno upadel. Porastek cene bencina v Jugoslaviji je zadal močan udarec tistim Tržačanom, ki so navadno polnili svoje rezervoarje v Jugoslaviji in med tednom ni več običajnih vrst na maloobmejnih prehodih. Tržačani gredo sedaj v sosednjo republiko le na izlete.
Vendar cena bencina ni edini pro blem. Energetska kriza ogroža ce lotno italijansko gospodarstvo, bencina je iz dneva v dan manj.
Porazgovorili smo se z nekateri-
mi uslužbenci bencinskih črpalk in povedali so nam, da je trenutno stanje skoraj brezupno. Zaradi poviška cene bencina v Jugoslaviji, so se vrste pred črpalkami v Trstu podvojile ali celo potrojile. Obenem pa je dobava bencina iz dneva v dan manjša, padla je kar za 50 odstotkov. Poleg tega so bile v soboto in nedeljo v Trstu vse črpal ke zaprte, lastniki so brezupno zmajevali z glavo.
«Ne vem, kaj bo iz tega,* pravi starejši moški, ki dela pri rojan-ski bencinski črpalki, «trenutno res ne vidim rešitve. Če nam ne bodo več dobavljali bencina, bodo črpalke stalno zaprte, mi pa ne moremo tako naprej, začeli bomo s stavkami.*
Kaže. da se bo moralo glede bencinske krize res v kratkem kaj spre meniti: vlada bo morala sprejeti določene ukrepe, kot jih je sprejela večina evropskih držav.
S. P.
bora, ki je na vladi od meseca septembra lanskega leta. Zelo kritičen je bil do tega delovanja deželni tajnik KPI Cuffaro; tudi predstavniki ostalih laičnih sil se niso najbolj pozitivno izrazili o delovanju deželnega odbora: očitajo mu pred vsem zamude pri obnovi porušene Furlanije ter izvajanju osimskih sporazumov. V središču pozorno sti pa so bila še druga velika vprašanja, kot je industrijski razvoj dežele, ki zadevajo celotno Furla nijo - Julijsko krajino.
Lahko bi rekli, da je bil včerajšnji sestanek nekakšen preludij za razdor med strankami, ki sestavljajo deželno večino. O tem bomo vsekakor kaj več zvedeli že v petek, ko se bodo predstavniki teh sil ponovno sestali. Gotovo pa je, da bo to preverjanje zahtevalo precej časa, verjetno do meseca sep tembra, saj !jo medtem napočil ča3 počitnic tudi za predstavnike deželnih političnih oblasti (as)
stanja le rekvizicija neoddanih sta novanj.
Med srečanjem so predstavniki KPI izročili vladnemu komisarju o-riginale 12.340 podpisov, zbranih na pobudo KPI v prejšnjih mesecih, ki spremljajo peticijo namenjeno vladnim oblastem in predsednikoma obeh vej parlamenta, s katero se zahteva uvedbo zakonskih norm v smislu katerih bi občinske unra ve lahko začasno rekvizirale neod- i dana stanovanja v nujnih primerih. (as)
Uspeh pevskega zbora «IIIersberg»
Moški pevski zbor «Antonio sbergu iz Trsta je te dni dosegel velik mednarodni uspeh. Na 32. mednarodnem tekmovanju «Eisteddfod» v hlengollenu v \Valesu je prejel prvo nagrado v moški konkurenci M polifonijo. Poleg tržaškega se je tekmovanja udleežilo še 16 zborov 'd treh celin.
Zbor «Illersberg», ki ga vodi Tul-lio Riccobon, je že dvakrat prejel prvo nagrado na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu in je ' dosegel več pomembnih zmag »a drugih važnih mednarodnih tekmovanjih.
Nalezljive bolezni
Zdravstvena služba tržaške občine je objavila zdravstveno poročilo za junij. V tržaški občini so zabeležili 9 primerov škrlatinke, 1 prt per tifusne mrzlice, 4 primere ošpic.
9 primerov pljučne tuberkuloze, 11® primere noric, 4 primere oslovskega kašlja, 1 primer vnetja priušesn« slinavke, 31 primerov rdečic, 1 j primer malteške mrzlice, 9 primerov srbečice, 9 primerov nalezljivega vnetja jeter, 5 primerov salmo-neloze.
Ob smrti Marije Škabar vd. Milič izreka ŠK Kras prizadetim svojcem iskreno sožalje.
Ob smrti none oziroma tašče Marije izrekajo delovni kolegi pri zg«-niški občini globoko sožalje Edi Zidarič, Vojki Križmančič in Mariji Milič.
Slovenska prosvetna zveza izrek* svojemu odborniku Radivoju Pečarja in družini iskreno sožalje ob bridld izgubi drage mame.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Ob težki izgubi d-age matere
Angele Pečar
naše bivše dolgoletne raznašalke * Lonjerju, izreka Primorski dnevnik globoko sožalje svojemu sodelavcu Radivoju in drugim svojcem-
Natečaj
pokrajinske uprave
Tržaška pokojnina razpisuje javni natečaj na osnovi izpitov za 18 mest za pomožno osebje v pokrajinski .psihiatrični bolnici «A. di S. Galatti* iz Trsta.
Prošnje na kolkovanem papirju je treba nasloviti na predsednika tržaške pokrajine do 12. ure, dne 10. 9. 1979 obenem je treba predlo žiti vse potrebne dokumente.
Natečaja se lahko udeležijo vsi italijanski državljani, ki so opravili državno nižjo srednjo šolo in so že dopolnili lis. leto; ne smejo pa presegati 35. leta starosti.
Za ostala navodila je na razpo lago urad zo osebje tržaške pokra jinc v Ul. Geppa 21 in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 10. do 13. ure.
Potrti sporočamo, da nas je po dolgi bolezni za vedno zapustila naša draga mama
ANGELA PEČAR roj. ČOK
--“-Dan in uro pogreba bomo sporočili kasneje.
Žalujoči: hči Nevenka, sin Radivoj z ženo Dorico in hčerko Jano ter drugo sorodstvo.
Lonjer, 17. julija 1979
• Tržaško šolsko skrbništvo spo roča, da je objavilo medministrski odlok z dne 2. marca letos. Od lok zadeva stalno vodilno in učno osebje, ki bo v šolskem letu 1980/81 poučevalo v tujini.
Prošnje lahko predstavijo do 31. julija 1979.
Omejitev vožnje za težka vozila
V zvezi z gostim prometom, ki je še narastel s prihodom številnih turistov in letoviščarjev, je prefektura izdala odlok o omejitvi vožnje za težka vozila. Tovornjaki in druga vozila, ki prevažajo blago ali surovine in katerih teža presega petdeset stotov (izvzeti so avtobusi in druga javna prevozna sredstva) ne bodo smeli voziti 28. julija, 4. in 11. avgusta in l. septembra. Prepoved bo veljala od dvanajste ure dalje.
• Predsednik deželnega odbora
Comelli je poslal dr. Modianu br zojavko s čestitkami ob njegovi izvolitvi v evropski parlament.
Mestni avtobus v parkirane avtomobile
Mestni avtobus, šest avtomobilov in dve motorni kolesi so bili sinoči malo po 21. uri vpleteni v nenavadno prometno nesrečo. Avtobus pokrajin skega konzorcija za prevoze ACT št 24 je takrat vozil po Ul. Bramante namenjen proti Trgu Goldoni, ko je voznika, 41-letnega Eugenia Roto iz Ul. Economo 14, obšla slabost, za radi česar je izgubil nadzorstvo nad vozilom. Avtobus je zaneslo na levo stran ceste, kjer je trčil v vrsto tam parkiranih avtomobilov in mo tornih koles. Šoferja so po nesreči prepeljali z rešilcem Rdečega križa v glavno bolnišnico, kjer so ga spre jeli na nevrokirurškem oddelku. O zdravel bo v dveh tednih. Na avto mobilih, avtobusih in obeh motornih kolesih je precej škode.
Dne 15. julija nas je za vedno zapustila naša draga
MARIJA ŠKABAR vd. MILIČ
Pogreb bo danes, 17. t.m. ob 13. uri iz mrtvašnice glavne aolnišnice skozi Repnič naravnost v zgoniško cerkev.
Žalostno vest sporočajo: sinovi Danilo, Marjo, Pepi, Angelo, sestra Pepka, snahe Jolanda, Olga, Marija, vnuki in pravnuki.
Repnič, 17. julija 1979 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Dne 15. t.m. nas je za vedno zapustil naš predragi
JOSIP ŠKABAR
(kamnosek)
Pogreb bo danes, 17. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na repentabrsko pokopališče.
žalostno vest sporočajo: žena Ivanka, nečakinja Almn z možem Klavdijem In otrokoma Leom in Edvinom ter drugo sorodstvo.
Veliki Repen, 17. julija 1979 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Tatvina v stanovanju
za 4 milijone lir
Vse kaže, da je stikanje po tujih stanovanjih eden od konjičkov, ki je v teh poletnih mesecih najbolj v modi med pripadniki tržaškega pod zemlja. Prijatelji tuje lastnine nam reč v tem času bolj kot kdajkoli spretno izkoriščajo odhode zakoni tih lastnikov na dopuste ali na kraj še vikende ter jim med tem pripravijo neprijetna presenečenja.
Eno takih presenečenj je v nedeljo zvečer dočakal 48-letni Arrigo Trevisani iz Ul. Matteucci. Moški se je odpravil od doma dopoldne, ob vrnitvi pa je ugotovil, da so njegov dom obiskali neznanci in ob odhodu odnesli s sabo številne dragocene predmete (prstane, verižice, u-hane, zapestnice, uro) in 600.000 lir v gotovini za skupno vrednost nad 4 milijone lir. Tatovi so bili zelo prebrisani, saj niso vdrli v stanova nje s silo. Policija domneva, da so se prikradli vanj prek vrat, ki vodi jo iz kuhinje na teraso in ki jih o kradeni Trevisani pred odhodom iz stanovanja ni zaklenil.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
MARIJA REGENTA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin
Sinovi z družinami
Prosek, 17. julija 1979
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob izgubi našega dragega
MIRA STEPANČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
DRUŽINA
Trst, 17. julija 1979
NA POBUDO PD SLAVEC
VELIKO OBISKOVALCEV NA RICMANJSKI ŠAGRI
Kulturni spored z nastopom domačih skupin
Z nocojšnjo družabnostjo na prireditvenem prostoru v Ricmanjih Prosvetno društvo Slavec zaključuje letošnjo pestro sezono, katere glavna prireditev po obsegu in značaju je tradicionalna šagra, ki se je pravkar zaključila na «Žrebčevem». Prireditev je trajala tri dni in zvabila veliko število obiskovalcev, predvsem iz bližnjega predela mesta, kljub številnim tovrstnim prireditvam na Tržaškem.
Tudi letos je moral organizator vložiti veliko napora za ureditev prireditvenega prostora v pričakovanju dokončnega načrta občinskega parka za prireditve, na osnovi katerega bodo domačini postopoma urejevali prostor na «Žrebčevem». Prosvetni delavci so se tudi potrudili, da so se gostje dobro počutili
Gledališča
V petek bo na sporedu nova opereta in sicer «Chicaška kneginja* Emmericha Kalmana, ki jo bodo ponovili tudi v soboto in nedeljo. V glavnih vlogah nastopajo Aniko Fel-foldi, Sandro Massimini, Elio Pan-dolfi, Graziella Porta in Danilo Turk. Prodaja vstopnic v Galeriji Protti.
Prireditve
Na gradu Sv. Justa bo danes, 17. julija, predstava modernega baleta; prireditve se bosta udeležila tudi francoski mimik Patrick Lo-riot in American jazz dance.
Kino
Ariston 21.30 «M.A.S.II.». E. Gould, D. Sutherland. Barvni film.
Ritz 16.00 «Dalla Cina con furore*. Bruce Lee. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden Zaprto.
Grattacielo 17.00—22.20 «Le quattro dita della furia*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Penice Zaprto
Mignon 14.30 «1 gladiatori delTan-no 3.000». Barvni film.
Pilodrammatico 15.30—22.00 «Porno-frenesie di una vergine». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo Zaprto.
Moderno 16.00 «The indian, la prova di coraggio*. Barvni film.
Aurora 17.00 L’America dei gio-vani — Grazie a Dio b venerdi*. Barvni film za vsakogar.
Capitol 16.30—20.00 «Cleopatra». E-
-- lisabet Taylor, R. Burton »Barvni
l film.
Vittorio Veneto Zaprto,
ftrvrt rvfff n. ffflf
Razna obvestila
Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bodo uradi zaprti od 19. julija do 20. avgusta.
Razstave
V galeriji Rossoni na Korzu lta-Ea je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Aldo Scaramella.
Prispevki
ob prijetnem razgledu na miljski zaliv in breško dolino. Gostje so lahko pokušali izvrstne specialitete na ža ru in odlično domače vino. Prav tako so lahko v nedeljo popoldne spoznali, da je prosvetno-kulturna dejavnost v vasi kljub vsemu dokaj pestra. Prireditelj šagre je vključil v program zgolj domače skupine. Nastopili so je godba na pihala iz Ricmanj pod vodstvom Etnija Kri-zanovskega z raznolikim izborom o-perne in lahke glasbe, domači pevski zbor pod vodstvom Vlada Švare s klasičnimi in modernimi skladbami ter ansambel Pomlad s krajšnjim koncertom lastnih skladb. Program je povezovala Manuela Grdina.
E. Kuret
Zamude vlakov
Tajništvo državnih železnic sporoča, da bo zaradi stavke železničarjev na videmski postaji, ki bo od danes do petka, in sicer vsak dan od 11.00 do 15.00, verjetno prišlo do zastojev in zamud v železniškem prometu. Potniki morajo zato paziti na razna obvestila, ki jih bo tajništvo sproti dajalo.
85 let gostilničarke Pierine Grilanc iz Saleža
Pred nekaj dnevi je gostilničarka Pierina Grilanc iz Saleža slavila v krogu svojih sorodnikov 85. rojstni dan. Ta svoj visoki življenjski jubilej je čvrsta in agilna Pierina preživela v svojem običajnem delovnem okolju — za točilno mizo edine vaške gostilne v Saležu. Gre dejansko za skoraj edinstveni primer, da kljub taki častitljivi starosti čisto sama neutrudno opravlja gostlino in dan za dnem streže svojim klientom, ki najdejo vedno kozarček dobrega vina, deluje pa tudi kuhinja in gospa Pierina rada postreže gostom tudi s toplimi o-broki, ki jih sama pripravi, s vsakomer pa se tudi rada zadrži v prijateljskem pomenku. Skrivnost tolikšne čvrstosti je treba vsekakor iskati v nenehnem delu in prizadevanjih. Upravljanje gostilne je Gri-lančeva prevzela daljnega 1932. leta, se psa,vi, da sama opravlja to težko dejavnost polnih 47 let. Leta 1941 se je med prvimi vključila kot aktivistka v narodnoosvobodilno gibanje, leta 1942 so jo fašistične o-blasti konfinirale v bližini Piacenze, vendar je vse te neprilike niso strle in so še utrdile njeno napredno miselnost ter delovanje. Že vrsto let je naročnik našega dnevnika, ki ga redno prebira in spremlja dogajanje doma ter v svetu. Iz srca ji voščimo, da bi pri opravljanju gostinske dejavnosti dočakala vsaj 100 let.
-bs-
■i ■■ it n 1111*1111111 im im m it, n.....................
Prijetno razpoloženje v Repnu na tradicionalni razstavi terana
Prihodnji teden pa bo v Repnu pokrajinska razstava vin
Ob ugodnih vremenskih razmerah je sedemnajsta razstava terana, ki jo je v Repnu organizirala repen-tabrska občinska uprava v sodelovanju z društvoma Kraški dom in Kras, žela lep uspeh. Posebno v nedeljo se je na osrednjem vaškem trgu, kjer so stale stojnice z vinom, pršutom in pečenimi dobrotami na žaru, zbrala velika množica obiskovalcev, ki so povsem prišli na svoj račun. Zelo je navdušila s svojim nastopom tržaška folklorna skupina Stu ledi, ki je izvajala venček furlanskih, belokranjskih in srbskih plesov, dekleta pa so tudi zapela nekaj tržaških, rezijanskih in gorenjskih pesmi. Prijetno razpoloženje ob zvokih ansambla narodno zabavne glasbe Supergrup se je nato nadaljevalo pozno v noč.
Med devetnajstimi razstavljenimi vzorci terana je ocenjevalna komisija nagradila naslednje: 1. Janko Guštin (Repen 71), 2. Emil Škabar (Repen 5) in 3. Karel Škabar (Repen 23). Vino je bilo dobro ih je šlo
=s=
dobro v promet, kljub temu pa niso izčrpali vse razpoložljive zaloge, ki je znašala kar 22 hektolitrov. Ob tolikšnem obisku, bi prav gotovo prodali večjo količino vinske kapljice, če bi točili tudi belo vino, ki mnogim bolj prija in za katero je običajno večje povpraševanje, kot za teran. O tem, da bi na kak način vključili prodajo tudi belega vina, organizatorji že razmišljajo in možno je, da bo že čez leto dni prišlo do novosti.
Od 27. t.m., dalje bo Repen ponovno v središču pozornosti ljubiteljev vinske kapljice, saj se bo tam odvijala osma pokrajinska razstava vin.	B.S.
Zadnja pot Ivana Grilanca
. ■ .-Uk:-^
T
J počastitev spomina dr. Stanka Oblaka daruje družina Stanko Bole 50-000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Petra Štoke darujejo učenci lanskoletnega 5. razreda na Proseku 40.000 lir za ŠD Kontovel.
Marija in Angel Starc darujeta 10 tisoč lir za ŠD Kontovel.
V počastitev spomina Antonije Mesesnel vd. Ščuka daruje Dora Caha-r>ja 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju.
ms
GANCA Di CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA RANKA
S. P A.	* ’
TRST - UUCA F FILZI 40 -	61-CCE
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 16. 7. 1979
Ameriški dolar	818.—
Funt šterling	1810.—
Irski funt šterling	1700.—
Švicarski frank	498.—
Francoski frank	191.—
Belgijski frank	28,—
Nemška marka	448,—
Avstrijski šiling	61.—
Kanadski dolar	706,—
Holandski florint	409.—
Danska krona	156. -
Švedska krona	194.—
Norveška krona	161.—
Drahma	22.--
Mali dinar	40,—
Velik) dinar	40 —
MENJALNICA
vseh tujih valut
NEKAJ MISLI OB STUDIJSKEM DNEVU V GORICI
V deželnem razvoju prometa odkazali prednost javnemu cestnemu prevozu
Krajevne ustanove bodo morale z mestnimi in medkrajevnimi javnimi avtobusnimi prevozi vrniti državljanom prostor, ki se je z osebnimi vozili občutno skrčii
Našemu članu, starešini Tržaškega partizanskega pevskega zbora, tovarišu Miru Preslu, kličemo ob njegovem osemdesetem rojstnem dnevu, vsi mi iz ansambla TPPZ še na mnoga leta.
juiri, dragi Miro, pevec, prosvetar, učitelj in partizan,
' boš imel rojstni dan. Želimo ti obilo zdravja in osebne sreče, da bi še nadalje služil svojemu narodu.
Pred nekaj dnevi so položili k zadnjemu počitku na zgoniškem pokopališču Ivana Grilanca iz Saleža, ki bi avgusta dopolnil 72. leto starosti. Rodil se je v kmečki družini v Saležu in kot najstarejši sin se je posvetil kmečkemu delu, da je pripomogel pri vzdrževanju številne družine. Pozneje se je občasno zaposlil pri raznih podjetjih in pri železnici. Med zadnjo vojno vihro je 16 mesecev sodeloval na Cerkljanskem in v Trnovskem gozdu kot par-i tizan v NOB ter dal svoj prispevek pri strt,ju nacifašizma Po vojni se je poročil z Amelijo Grilanc, s katero je složno živel vse do svoje zadnje ure. Bil je dolgoletni član komunistične partije, blagega značaja in dobrega srca Bil ni sicer nikoli prav trdnega zdravja, zadnjih šest let pa ga je pestila mučna bolezen, zaradi katere je bil večkrat gost bolnišnice in je bila zanj tudi usodna.
Ženi Amaliji in svojcem izrekamo iskreno sožalje, pokojni Ivan pa naj mimo počiva v domači grudi.
-bs-
*l""lltMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII,llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll'lllllllll"imimill!llllllllll
Včeraj - danes
Danes, TOREK, 17. julija
ALEŠ
Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob ‘6.50. — Dolžina dneva 15.19. — Lu-na vzide ob 1.00 in zatone ob 14.34.
Jutri, SREDA, 18. julija
MIROSLAV
Freme včeraj: najvišja temperatu-27,6 stopinje, najnižja 21 stopinj, ob 18. uri 27 sUr' j, zračni tlak 1015 J*1** rahlo pada, vlaga 52-odstotna, Oebo skoraj jasno, veter 11 km na u-r° zahod severovzhodnik, morje sko-rfi mirno, temperatura morja 23 Popinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 16. julija 1979 se je v Trstu Todilo 10 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
Hodili SO SE: Francesca Fer-!?.e£lia, Damjan Buzzai, Alessandro iravia, Stefano Mahne, Angela la-pvelli, Stefano Pangozzi, Andrea Di Tonzo, Nataša Colarini, Danijel Pi-Clul>n in Marko Piciulin.
PMRLI SO: 90-Ietna Maria Ve-“ lat'h vd. Scheriani, 66 letni Fede-■op Stepančič, 75-letni Carlo Volči, . otni Francesc > Devescovi, 65-let-m Fortunah) Legovini, 79-letni Anto-
nio Sinigoi, 71-letna Erminija CJi vd. Pecora, 48-letni Riccardo Bensi, 46-letna Rachele Biasin por. Poglia-ni, 64-letni Mario Regent, 59-letna Elda Carli, 75-!etna Gemma De Ga-nis vd Tamaro, 88-letna Caterina Eržen in 71-letni Giuseppe Fradel.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored 20. septembra 4, Ul. Ber-nini 4, Ul. Commerciale 26, Trg 24. aprila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unitž 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služb; za zavarovance INAM in EN P AS od 22 do 7 ure' (elef štev 732-627
LEKARN1*' V OKOLICI
Boljunec: tel 228 124: Bazovica: tj 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225 141 Božje polje: Zgonik: tel 225-596. Nabrežina: tel 20912!. Sesljan: tel 209 197; Žavlje tel 213 137: Milje: tel. 271 124. lei - tel. 229-190.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
Na nedavnem študijskem in posve tovalnem dnevu v Gorici o prometnih vprašanjih je beseda tekla o deželnem načrtu za koordiniran prevoz. Pri tem so ugotovili, da je potrebno posebno pozornost posvetiti kombiniranemu prevozu blaga. Upoštevali bodo tudi gospodarnost takšnih prevozov in njihovo sposobnost, da koristijo širši skupnosti. Za takšne prevoze pridejo v poštev cesta, železnica, pomorske poti in letalstvo. Kadar pa se govori o tem vprašanju, je potrebno upoštevati nekatere danosti, kot so urbano središče, kakršen je Trst, pristanišči v Trstu in v Tržiču, ladjedelnice, mejni prehodi, letališče v Ronkah in turistično središče, kot je Gra dež. Vsi ti elementi, ki pogojujejo deželno področje, zadevajo pomemben premik osebja in blaga, ki ga je potrebno upoštevati na socialni, gospodarski in urbanistični ravni.
Med najpomembnejša vprašanja sodijo prevozi po cestah. Pri tem gre za potniški in tovorni promet. Kar zadeva osebni promet obstaja odločen pritisk v smeri ponovnega uveljavljanja javnih prevoznih sredstev. Krajevne ustanove se bodo morale potruditi, da bodo občani spet prišli do svojega prostora, ki je zelo ogrožen in brez katerega ne bo mogoče preživeti. Gre za svetovno vprašanje, ki je z energetsko krizo postavljeno še bolj v žarišča. Smotrnemu javnemu prevozu bodo v konzorciju za prevozni bazen pokrajine Trst in Gorica dali popolno prednost. To je jasno nakazano v poročilu, ki ga je na študijskem dnevu v Gorici imel predsednik konzorcija prof. Ferrari.
V tem poročilu ni podrobnosti, ki bi ilustrirale praktično izvedbo takšne opredelitve. Sodimo pa, da so sestavljavci predlogov imeli v mislih pogostejše vožnje avtobusov in vlakov, uvedbo hitrejših avtobusov in vlakov, morda takšnih, ki se ustavljajo na minimalnem številu postaj ali pa ki vozijo direktno. Slišali smo tudi predlog, da bi na enem delu avtoceste odpravili cestnino. Potniki bodo osebni avtomobil zamenjali za javno vozilo pod dvema pogojema: da bo cenejše, kar ni več vprašljivo, in da bo hitrejše, kot je. Tehniki so že opozorili na važnost smotrne kombinacije avtomobila in železnice.
Kar zadeva železniški tovorni promet, je predvidena uvedba hitrejših prevozov, tako da se bodo tari-Ife izplačale in.,da se bo železnica uspešno vključila v pomorski promet. S tem v zvezi obstajajo predlogi za povezave med industrijo in pristaniščema v Trstu in v Tržiču. Integracija pristanišč naše dežele na osnovi celovitega načrtovanja lahko v veliki meri prispeva k splošnemu napredku dežele Furlanije -Julijske krajine. S tem v zvezi je izražena želja, da bi ladjedelnice obnovile svojo proizvodnjo in zgradile specializirana ploviia.
Tudi letalski promet so zajeli v integriranem načrtu razvoja prometa. Letališče v Ronkah je že pri sedanjih napravah sposobno petkratno večjega prometa. Če bodo hoteli v celoti izkoristiti obstoječe naprave, pa je potrebno določiti njegovo specializacijo, povezati ga je
V sredo je na ekonomski fakulteti tržaške univerze diplomiral
JOŽKO FERLAN
Iskreno mu čestitajo Cvetka, Elijana in Neda z družinami.
potrebno z evropskimi letalskimi progami ter ga bolje povezati s sosednjimi mesti.
Še precej časa težave v prometu na Tržaški cesti
še najmanj petnajst mesecev bodo trajala dela na cestni deteljici na Tržaški cesti, kjer se bodo stikale ta cesta in avtocestni priključek ter obmejno postajališče. To je povedal župan na zadnji seji občinskega sveta v Gorici, ko je odgovarjal na vprašanje socialističnega svetovalca Del Bena. Dela so pričeli že leta 1972, ustavili so jih zaradi pomanjkanja denarja in tako se promet že vrsto let odvija v nemogočih razmerah.
Nič boljše ni s prometom čez loč-
niški most, tudi tu bodo dela še dolgo trajala, saj morajo urediti nadvoz skoro do Ločnika z novega mostu, ki je sedaj v gradnji. Prometni režim pri Madonnini se bo popolnoma spremenil.
Zaostruje se spor v zvezi s stanovanji
Zaostrujejo se odnosi med stanovalci in lastniki hiš v naselju v bližini ladjedelnice v Tržiču. Včeraj je skupina stanovalcev, skupaj s sindikalnimi predstavniki, obiskala tovarniški svet ladjedelnice ter ga seznanila z nevzdržnim stanjem. Danes ob 20.30 pa bo v mladinskem domu v Ul. dei Cipressi javno zborovanje, na katerem so povabili poleg upraviteljev občine še predstavnike strank ter sindikate.
TRIDNEVNA SAGRA PD «SKALA»
Na tekmovanju v Gabrjah zmagali kosci iz Sovodnja
Prosvetarji so se zelo potrudili, da so se številni udeleženci na prireditvi dobro počutili
Kosci iz Sovodnja, kraja v ob čdnd Škofja Loka, ki je pobratena z občino Sovodnje pri Soči so na nedeljskem tekmovanju v Gabrjah odnesli vseh prvih pet mest. Po kazali so, da so močnejši od naših. Razsodišče, ki so ga sestavljal! «Gankarjev» z Olslavja, ‘Mihele--iz Sovodenj in gost iz Škofje Loke, ni imelo težavne naloge, ko je prisojalo točke, ker so bili rezultati zelo jasni. Taka je prvo mesto zasedel Edvard Kavčič (prejel je pokal gostilne Rubijski grad), drugo mesto je pripadlo Rudiju Likarju (prejel je pokal gostilna Vid Primožič), na tretje mesto se je plasira) Anton Slabi (prejel je poka' Agroforest), četrto in peto mesto sta zasedla Malko Kosmač in Viktor Kavčič, oba iz kraja Sovodeni.
Prvi domačin se je uvrstil šele na šesto mesto. Ta čast pripada Jožefu Batističu, na sedmem mestu je Franc Kovic, na osem pa Karlo Malič. Skupno je nastopile 11 tekmovalcev, ki so v spomin na udeležbo prepeli kolajno.
Letošnje tekmovanje je bilo zahtevnejše od lanskega, saj so dodan
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiriiiiiMiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB SODELOVANJU OTROK IZ DESETIH DRŽAV
Ob pesmi, plesu in športnem udejstvovanju poteka mednarodno taborišče v Medeji
V soboto so, vsak v svoji narodni noši, priredili domačinom prijetno popoldne - Dečki in deklice obiskujejo bližnje kraje, čez teden dni gredo tudi v Postojno in Novo Gorico
še dve prvini: hitrost in širini' pasu, ki so ga pokosili. Gostje so denimo, 2,5 metra širok pas pokosili z enim zamahom, naši pa so na razdelili no dvoje, «proga* je bila dolga 35 metrov.
Vse tri večere je za ples, ki so ga priredili na asfaltu na križišču sredi vasi, igral «Briški slavček)), ki ga vodi Ivo Klanjšček. Prvi večer je ponagajal dež, v soboto in zlasti v nedeljo pa je bilo vreme naklonjeno in obiskovalcev ni manjkalo. Zanje sc člani prosvetnega društva »Skala* skrbno založili shrambo z dobrim prigrizkom in pijačo.
Lep uspeh «šagre» je najboljše plačilo za trud, ki so ga številni domačini vložili v priprave, ni so začele že en teden prej. Nekateri so del svojega dopusta žrtvovali zanjo. Društvo si je ustvarilo tudi nekaj novega inventarja: kupilo sr je 24 metrov novega «šanka».
Kakor nam je povedal predsednik prosvetnega društva »Skala* Vid Primožič, bodo podobno tekmovanje koscev priredili 29. juhja tudi v Sovodnju pri Škofji T oki. kamor se bodo odpeljali tudi naši.
Interpelacija SSk
Kot smo že poročali, se mudijo na enomesečnem letovanju v Medeji dečki in deklice iz desetih držav z raznih celin. Gre za eno izmed poletnih letovišč organizacije Chil-drens International Summer Vil-lages, ki ima svojo podružnico tudi v Gorici, kjer deluje od leta 1975. Ta organizacija ima namen zbliževati v skupnih poletnih središčih otroke med enajstim in dvanajstim letom. Običajno pridejo v tako središče otroci iz dvanajstih držav, po dva dečka in dve deklici, poleg njih pa je še spremljevalec.
Skupine CIVS iz Gorice so že bile na letovanjih na Švedskem, v Franciji, v ZDA, v Mehiki, v Angliji, na Portugalskem, letos je šla ena skupi n fi v Nemčijo. V'Gorici so že pred dvema letoma poredili (toni tabor, na katerem šo sodelovale skupine iz Italije, Jugoslavije in Avstrije,
Na letošnjem letovanju v Medeji so prisotne tudi skupine iz Japonske. Jugoslavije, ZDA, Kostarike, Portugalske, Španije, Italije Danske, Francije in Nemčije.
V soboto popoldne so dečki in deklice, kot je v tradiciji teh poletnih taborov, priredli svoj praznik, na čast domačim in tudi števiinim povabljenim gostom. Na prireditve-
tarantelo, Hamburžani pa so peli neke staro mornarsko pesem, Danci pa otroško pravljico. Francozi so bil: modernejši, čeprav oblečeni v starodavne narodne noše, precejšen uspeh so dosegli Španci, Portugalci pa so prikazali staro ribiško življenje. Američani so bili vsi za šport, saj so nastopili v športnih dresih z modernim plesom.
Mladi se počutijo v tem kraju zelo dobro. V Medeji bodo do konca julija. V/ tem času so ri ali si bodo ogledali Benetke, Trst, Gradež in Goričo, čez teden dni bodo šli v Novo Gorico in Postojno, kjer bodo obiskali znamenito jamo. Konec tedna bodo dva dni v gosteh pri raznih tukajšnjih dtu&n&lv*.„..
V NEDELJO PONOČI**? ŠPETRU
Zabodel žensko, ki jja je presenetila v sobi
Zdravniki pravijo da je zdravo spati pri odprtem oknu. Včasih pa je tudi nevarno in prav to je pn mer zakoncev Spanghero iz Špetra ob Seči, Ulica Rebez 47. Skozi odprto okno se je ponoči, medtem ko sta spala, priplazil neznanec z . , , ,	. , zakrit:m obrazom ter oborožen z
nem prostoru seje zbralo kar prscej dolgim bodalom, s katerim je tudi
ljudi, najprej sta spregovorila zastopnika CISV Traversa in Cerani,
huje ranil 28 letno Paolo Gardenol Spanghero. Zgodilo se je v noči od
bolnišnico, kjer so jo zdravniki kmalu zatem <*perirali. Predvidoma bo ozdravela v 30 dneh.
Ni znano, kaj se skriva v ozadju tragičnega dogodka. Najbolj ve rjetna se zdi možnost, da je šlo za tatu, ki je v trenutku, ko ga je gospodinja presenetila, uporabi! orožje. Preiskavo vodijo orožniki iz Tržiča.
ob koncu še župan Medeje, ki je j nedelje na ponedeljek okrog 3 ure vsem dečkom in deklicam daroval zjutraj. Gospodinjo je prebudil ne
fur Janški spominček.
Vsaka skupina je bila oblečena v
določen ropot v sobi in še preden je ugotovila, kaj se pravzaprav do-
naiodne noše in nastopila s plesom caja j0 ic neznanec zabodel v de ali s pesmijo svoje dežele. Slikoviti sno stran prsi Medtem se je prešo bili Japonci, pa tudi Gvatemalci budil tudi mož. 33-letni Paolo niso zaostajali, ker so prikazali Spanghero. ki je skuša] neznanca, bikoborbo. Zagrebčani (jugoslovan- ki se je medtem že pognal proti ska delegacija je iz tega kraja) so oknu, zaman ustaviti in razoro-v moderni obleki, z rock glasbo, žiti. Napadalec je zdirjal proti sre-prikazali star hrvatski narodni ples ddšču vasi, ne da bi kdo karkoli in želi navdušene aplavze. Italijani j opazil. Spanghero je ženo naložil v (doma iz Rima) pa so nastopili s I avto ter v naglici odpeljali v tržiško
iiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiaiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiaiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivvaiiiiiiiiiiiiiivtaiiiiitiiiiitiiiiiiiai«
Na učiteljišču končali maturo
iv v > i *. r, i uaD*ii<, iA/iio za srbohrvaščino išče tržaško podjetje. Ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro «korespondent».
PRODAM Volksvvagen letnik ’71 v dobrem stanju, pred kratkim prenovljen, avtoradio. Ponudbe na telefonsko št. 774967 ali 814857 ob urah kosila ali večerje.
PRODAM FIAT 500 L, 700.000 lir.
Telefon 416347.
PRODAM hišo v središču Črnega vrha nad Idrijo. Telefonirati v večernih urah na št. 209161.
IŠČEM hišno pomočnico za nekaj ur tedensko. Prijave na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici (tel. 83382), pod šifro »Upokojenka*.
IMAM na prodaj ploščice po nizki ceni, pet stolic, mizo od 2 m ter dajem v najem klet. Telefon 741670.
IŠČEM omaro za dnevno sobo. Telefonirati la št. 729828 po 19. uri ali na št. 729928.
SOBO v strogem centru, primemo za poslovno dejavnost, oddam Pisati na Primorski dnevnik pod šifro strogi center*.
ŠTUDENTKA išče sobo ali enosob no stanovanje v najem, po mož nosti v centru Trsta. Ponudbe na upravo Primorske- a dnevnika pod šifro »študentka*
ODLIČEN lak za vaša okna in jah
te prodam po ugodni ceni Mizar j daljši referat c Gradniku, profeso-ska delavnica Boris Grilanc Sa I rica pa bi rada kaj več slišala j lež, tel. 229 190.	| Vorancu in Kranjcu, pa o Zupan
Devet dijaKov, štiri dekleta in pet fantov, je letos polagalo maturo na slovenskem učiteljišču v Gorici. Pet jih je opravilo ustni izpit že v soboto, 14. t.m., štiri pa .je komisija poslušala včeraj zjutraj. Vsi včerajšnji kandidati so si kot glavni predmet izbrali sloven ščino, oziroma slovensko slovstvo. Komisija pa jim je kot dodatni predmet dodelila pedagogiko (trem dijakom) in zgodovino (enemu). Pa še zanimivost en dijak je izbral še tretji, dodatni predmet, petje Sicer pa je večina dijakov izbrala slovenščino kot glavni predmet, saj se to sklada z usmeritvijo šole.
Zaključnemu delu ustnega izpita bodočih učiteljev je prisostvoval tudi naš reporter ter pripravil poleg fotografskega posnetka tudi zapis
»Vam je všeč Bach?* Ob tem vprašanju je kandidat, ki je malo prej govoril e pomenu športa in telovadbe pri razvoju otroka in u-gotovil, da tekmovalni šport ni najbolj priporočljiv, presedlal iz pedagogike na slovenščino. Kaj pa je to. Igorju ugaja Bach?, vrta dalje profesorica slovenščine, ki se menda letos poslavja od aktivnega poučevanja. In že smo pri oceni naloge. Kandidat je pisal o terorizmu in njegovih vzrokih. »Standardno* bi rekli, kakor večina vrstnikov. Standardno turr kar se tiče napak Pravopis, raba vejice, stavčni čle ni in obilica tujk. še tolmačenje vprašanja iz geometrije. Za kaj gre, žal, ne moremo prav slediti Pomenek se odvija dokaj tiho. Kon čno odslovitev.
Na vrsti je Silvano Pripravil je
Fotografska razstava o življenju v bizjaških vaseh
V 4?agraju so v prostorih občinske knjižnice prejšnjo soboto odprli fotografsko razstavo)^ ki jo je pripravijo * večnamensko ■ Ailtumo središče iz Renk. Na okrog 150 slikah velikega formata so prikazani kraji in ljudje na bizjaškem področju ob koncu prejšnjega ter v začetku sedanjega stoletja. Razstava bo odprta do sobote, 29. julija.
Neprimerna hitrost in neprevidnost
Neprimerna hitrost je eden od poglavitnih vzrokov prometnih nesreč na naših cestah. Tako je men-' da bilo tudi v nedeljo, okrog 22. u-re v predmestju Tržiča, kjer sta trčila motociklist, 18-letni Claudio Gatt iz kraja Cirie pri Turinu, ter avto fiat 128. ki ga je upravljal 57-letni Gino Migliozzi iz Tržiča, Ulica Amarina 14.
Nesreča se je zgodila na državni cesti št. 14, na izhodu iz Tržiča v smeri proti Stivanu.
Menda je do nesreče prišlo v trenutku, ko je Migliozzi z avtom zapeljal s stranske na glavno cesto, iz Tržiča pa je menda z neprimerno hitrostjo, pripeljal motociklist.
Trčenje težkega motorja vrste honda 400 je bilo tako silovito, da je avtomobil nekajkrat povsem zasukalo okoli lastne- osi. Resne telesne poškodbe so pogled Gatta, ki se bo zdravil mesec dni. zadobile še Mi-| glozzijeve sopotnice, 67-letna Ghi-sella Ghilotti, 45-letna Fiorella Fa-vellj in 10-letna Ghisella Scolari.
Sprejeli so jih na zdravljenje v tržiško bolnišnico, kjer bodo ored vidoma ostale 30 dni Zapisnik je napravila prometna policija iz Gorice.
čiču. Kandidati: je oolj všeč Kosovel. Končno pomenek o pesniku Goriških Brd, glede katerega je kandidat očitno precej dobro pri pravljen.
Pri pedagogiki se s profesorico pogovarjata o Marxu in dialektiki, pa o Heglu ter znanem pedagogu Pestalozziju. Spet si člani komisije nekoliko zamenjajo mesta okoli velike mize. Kandidat pristane pri profesorici matematike Govor je o razmerju, o lombu in včrtanem krogu. Menda je bila naloga iz ra čunstva dokaj trd oreh za vc-čino kandidatov. . . Sicer pa pustimo računstvo. V dobi, ko imamo vseh vrst računalnike, od najmanjših žepnih, do največjih, si z račun stvom res ne splača razbijati gla ve. Bolj pomembno se nam zdi za
bodoče učitelje znanje matermsči ne. In tu se vsiljuje dvom.
Končno odrešilni »dovolj* Zapustimo zbornico, skupaj s skupino dijakov, ki je sledila izpraševanju. Komisija mora oceniti znanje. Na vrsti je nato še zadnji kandidat letošnje mature.
Menda bodo uspeh mature objavili v četrtek.
V Tržiču odslej tudi častni okrajni sodnik
Poleg okrajnih sodnikov Finazze-ria in Terne imajo v Tržiču že nekaj časa tudi častnega okrajnega sodnika. Pravzaprav gre za sodnico gospo Ido Corti - Martin.
Za prijetno sprostitev obisk v bazenu
V poletni vročini se kajpak prileže tudi sprostitev v občinskem bazenu. V tej zvezi opozarjamo bralce, da sta občinska bazena na Roj-cah na razpolago občinstvu v naslednjem času: bazen na odprtem vsak dan od 10. do 22. ure, razen ob torkih, ko je odprt samo od 14. do 22. ure; pokriti bazen, ki je rezerviran samo za skoke, pa je odprt ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 20.30 do 22. ure.
Med Gorico in Novo Gorico so doslej ustanovili pet komisij, ki se ukvarjajo z vprašanji kulture, športa, urbanizma, Osima in tiska. Njihova naloga je usklajevati določene posege. Pomembne so te komisije tudi zato, ker pomagajo vzdrževati dobro politično vzdušje, tako pomembno za gospodarski razvoj obeh krajev.
Slovenska skupnost (SSk) je poslala županu De Simor.eju vprašanje, zakaj v teh komisijah niso zastopani predstavniki političnega in upravnega življenja slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem, ki bi lahko veliko prispevali k u-resničevanju resolucij skupnega interesa za Gorico ter Novo Gorico in Slovenijo.
Nov prometni režim na križišču pred sodnijo
V teh dneh so delavci mestnega podjetja izvedli nekaj sprememb na semaforskem križišču ulic 24. maja - Duca d’Aosta - Filzi - Sauro. Doslej je ta semafor deloval trifazno: po dveh enakomernih presledkih za vožnje z vozili je prišla tretja faza prehoda za pešce. Sedaj pa imajo na tem križišču prednost avtomobili, ki vozijo v smeri ulic Diica d'Aosta - Sauro in obratno in le če pridejo avtomobili iz smeri ulic Filzi in 24. maja, se bo avtomatično odprl semator iz teh dveh smeri, Pešci ne bodo več imeli lastnega prehodnega časa, marveč bo njihov prehod urejen skladno s vožnjo avtomobilov v isti smeri. Zaradi te spremembe poziva občinska uprava avtomobiliste, naj bodo pazljivi pri vožnji na tem križišč.:. Odpravili so dosedanjo prosto vožnjo iz Ulice Sauro v Ul. 24. maja.
Spremembe urnikov na avtobusnih progah
Pokrajinsko avtobusno podjetje obvešča zainteresirane potnike, da je prišlo od včeraj, 16. julija, do nekaterih sprememb v umiku voženj.
Na progi Gradež - Oglej - Trž č -Trst bo odhod iz Gradeža ob 8. uri zjutraj in ne več ob 8.10, to pa ob delavnikih in praznikih.
Na progi Gradež - Fossalon - Tržič - Trst b0 avtobus odpotoval iz Gradeža ob 8.30 in ne ob 8.15 kot doslej.
Na progi Trst - Gorica bo iz Trsta avtobus odpotoval ob 12.40 in ne več ob 12.30. To ob delavnikih.
Na vsej dolžini proge naj potniki upoštevajo te spremembe.
Iz bolnišnice v Gradežu so te dni pripeljali v tržiško bolnišnico 26-letnega Manlia Santina iz Ogleja zaradi hudih poškodb na desnem očesu. Santin se je ranil v prometni nesreči, ki se je pripetila prejšnji teden blizu Ogleja. Zdravniki se še vedno trudijo, da bi mu rešili vid.
Kino
V slovenskem oddelku goriške državne knjižnice v Ulici Mameli so v zadnjem času nabavili še nekaj novejših slovenskih knjig. Ravnateljstvo knjižnice nam je posredovalo ta seznam.
Nove knjige so naslednje: France Bevk: »Grivarjevi otroci. Pastirci*, D. Dolinar »Sivo jutro Amerike*, Aleksander Gala - Peter »Partizanski zdravnik*, J. Hladnik «Od Triglava do Andov, V službi cerkve in naroda.* B. Jurca «Ko zorijo jagode*. »Iz velikih težkih dni*. J. Kajzer »Macesen. Roman o Ivanu Groharju*. J. Kemmler - M. Vorder-vvuldbecke »Smučanje*. V. Kolar «Domen. Po veliki zmagi*. B. Košuta »Pesmi*.
Gorica
CORSO 17.22-22.00 «Abba». Največji ansambel disco-music na svetu.
VITTORIA 17.00-22.00 »La bella e la bestia*. L. Hummel. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »D Gatto*. Ugo Tognazzi in Mariangela Me-lato.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Suor Ema-nuelle*. Laura Jenfer. Prepovedan mladini pod 18. letom.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Car-duccijeva ulica 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolč, Ul. 1 maja 94. tel. 73-328.
Izleti
Prosvetno društvo Briški grič priredi 29. in 30. julija dvodnevni avtobusni izlet na Koroško in štajersko. Podrobnejša pojasnila dobite pri Silvanu Pittoliju, Klanec 22, v števerjanu.
OB ZAKLJUČKU PRVEGA LETOŠNJEGA CIKLUSA
USPEŠEN OBRAČUN DELOVANJA POLETNEGA CENTRAV ZGONIKU
Kot smo že poročali, deluje od
2.	julija v prostorih osnovne šole v Zgoniku (zaključil se bo 28. t. c ) poletni otroški center, ki ga organizira tržaška pokrajinska uprava v sodelovanju z devinsko-nabrežinsjm, zgoniško in ' repen-tabrsko občinsko upravo. Gre za čisto novo in zanimivo pobudo, ki predstavlja nov način uporabe prostega časa in zaposlitve šolske mladine. Vsebinski pristop je takšen, da je zmitiziran pojem tradicionalnih poletnih kolonij.
- Zgoniška uprava je že od vsega zgčetka pozitivno ocenila to pobu do in je dala na razpolago vso svojo strukturo, da bi center deloval čim uspešneje*, je dejal župan Ježe Guštin. »Ker obiskujejo ta poletni center otroci iz zgoniške ter iz sosednjih občin Repentabra in Nabrežine, je zemljepisno najbolj primeren prav Zgonik, kjer se lahko izkoristijo strukture in izkušnje osnovne šole s celodnevnim poukom*.
Da bi po dvotedenskem delovanju centra zvedeli, kako stvari potekajo, smo obiskali otroke in njihove animatorje kar med »delovnim umikom*. Takoj smo začutili ozračje vsestranske sproščenosti in neprisiljenega sodelovanja vseh o-trok. Delo v centru vodijo ena vzgojiteljica zgoniške občine in 8 animatorjev, ki jih je sprejela v začasno službo pokrajinska uprava po prehodnem razpisu, kolokviju in ugotovitvi, da so primerni za delo z mladino. Ker so b la dekleta polno zasedena z vodenjem tekmovanja v poligonu, nam je Masro vljudno nudil vse potrebne informacije.
«Vpisanih je nad 100 otrok,' dejansko pa je prostora za 65 - 70 o-trck. Tako smo formirali dve skupini: 40 otrok bo preživelo v centru cel mesec, ostali dve skupini po 30 pa bosta ostali vsaka po dva tedna. Program dela so sestavile socialne asistentke, otroci pa so se vključili v sedem skupin po starosti oziroma po interesnih sferah, ta porazdelitev pa ni strogo določena in so možni tudi premiki*.
Kako poteka standardni delovni dan?
«Otroci se pripeljejo iz • repen-tabrske, nabrežinske in zgoniške občine s šolabusi do 9. ure, nakar se ločijo po skupinah do 10.30, ko je malica. Sledi pevska dejavnost, izleti, telovadba, dvakrat smo obiskali stezo za trim v Saležu, nekajkrat smo otroke peljali na kopanje v Sesljan oziroma v Marino Julio. v četrtek si je 34 otrok o-gledalo jamo pri Briščikih (vzgojitelji so prejeli tiskan opis v slovenščini, kar predstavlja novost po nedavnem ■ grebem incidentu v tej jami), v petek pa so. priredili v Zagradcu celodnevni piknik s sodelovanjem staršev. Ob 12.30 je kosilo in otroci dežurajo ter si sami servirajo hrano. Popoldne se na ŠDortnem igrišču odvijajo športne dejavnosti (mnogoboj, folklora, poligon, risarska dejavnost). Ob
16.	uri je odhod.*
Kako vi kot animatorji ocenjujete dosedanje delo?
«Ta pobuda je vsekakor nekaj pozitivnega, ker se otroci iz sosednih krajev spoznajo med seboj, se socializirajo in postanejo bolj
Kulturni dogodki v slikah
družabni. Sodelovanje s starši, s katerimi smo doslej imeli že tri sestanke, je odlično in o vsaki zadevi so obveščeni, tako da lahko dajo svoje privoljenje, oziroma da sami predlagajo. Prostor je idealen in prepričan sam, da bo v bodoče še več interesentov. Nekaj otrok je tudi iz mešanih zakonov in imajo priložnost, da utrdijo svoje znanje slovenščine. Dejansko pazimo, da otrok ne obremenimo, temveč se sprostijo z opravljanjem dejavnosti, ki jim ugajajo. Čeprav vsa dejavnost poteka pod stalno kontrolo, pa je življenje v centru precej prosto. Ob tem pa si prizadevamo, da se otroci ob igranju tudi kaj koristnega naučijo. Tako otroci' kot starši lahko manifestirajo svoje želje, kar je najbolj demokratično in obenem koristno*.
Malo Heleno iz Medje vasi smo mimogrede vprašali, kako se počuti v novi družbi. — »Zelo je lepo, spoznala sem nove prijateljice in prijatelje, škoda da prihodnji teden ne bom več mogla priti (poteklo je prvih 14 dni)*.
Obiskali smo še kuharici Meri in Duško, ki sta hiteli s spravljanjem posode.
«Otroci imajo dober tek in slastno vse pojejo, še posebno so zadovoljni otroci iz nabrežinske in repentabrske občine (otroci iz zgoniške občine se hranijo v tej kuhinji skozi vse šolsko leto), ki pravijo. da je hrana zelo dobra*.
Po vseh teh elementih sodeč, kaže da se je v prvi polovici poletni otroški center v Zgoniku dobro obnesel in želimo, da bi bil tudi končni obračun prav tako pozitiven in spodbuden.
— bs —
V soboto zvečer je bilo v Kulturnem domu na Proseku na pobudo domačega pevskega zbora »Vasilij Mirk* tradicionalno pevsko srečanje pod naslovom «Pesem nas druži*, na katerem ko nastopili poleg domačega zbora še zbor »Svoboda* - »Bratov Milavcev* iz Brežic, moški pevski zbor »Svoboda* iz Stražišča pri Kranju ter mešani zbor SPD »Zarja* iz Železne Kaple na Koroškem. Nsi sliki "združeni zbori
V Nabrežini so se v nedeljo proti večeru zbrali na igrišču »Sokola* bivši borci, aktivisti in njihovi prijatelji. Srečanje sta organizirali zvezi bivših borcev iz Devina in Nabrežine
V okviru praznika vina in pršuta je v nedeljo zvečer nastopila v kulturnem sporedu tudi tržaška folklorna skupina »Stu ledi*
Od sobote do sinoči je bila v Ricmanjih tradicionalna šagra s kulturnim sporedom. Priredila sta jo PD »Slavec* ter domača mladina. Nastopil je tudi ansambel «Pomiad>
Zahvalno pismo hvaležne matere handikapiranca
Spregovorila bi nekaj besed o poletnem centru v Zgoniku. V petek, 13. julija, se je s piknikom na prostem zaključil prvi ciklus centra v Zgoniku. Vzdušje je bilo veselo in sproščeno in otroci so bili razdeljeni po zanimanju v razne skupinice. Prvi vtis je bil dober in to je potrdilo v meni prepričanje, da so organizatorji dosegli namen, ko so v Zgoniku odprli center. Tudi potem, ko sem videla v šola-busu polno slaščic, ki so jih pripravili starši, in drugih dobrot, ki so jih skuhale kuharice, sem se prepričala, da je sodelovanje med vsem delovnim kolektivom prvi pogoj za uspeh. Z vzgojiteljicami smo nato zapeli nekaj pesmi, se sproščeno pogovorili in se poslovili.	,,	.
Vesela sem, da je moj sin obiskoval ta center, ker se je v njem dobro počutil in so ga vsi po pravici vzljubili. To je dokaz, da se tudi handikapirani otroci lahko dobro počutijo v družbi normalnih otrok, ki pa morajo biti na primeren način pripravljeni «drugačne-ga» otroka sprejeti v svojo družbo. Da pa do tega pride, je naloga vzgojiteljev, da poskrbijo, da se vsi primerno obnašajo do določene osebe. To se je v Zgoniku zgodilo, zato se iz srca zahvaljujem prav vsem, ki so na kakršen koli način prispevali le dobremu delovanju centra in jim želim, da bi bilo njihovo delo še naprej tako uspešno.
STANKA ČUK
Vloga mladinskega krožka na Proseku in Kontovelu
Število organizirane mladine - Konkretna dejavnost - Pomanjkanje prostorov
Do nedavnega je prosvetno delovanje na Proseku in Kontovelu zaradi pomanjkanja ustreznega prostora — Kulturnega doma — pešalo. Sedaj ko imajo Prosečanj po dolgoletnem prizadevanju svoj Kulturni dom in so člani društva spet zavihali rokave, se je prosvetno dogajanje spet razživelo. V okviru tega kulturno-prosvetne-ga preroda je tudi mladina čutila potrebo in dolžnost, da prevzame ustrezno vlogo, ki ji v vaški stvarnosti in prosvetnem delovanju pripada.
Potreben je bil mladinski krožek, ki naj bi združeval mladino obeh vasi in skrbel za njeno angažiranost v prosvetnem delovanju. Zato je bil v začetku oktobra lani ustanovljen na Proseku in Kontovelu mladinski krožek, v katerem je včlanjenih več kot 50 mladincev in mladink. Na ustanovni seji so si mladinci začrtali pot, ki bi jih morala pripeljati v vaško kulturno življenje. Zamislili so si nadstrankarski, odprt krožek, ki naj bi temeljil na vrednotah NOB. Hoteli so skratka, mladinsko organizacijo, ki bi postala nosilec nove in bolj konstruktivne miselnosti novih rodov.
Pobudniki tega krožka so se nenehno spoprijemali z organizacijskimi in vsebinskimi težavami.
Organizacija okroglih miz, srečanj, zabavnih večerov, delovnih akcij in izletov je terjala veliko truda. Ker je v krožku včlanjeno veliko mladine, je bilo težko vsakomur določiti ustrezno funkcijo. Zato so ustanovili tri skupine: prvo, ki je skrbela za rekreacijo, drugo, ki se je ukvarjala z družbenopolitično problematiko in skupino, ki je skrbela za organizacijo kulturnih prireditev. Delo je usklajeval koordinacijski odbor, ki so ga sestavljali vodje skupin.
Pozimi je krožek organiziral zelo zanimiv ciklus predavanj in o-kroglih miz, ki se jih je udeležilo veliko mladih. Pred dnevom mrtvih so mladinci počistil spomenike padlim na Proseku in Kontovelu ter vrt pred prosvetnim domom. Pomagali so tudi pri organizaciji raznih kulturnih prireditev, ki jih je organiziralo domače prosvetno društvo.
Dalj časa so pomagali pri gradnji nove hale na Kontovelu. Imeli so tudi važna srečanja z vaškimi organizacijami in rajonskim svetom. Organizacijam so orisali pomen mladinskega krožka in so se z njim; pomenili o nadaljnjem sodelovanju na področju kulturno prosvetnega delovanja. V aprilu letos so mladinski krožek obiskali predstavniki italijanske narodnost-
ne skupnosti, ki živi v Jugoslaviji. Gostje so orisali naši mladini probleme, ki tareja njihovo manjšinsko življenje. Izmenjava izkušenj in mnenj je bila zelo koristna in konstruktivna.
Žal pa je moral krožek v zadnjem času opustiti tak način organizacije dela. Zašel je namreč v krizo. Mladina se je začela počasi oddaljevati. Eden od problemov, s katerim se je moral krožek spoprijeti in ki je v znatni meri prispeval, da je začelo njegovo delovanje pešati, je bil problem prostorov, kjer bi se mladina zbirala in skupaj obravnavala razne probleme sodobne družbe, ki jo zanimajo. Mladinski krožek namreč ni imel ustreznega sedeža. Zadruga Kulturni dom je dodelila mladinskemu krožku dve sobi v zgornjih prostorih Kulturnega doma. Prav v teh dneh mladinci preurejujejo prostore, kjer bo nastal sedež mladinskega krožka.
Vaščani so bili zadovoljni z delovanjem krožka, saj so mladinci s svojo pobudo dokazali dobro voljo in zanimanje. Žal je, kot že rečeno, delovanje mladinskega krožka sedaj nekoliko zamrlo. Želimo si, da bi volja, ki je na začetku spremljala mladince, s časom ne splahnela.
OD
uiiiiiiHiMiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiNuiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiuiHiiiiiiiiiiiia
ČEPRAV TRDIJO, DA JE DOBA »ŽANDARSTVA* MINILA...
IDA svoja vojaška oporišča po svetu večajo in krepijo
Skoraj pol milijona ameriških vojakov na kakih 300 oporiščih - Vedno več orožja, tudi jedrskega - Glavna «baza» je zahodna Evropa
Po podatkih ameriškega tiska imajo ZDA danes v tujini, torej na ozemljih tujih držav nad 300 velikih vojaških oporišč. ZDA so po uradnih podatkih »navzoče* v tridesetih državah.
ZDA so v lanskem letu povečale številčnost svoje vojske v tujini za 11.400 mož, tako da njihova vojska v tujni šteje danes že 494 tisoč mož. Na vojaških o-periščih, ki so nameščena na tujih ozemljih, to se pravi na raketnih oporiščih, na vojših letališčih, na pomorskih oporiščih itd., imajo ZDA najsodobnejše orožje, tudi jedrsko. Znano je, da samo v Evropi, to se pravi na ameriških oporiščih v zahodni Evropi, znaša število taktične jedrske «municije» nad 7 tisoč «kosov». V Aziji imajo ZDA okoli 1.700 »kosov* takšnega orožja. Nadaljnjih 2.500 takšnih »kosov* je na ladjah ameriške vojne mornarice.
Vojaške pomorske sile ZDA razpolagajo z več kot 60 velikimi pomorskimi bazami v zahodni Evropi, na Sredozemskem morju in na Daljnem vzhodu.
V raznih predelih sveta imajo ZDA 80 letalskih oporišč. Od tega jih je 32 v deželah zahodne Evrope, 25 v Aziji, 12 na področju Tihega Oceana, 12 pa v de-
Na Danskem bodo štorklje v kratkem povsem izumrle
. V soboto proti večeru so v Odseku za zgodovino pri NŠK v KD priredili tovariški večer ob 70-letnici tovariša Franca Lipovca - Tineta, ki so mu bivši aktivisti nazdravili na še mnoga zdrava leta
KOPENHAGEN — Pred kakim mesecem so danski ornitologi zagnali alarm, ki pa je verjetno prišel z zamudo. In ta alarm so povzele tudi druge organizacije. Svetovni sklad za prirodne značilnosti ter dansko omitološko združenje sta sprožila akcijo za rešitev štorklje, torej tiste lepe, nežne ptice, ki živi še v redkih krajih Evrope in predstavlja za Dansko že nekakšen simbol.
Na Danskem opažajo krčenje števila štorkelj že od samega začetka stoletja. Najhujši udarec tej nežni pa čeprav veliki ptici je zadala letošnja zelo mrzla pomlad. Štorklje so prišle zgodaj in jih je tu zalotil mraz; ki je uničil veliko gnezd. Ob tem so se danski ornitologi zganili in so dali pobudo za vrsto akcij, s katerimi naj bi preprečili popolno izginotje štorkelj. Svetovni sklad za ohranitev prirode je dodelil 15 tisoč danskih kron za to, da bi se rešila ta vrsta ptic. Ta sredstva je dodelil danskemu omitološkemu združenju, ki bo poskrbelo za nova gnezda ali pa za to, da bi popravili stara. Nadalje bodo skušali pomagati štorkljam, ki so se ranile ob letošnji zelo hladni pomladi, ko je mrzel veter vrgel štorklje iz gnezd.
Združenje danskih ornitologov pa si je zadalo še eno nalogo: skušalo bo prepričati vodstva električnih družb, naj linije z visoko napetostjo premaknejo od tam, kjer so preveč blizu gnezdom. Štorklje gnezdijo vedno v istem kraju in vedno v istem gnezdu in če jim kdo gnezdo uniči ali tudi samo premakne, odletijo in se v kraj ne vrnejo. Kar pa zadeva električne napelave, so po mnenju ornitologov električni vodi smrtne pasti za štorklje. Včasih te ptice s svojimi širokimi krili zadenejo ob žice in jih električni tok usmrti, včasih pa se v naglem letu tako rekoč zadušijo, ko z dolgim
vratom trčijo ob žice.
Da so se danski ornitologi pozno zganili, nam povedo naslednji podatki. V začetku stoletja je živelo na Danskem približno 4 tisoč štorkelj. V tridesetih letih se je njihovo število skrčilo na 1000. Leta 1952 so jih našteli komaj 300. Danes smo že tam, ko gre njihovo število v ducate. Leta 1978 so našteli komaj 36 parov, po najnovejšem štetju pa je bilo letos spomladi po hudi zmrzali le 30 parov štorkelj.
Nikakega dvoma ni, da grozi štorklji na Danskem popolno izginotje. In če je res, da je skrb danskih ornitologov vse hvale vredna, ne moremo verjeti v u-spešnost njihovih naporov. Ornitologi, kot smo videli, se trudijo z novimi gnezdi ter s tem, da bi odmaknili vode z visoko napetostjo. Razlog, da je štorkelj vedno manj pa je drugje. Štorklja živi najraje na napol močvirnatem področju, koder je zelo veliko žab in močvirnega mrčesa. Štorklja se hrani tudi s poljskimi miši. Toda danski kmet, ki je močvirnata področja saniral in je vse vode kanaliziral, je avtomatično uničil možnost razmnoževanja žab in tistega mrčesa, ki ga je toliko na močvirnatih področjih. Isto velja tudi za poljske miši. Te je danski kmet malone iztrebil z raznimi kemičnimi sredstvi. In s tem je vzel štorklji prehrano. Samo ob sebi se razume, da si danski kmet ne more danes privoščiti na eni strani visokih donosov na zglednih poljih, hkrati pa dopuščati močvirnata področja za štorklje. Čeprav bi bilo lepo, če bi na visokih jagniedih in dimnikih še vedno gnezdile štorklje, je tudi lepo in hkrati koristno videti bogata polja. Ornitologi bodo torej morali najti kako drugo pot za ohranitev te zares lepe ptice, pa naj gre za Dansko ali za druga področja.
želah Južne - Amerike ter na o-točjih Atlantskega oceana. Sem ne prištevajo letalskih oporišč v deželah, kodar so locirane ameriške suhozemne sile.
Posebno pozornost posveča Pentagon utrjevanju svoje »navzočnosti* v zahodni Evropi, kjer so glavni kontingenti ameriških oboroženih sil. Tod je vsega skupaj 330 tisoč ameriških vojakov. Po sporočilu informativnega centra za vojaška vprašanja ZDAv-ki nastopa proti povečanju ameriškega proračuna, se v Zvezni republiki Nemčiji namešča še nadaljnja vojaška tehnika, ki bi zaddščala trem divizijam. Do leta 1983 bo v Zahodni Nemčiji uskladiščenega za 2,5-krat več orožja, kot ga je danes.
Prej je bila ameriška vojska nameščena samo na jugu ZR Nemčije. Od lanske jeseni pa je razporejena tudi na severu. Vojaško poveljstvo ZDA proučuje možnost še nadaljnjega povečanja števila vojakov v Zahodni Nemčiji in sicer za 18 tisoč mož. Pričakuje se tudi gradnja novih oporišč. List »Tat* piše o gradnji nadaljnjih 152 bunkerjev za hrambo ameriškega jedrskega orožja.
Načrtuje se nadalje razširjenje «vojaške navzočnosti* ZDA tudi v drugih deželah NATO, na primer v Luksemburgu. Tik pred božičnimi prazniki lani je predsednik vlade in zunanji minister Luksemburga Tom podpisal z ambasadorjem ZDA pogodbo o izgradnji dveh ameriških vojnih oporišč, v katerih bi našlo mesta več tisoč tankov, avtomobilov in rezervnih delov, pa tudi »specialnega materiala*. Ni izključeno, da se pod tem izrazom krijejo »jedrske glave*.
Drugo področje, na katerem so nameščeni važni vojaški objekti ZDA, sta Daljni vzhod in Tihi ocean. Po časnikarskih poročilih je na številnih vojaških oporiščih tega področja več kot 145 tisoč ameriških vojakov in častnikov. Od tega jih je okoli 50 tisoč na Japonskem, nad 40 tisoč v Južni Koreji, 16 tisoč na Filipinih, tisoč na Tajvanu, 700 v Avstraliji. 9 tisoč na Guamu in 27 tisoč na ladjah sedme mornarice ZDA.
ZDA niso opustile načrtov, da bi spremenile nekatere otoke v svoja pomorska oporišča v Indijskem oceanu. Hkrati gradijo in modernizirajo svoja oporišča v Avstraliji ter na otokih Mikronezije na Tihem oceanu. Pentagon, se zdi, je zaokrožil vrsto svojih o-porišč od Azije preko Avstralije pa vse do Perzijskega zaliva.
Skoraj 16 tisoč vojakov in častnikov ZDA pa je v ameriških o-poriščih v deželah Latinske Amerike, v coni Panamskega prekopa v Puertu Ricu ter na oporišču Guantanamo.
Carterjeva administracija teži za tem, da bi svoja vojaška oporišča razširila in modernizirala. Samo v letošnjem letu bo v ta namen potrošila 700 milijonov do-darjev, kolikor glede tega predvideva javni proračun, v resnici pa bodo zadevni stroški še veliko večji.
kov, iz katerih je Keopsova pira-m:da zgrajena.
Po tem, kar je.rekel direktor inštituta za vzdrževanje piramid Našel Hasan, bodo najprej obnovili južno stran piramide, ostale tri strani pa pozneje, pač sproti kolikor bodo dopuščala sredstva, ki pa jih bo treba šele zbrati. Ko bodo nadomestili bloke, ki jih je zob časa razjedel, z novimi bloki istih mer, a kemijsko »obdelanimi*, se bo vsai z južne strani piramida zdela kot nova. Pri tem pa bodo — čeprav smo v 20. stoletju — opravili vsa težaška dela podobno kot pred 5.000 leti ko so’ piramido gradili.
Keopsova piramida je ena največ jih piramid in je zgrajena iz treh milijonov velikih blokov zelo poroznega apnenca. Ta apnenec močno absorbira deževnico, za katero moramo v zadnjih časih reči, da ni vedno čista, ker vsebuje razne kemikalije in te kemikalije razjedajo apnenec, ki pod vplivom toplote razpada v drobcen prah. Egiptovski arheologi izražajo u-pravičen strah, da bi ta proces mogel v doglednem času privesti do hudih poškodb na piramidi, celo do njenega zrušenja.
Egiptovsko ministrstvo za starine namerava po restavriranju Keopsove piramide restavrirati tudi ostalih 79 piramid, kolikor jih je v Egiptu. Seveda bo to potra-;alo kako desetletje in vprašanje je, če bodo vse piramide zdržale vedno hujšo korozijo ob vedno slabših ekoloških razmerah.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	W. A. Mozart: Čarobna piščal
13.30	Dnevnik in Danes v parlamentu
18.15	Vsakdanja pravljica
18.20 Ana dan za dnem
18.35 Ihtavi, simpatični Braccio di ferro, risanka
18.45	Drugačno poletje
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Vdova in policaj, 3. del
21.55 Avanguardie 60
Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Argumenti Program za mladino
18.15	V živalskem svetu Današnji dokumentarec nosi naslov «Družba naglih lov-cev», izdelal pa ga je Japonec Hani na področju Srednje in Severne Afrike, koder žive hijene, ki jim grozi nevarnost, da bodo izumrle. Njihova značilnost je življenje v dobro organiziranih tropih. Živijo v jamah, ena žival ob drugi in te jame, ki si jih same izkopljejo. so tudi njihovo pribežališče ali skrivališče. Včasih pa se hijene prilastijo jame neke druge divje živali.
18.40	Risanka
18.50	Dnevnik 2 - Danes v parlamentu in Šport
19.10 Srečanje z Atlas Ufo Robot in Superman
19.45	Dnevnik 2 - Odprti studio
20.40	Dnevnik 2 - Dossier
21.30	Umazana pogodba, film Vsebina dela »Umazana pogodba* je naslednja: Killer, ki je pravzaprav morilec po poklicu, dobi nalogo, da likvidira tri osebe. In to v Evropi. To svojo nalogo bi moral začeti v Španiji. Toda kaj se zgodi s človekom,
ki po navadi ljubezen ku puje, a se v tem primeru zatreska? S tem gre njegov pcklic k vragu? In kaj se tudi zgodi, če je ena izmed njegovih žrtev njegov nekdanji poklicni kolega? Joh-nathan, kot se killer imenuje, se ob izvajanju te nalo ge srečuje z vsemi temi problemi in je po tem popolno ma logično, da svoje naloge ne more izpeljati, posebno še, ker ga premaga ljube zen. Toda tudi ta izbira ni njegova dokončna izbira.
Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti in Rim: Lahka atletika
JUGOSLOVANSKA TV Lj'ubljana
19.00	Poročila
19.05 Folklorna skupina «Vlaho Banovec»
19.30	Obzornik
19.40	Gledališče slepih
20.15	Risanka
20.30	TV dnevnik
21.00	Deset let prvega pristanka na Luni
21.50	A. Haley: Korenine - TV nadaljevanka
22.40	Iz koncertnih dvoran
Z. Ciglič: Simfonične skice, J. Brahms: Koncert za violino in orkester v D-duru
Koper
20.25 Odprta meja
20.50	Stičišče
21.00	Risanke
21.15	TV dnevnik
21.30	Ironside - TV film
22.20 Aktualna tema
22.50	Narodna glasba:	folklora
Vojvodine, 1. del
Zagreb
19.00	Poročila
19.05 TV koledar
19.15	Pionirski TV studio
19.45	Narodna glasba
20.30	TV dnevnik
21.00	Aktualna oddaja
22.00	Celovečerni film
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem; 9.30 Rdeče, rumeno, zeleno... in še kaj; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Roman v nadaljevanjih; 11.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Za prijetno popoldne: Domači in tuji kantavtorji; 14.45 Naši nepoznani znanci; 16.30 Rezervirano za...; Obravnava posameznih vprašanj s področja kulture, znanosti, prosvete in prostega časa; 17.05 Operna sezona.
KOPER
(Italijanski program)
8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30,
čija; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Do volite, da se zabavam; 11.30 Glasbena oddaja z Omello Vanoni;
12.03	Vi in jaz; 14.30 Knjige in glasba; 15.03 Rally; 15.35 Popoldanska srečanja; 16.40 Klasična glasba in mladi; 17.00 Radijska pravljica; 17.30 Califomia drea-min’; 17.55 Mala zgodovina angleških besed: 18.35 Srečanje s Sheilo B. Devotion, Florenzanom in the Friss Kream; 19.15 Poslušaj, večeri se; 20.00 Kino, gledališče in družba; 20.30 Radijska priredba;
21.03	Radio 1 - jazz.
RADIO 2
7.30. 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30. L5^0,„A6-5j), 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Nekega drugega dne; 9.32 Ra-.ptijsjca.priredba; 10.12 Luna v vod
mmmmm	s s
10.00	Z nami je...; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno copoldne; 14.33 Izbrani za vas; 14.45 Kirn parade; 15.00 šport; 15.10 Iz melodije v melodije; 16.00 Solisti klasičnih instrumentov; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 Srečanje z našimi pevci; 18.32 O-pera skozi čas; 19.32 Svet plošč;
20.00	Discoteca sound.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Od Matajurja, Rezije, Kanalske doline do Jadrana; 14.37 Izbrali smo za vas; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Mladi izvajalci -gojenci glasbene šole Šempeter; od 18.00 dalje prenos RL.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.20 Jutranje prebujanje; 7.45 Poštna ko-
Pesmi za vsakogar; 12.45 Alto gradimento; 15.00 Radio 2 - poletje; 17.50 Long playing Hit; 18.40 Program s Pipporn Francom; 20.30 Spazio X.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 16.00 Poročila; 7.35 Vremensko poročilo za pomorščake; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan;
9.30	Mladi koncertant; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični na potki; 11.05 Rezervirano za...; 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 P<. domače; 14.00 Danes do 13.00; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 V korak z mladimi;
16.30	Zabavna glasba; 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18.00; 19.00 Ludvvig van Beethoven: Sonata quasi una fantasia v cis-molu; 19.15 Claude Debussy: Igre; 19.35 Zborovska glasba v prostoru v času; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.45 Tipke in godala; 22.05 Radijska igra; 23.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 S popevkami po Jugoslaviji.
iMiiiiiiiifiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiitiiniiiiiiiiiiiiiiB
Klinično že mrtva Gal ja je rodila
Keopsovo piramido bodo restavrirali
KAIRO — Čez poldrugi mesec bodo začeli v Egiptu veliko delo, namreč restavriranje ene izmed Stranj velike Keopsove piramide v Gizi. S tem hočejo preprečiti nadaljnjo erozijo apnenčastih blo-
Mlada ženska se je počutila slabo in jo je zdravnik napotil v bolnišnico. Ko so jo pripeljali v bolnišnico, ji je postalo še bolj slabo in izgubila je zavest. Prenehala je dihati in tudi srce je prenehalo biti. Nastopila je smrt. Začelo se je naglo oživljanje. Po de-vedesetih sekundah masaže srca in umetnega dihanja se je bitje srca in dihanje obnovilo. Toda stanje bolnice je bilo še vedno slabo, kar se je kazalo v zelo nizkem pritisku, naglem dihanju in oslabljenem bitju srca. Elektro-kardiogram je kazal, da je pri bolnici močno obremenjena desna stran srca. Zdravniki so računali, da gre za tromboembolijo. Iz tega so tudi sklepali, da je bil vzrok prejšnje klinične smrti drobec sesirjene krvi, ki ga je krvni obtok prinesel v pljučno arterijo.
Še do pred nedavnim se je trom-boembolija smatrala za usodno komplikacijo. Danes od tromboem bolije umre precejšen odstotek ljudi. Da bi se naraščanje tega vzroka smrti preprečilo, so v SZ ustanovili zvezni center za naglo diagnostiko in zdravljenje embolije pljučne arterije.
Zdravstveni strokovnjaki, ki delujejo na tem področju, sodelujejo s strokovnaki z raznih ustanov za nujno pomoč. Na tem področju zdravstva že dvajset let dela kirurg Džondo Natradze, ki sedaj načeluje omenjenemu centru. Njegove izkušnje v boju pro-
ti tromboemboliji se uvajajo v prakso vse sovjetske zdravstvene zaščite.
Ko je Galja, v začetku omenjena ženska ponovno oživela, je takoj prispel k njej Džondo Natradze s svojo ekipo. Naloga, ki je bila pred njimi, ni bila lahka. V težkih pogojih tromboembolije je bilo treba rešiti mater in otroka. In to, kar je v tem trenutku napravil Natradze je bilo res nekaj posebnega: Bolnica je na operacijski mizi pod delno narkozo. V kirurgovih rokah je namesto operacijskega noža dolg kateter, ki ga Natradze potiska v veno. Ves potek rentgenolog rentgenizira, hkrati so tudi televizijske naprave in kot v ogledalu se na ekranih vidi pot tenke cevi, ki se kot drobcena »kača* prebija vedno globlje, vse do prsnega koša. In tako je tanki kateter šel skozi gornjo prehodno veno in se pojavil v desnem srčnem predvoru. Od tod je drobcena cev, drobcena »kača* prispela vse do pljučne arterije in se ustavila na samem »vhodu* v pljuča.
In namen je bil dosežen že v samih petih minutah. Rentgenolog je napravil serijo rengentskih posnetkov in na njihovi osnovi so določili kraj in obseg krvnih žil. «Kljun» sonde, ki jo je kirurg potisnil v pljučno arterijo, je oživel. Prehodnost krvnih žil je bila vzpostavljena, vzpostavljen je bil tudi krvni obtok.
S tem se je zgodil «čudež». Galja ni bila več modra v obraz, čez nekaj minut je imela že normalno barvo. Kmalu zatem je spregledala in izrekla prve besede. S tem pa še ni bila vsa o-peracija končana. Skozi isti kateter so vbrizgali preparat, ki je »raztopil* strjeno kri. Pljuča so začela krvi posredovati kisik, Galja je bila dokončno rešena.
Toda s tem še ni bilo vse rešeno. Ker je bila dlje časa brez zadostne količine kisika, bi to lahko povzročilo predčasni porod. Stanje je bilo kritično. In v kolikor bi se porod že začel, bi bilo v nevarnosti tudi njeno življenje. Stanje je torej še vedno kritično, tako kritično, da bi ne preživela niti skrajne rešitve — carskega reza. In tedaj je stopila v akcijo ekipa tako imenovane intenzivne terapije, brigada strokovnjakov ki jo vodi Vladimir Rodinov. Naloga te ekipe je bila odstraniti posledice podaljšanega pomanjkanja kisika v organizmu, ki je bil že mrtev. In ta proces se je vršil v posebej opremljeni sobi s povečanim atmosferskim pritiskom, kjer je Galja vdihavala »gostejši* kisik. Zdravniki so s svojim posegom uspeli in Galja je rodila kot vse zdrave ženske. Rodila je zdravega sina. Rodila je torej že mrtva mati. ki je v osmem mesecu nosečnosti doživela klinično smrt.
nogomet
PRVA ZVEZNA JUGOSLOVANSKA LIGA
ODLIČEN START DINAMA
Ljubljanska Olimpija brez golov v tekmi z Budučnostjo za Bežigradom - Domačini boljši - Crvena zvezda in Hajduk s težavo do zmage
TENIS
DAVISOV POKAL
Prvo kolo jugoslovanskega prvenstva v prvi zvezni ligi je bilo na-Klonjeno domačim ekipam, ki so gostujočim prepustile le dva remija in eno zmago.
Za prvo (sicer delno) presenečene je poskrbel prav mostarski Ve-^ ki je z golom svojega izbranega strelca Halilhodžiča premagal novosadsko Vojvodino. Ta se je v letošnjem prvenstvu pojavila brez o-Krepitev in bo torej najbrž bila protagonist le v boju proti izpadu. Ve-ež> ki vsako leto velja kot favorit Za visoko uvrstitev (letos pa bo i-M brez Vladiča), kljub zmagi ni ravno blesteče igre. Domačinom sta točko iztrgala še apredak in Budučnost (ki je izko-nr a..jalovost napada ljubljanske bmpije). Odsotnost Mehmeda Bu-. v vrstah ljubljanskega prvoligaše se je še posebej poznala. Olimpija le *>ila večji del tekme v premo-Cl’ ^da ustvarila si je malo prilož-n°sti, pa še teh ni izkoristila. Pravo podobo «zelenih» in njihove realne možnosti v letošnjem prvenstvu Pe bomo lahko videli šele v 3. ko-U' ko bo Buza okreval, Ljubljan-ane pa bo okrepil še Vili Ameršek. Za najizdatnejšo zmago je poskr-^grebški Dinamo, ki je na mak-stmirskem stadionu popolnoma nad-Knlil beograjskega Partizana. Pet-"rat so Zajec in tovariši zatresli pežo gostov, najbolj pa se je pri pm izkazal Bonič (ki je v zadnjem tanutku prevzel mesto čalasana): .u je kar trikrat uspešen. Dinamo je že v tej tekmi dokazal, da bo tu-letos med absolutnimi protagoni-. Prvenstva. S svojo spektakularno 'Sro in odličnimi strelskimi sposobnostmi so Zagrebčani res navdušili občinstvo in prikazali najboljšo gro prvega kola (ki je bila sicer n,a običajni nizki kakovostni ravni). 0 Pa je tudi dobra spodbuda za z italijansko Perugio (pokal 'jr-rA), ki se je pred dnevi nevar-d° okrepila z državnim reprezen-^utom Rossijem.
Tudi ostala dva velika favorita za lončno zmago, splitski Hajduk in nnegrajska Crvena zvezda, sta žela Pomembni uvodni zmagi, čeprav z Sta nista zadovoljila. Hajduk je ce-
0	moral nadoknaditi gol Rodiča. To j® Spličanom uspelo le v drugem Polčasu z zadetkom Čopa in Djor-
Jeviča. Beograjčani pa so zatresli jnnozo trdožive Slobode šele v 70. m‘n-, po zaslugi Filipoviča.
Mnogo lažji zmagi pa sta dosegla njaki Radnički in sarajevski Željez-■car. Zelo razburljivo je bilo sre-ahje v Skopju, kjer je domači Varan Premagal Rijeko. Gostje 'tajpr.jSe sPopadu znesli predvsem nad nPnikom, ki naj bi dosodil domačiji1. »izmišljeno* enajstmetrovko in j®, bil do Rečanov z izključitvijo Hr-!®a sploh preveč strog. jVa splošno je torej prvo kolo po-n*alo brez večjih presenečenj. Vsi tlnk jš' so pospravili prvi par točk, 0bre igre je bilo malo, grobosti J'0'j. Skratka vse po starem, če-{vv je treba pristaviti, da je te-Sna kondicija vseh igralcev ra-l^mijivo dokaj poprečna, saj so bi-
1	. Predprvenstvene priprave letos i®mno kratke.
r,. IZIDI 1. KOLA tanamo — Partizan	5:1
Dhmpija — Budučnost	0:0
;°lvodina - Velež	0:1
(fijezničar — Borac	2:0
~fvena zvezda —■ Sloboda 1:0 «ajduk - Osijek	2:1
F,1 k - Napredak	1:1
Vardar - Rijeka	3:1
adnički — Sarajevo	1:0
r,.	LESTVICA
Vardar, željezničar, Haj-čki ’■> ^rvena zvezda, Velež, Radni-Napredak, Čelik, Budučnost, hJbPija 1; Osijek, Sarajevo, Sloji a’ Vojvodina, Rijeka, Borac in artizan 0.
Jetika
DRŽAVNEM PRVENSTVU
Izreden uspeh Uredane Kralj v metu krogle
•Jv-
basto ^t*et'nje Bora, ki so včeraj prv na državnem atletskem čile 1Stv!1 v Rimu, so že vse zaklju-j,„ sy°je tekmovanje.
®n uspeh je dosegla Loreda-na odlično 4. mesto, z re-
se uvrstila v metu
sa-
stro-
12.29 m, kar je letos njen Irp*Jši rezultat.
Vanj,, Tavčar, ki je med ogre-Zu j,m dosegla nekaj metov bli-hiem šnešrov. je na tekmovanju go <,nj°?‘vela nepriliko z zelo s heveii *Co’ ^ ji je dosodila dva *r>etigiavna meta, zaradi slabega iz-°dlodicta' Močno potrta zaradi teh tazoni „.ie nato dosegla v zadnjem in Se r^jivem metu samo 11,31 m ta, i® uvrstila na 9. mesto, se jp bitat te sodniške »represije* je t)pb°kazal tudi v metu diska, kjer hlebov a skr°mno razdaljo 37,30
PAntoni, ki je nastopila v Svoj; b’h na 400 m čez ovire, je v sltuPim dosegla poprečen čas
latirip'1 °stalimi tekmovalci je Ur-čaiej za i,4al kladivo 72,56 metrov bostai - metom pa je obenem ski Ze, Petič zaporedoma italijan-p ^vak.
zanimiv je bil dvoboj v Silvan ska ,med »starcem* 34-letnim bsom Simeonom in De Vincen-c®ntiSp,:,meon ie prekinil De Vin-
svojem zadnjem poizkusu, v katerem je vrgel disk 6 centimetrov dlje od svojega neposrednega tekmeca, ki se je moral tako zadovoljiti z drugim mestom.
V hoji na 10 kilometrov ni prišlo do presenečenja, saj je zmagal favorit Damilano.
Nekaj rezultatov:
MOŠKI
Kladivo: Giampaolo Urlando	72,56 m
Disk: Silvano Simeon	60,66 m
De Vincentis	60,60 m
Krogla,: Angelo Gropelli	19,35 m
Kopje: Vincenzo Marchetti	77,04 m
Hoja: Maurizio Damilano	41’49”
ŽENSKE Krogla: Angela Anzelotti	15,33 m
Disk: Maristella Bano	52,32 m
V SAN JUANU
Vseamerlške igre so zaključili
SAN JUAN — Z veličastno slovesnostjo so se včeraj v portoriški prestolnici zaključile vseameriške i-gre. Potrdile so premoč atletov in atletinj ZDA, istočasno pa so tudi dokazale moč kubanskega športa, ki
se je kljub manjšemu izboru (ne smemo pozabiti, da ima Kuba približno sedem miljonov prebivalcev) uvrstili na odlično drugo mesto in to celo pred državami kot so Kanada in Brazilija. Res je sicer, da je tokrat kubanska reprezentanca dosegla nekaj manj uspehov kot lani, kljub temu pa ostaja še naprej športna velesila.
V zadnjih dneh te velike prireditve so bila na sporedu še zadnja tekmovanja v atletiki ter razna finalna srečanja. Določili so namreč prvaka v moški košarki (ZDA so premagale domačine), ter v ženski košarki (Kuba je premagala ZDA). Zaključili so se tudi boji v boksu, kjer se je v težki kategoriji ponovno izkazal že legendarni Teophilo Stevenson. V boksu pa so prva zlata odličja prejeli tudi domačini.
MOTOCIKLIZEM
MADRID — Svetovni motociklistični prvak Angel Nieto je utrpel po padcu na motociklistični ekshibiciji v Vila Real na Portugalskem hude poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti mesec in pol.
Italija v conskem finalu po zmagi nad Madžarsko
Polemično dejanje Panatte ■ Italija zdaj proti Veliki Britaniji
ATLETIKA
BUKAREŠTA — Na romunskem državnem prvenstvu v atletiki je Natalia Maraneseu zabeležila letošnji najboljši čas v teku na 1500 m. Progo je pretekla v 3’58”2.
..........
KOLESARSTVO
«ZLA TO KOLO
F. Moser osvojil dirko z zmago v zadnji etapi
S tem uspehom seje oddolžil za neuspeh na «Ciru»
URGNANO — Francesco Moser je zmagovalec kolesarske dirke za trofejo »Zlato kolo*. V zadnji etapi na kronometer je zadal namreč 38 sekund zaostanka dotlej prvouvršče-nemu na skupni lestvici, Saronniju, ki se je v nedeljo uvrstil na drugo
jimi nekdanjimi soigralci. Crespi je ob tej izjavi Čuka ostal precej presenečen, saj še zdaleč ni pričakoval te njegove odločitve.
Povratek Čuka pomeni veliko pridobitev za zamejski šport posebno pa še za vrste naše združene ekipe
mesto. S tem se je Moser še v ve-1 Jadran, ki vsekakor z njegovim pri
čji meri oddolžil za poraz, ki ga je doživel' ffif. lkr!dzhi''(firki''po Italiji. nMosepjevp .dobro..formo je potrdila žh 'drugk' etapa'' ki 'se je zaključila v Lumezzaneju. Po 217 km dolgi progi je namreč v sprintu premagal Saronnija in Gavazzija, ki sta mu edina ostala za petami do cilja.
Kljub temu pa se lestvica najboljših ni bistveno spremenila in vse je morala odločiti šele zadnja e-tapa na kronometer. Moser je premočno zmagal. Drugi je bil Saronni, tretji pa Visentini. In ti trije kolesarji so zasedli tudi prva tri mesta na končni lestvici te krožne dirke.
KONČNA LESTVICA:
hodom ne bi smela odigrati podrejene vloge v prvSn.svtu D lige.
RIM — Italija se je po predvidevanju uvrstila v evropski finale cone A Davisovega pokala. V srečanju z Madžarsko je zmagala namreč s 3:2. Odločilno točko je v zadnjem dnevu dosegel Barazzutti, medtem ko je Zugarelli, ki je stopi na igrišče namesto Panatte, izgubi proti Taroczjjju.
Prva sta se na Foru Italicu srečala Szoke in Barazzutti. Po enakovrednem začetku, v katerem pa nj manjkalo napak, je Italijan v devetem gamu le strl odpor nasprotnika. Z «breakom» je povedel s 5:4 (to je bil že drugi Barazzutti-jev <sbreak»), nato pa še izkoristil svoj servis. Prvi set se je zaključil pri izidu 6:4. V drugih dveh nizih skoraj ni bilo več igre. Szoke se je namreč, vdal v svojo usodo in s tem zapečatil tudi končni izid tega polfinala. Kočni rezultat dvoboja Barazzuttti - Szoke 3:0 (6:4, 6:1, 6:1) je privedel v vodstvo Italijo s 3:1, kar ji je tudi zagotovilo napredovanje.
V	drugem srečanju sta zaigrala Zugarelli in Taroczy. Panatta namreč ni hotel stopiti na igrišče in je s tem ponovno dvignil val polemik.
Preidimo spet k športni strani srečanja. Zugarelli je dobro začel, Madžar pa se le ni predal. Z dobro in koncentrirano igro je onemogočil sicer prizadevnega Italijana. Izid tega srečanja je bil sledeč: Taroczg -Zugarelli 2:0 (6:4, 6:3).
S tem srdčanjem se je rimski polfinale zaključil in Italijani morajo sedaj čakati do 14. septembra, ko se bodo (spet v Rimu) srečali z Veliko Britaniio, ki je v Eatbournu premagala Španijo s 4:1.
V	zadnjih dveh srečanjih tega drugega polfinala cone A so zabeležili sledeče izide: Higuerasa - Lloyd 3:0 (6:3, 6:0, 6:4), Cox - Munoz 3:0 (6:1, 6:3, 6:2).
V	coni B so še v finale uvrstili poleg čehoslovakov, (ki so premagali Francoze s 4:1) še Švedi. Slednji s0 v Bukarešti premagali Romane s 3:2; izidi zadnjega dne so bili naslednji: Borg - Nastase 3:0 (6:3, 6:0. 6:0), Haradau - Simonsson 3:0 (6:3, 6:4, 6:3).
V	zadnjem dnevu pariškega polfinala pa so zabeležili te izide: Lendl -Moretton 3:0 (6:1, 6:2. 6:2), Noah -Šmid 3:0 (7:5, 6:1, 6:2).
NEW YORK — Na mednarodnem teniškčm' turiiifjti v Forest Hillu je
McEnroe (ZDA) premagal Indijca Amritraja z rezultatom 6:2, 1:6, 6:1.
GASTAAD (Švica) — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Švice je v finalnem srečanju Pinner (ZRN) premagal McNamaro (Avštral.) s 6:2, 6:4, 7:5.
Ob zaključku športne sezone
Danes na Kontovelu društveni praznik
Danes ob 20. uri bo na Kontovelu tradicionalni društveni praznik. Govorimo o tradiciji, ker ga neumorni delavci športnega društva Kontovel priredijo ob koncu vsake športne sezone. Praznik je namenjen v prvi vrsti vsem športnikom in športnicam tega športnega društva in, seveda, vsem tistim, ki z zaupanjem in veseljem spremljajo ali pomagajo piri tej bogati in plodni dejavnosti. Namen praznika pa je predvsem ta, da se ob koncu sezone vsi skupaj športniki, odborniki, simpatizerji in navijači še enkrat zberejo ob žlahtni domači kapljici in ob cvrtju svežih rib, s tem pa se obenem tudi potegne črta pod minulo športno sezono. Praznik je tudi majhno priznanje za vse, ki so na kakršenkoli način sodeloval' s tem športnim društvom.
AVTOMOBILIZEM
V ZANDVOORTU
Cheever zasluženo prvi
ZANDVOORT (Nizozemska) — V
9.	dirki avtomobilskega prvenstva formule 2, je zasluženo slavil zmago »Američan iz Rima* Eddie Cheever, ki se je rodil v italijanski prestolnici in tam tudi živi, je s to zmago prehitel na skupni lestvici Švicarja Surera.
Vrstni red nedeljske dirke:
1.	Cheever (beta - osella)
2.	Fabi (scaini - march) po
3.	Surer (march - BMW)
4.	Colombo (march - BMW)
5.	Helton (ralt - hart)
6.	Elgh (ralt - hart)
SKUPNA LESTVICA:
Cheever 29, Surer 28, Henton 24, Dogall in Daly 18, Stohr 15, Gabbia-ni 13.
1”
2”
12”
18”
24”
Športna poroka
BUKAREŠTA — Po švedski zmagi proti Romuniji 3:2 v B skupini evropskega dela Davisovega pokala, je Bjorn Borg izjavil, da se bo prihodnje poletje poročil z romunsko tenisarko Mariano Simione-scu. Romunske oblasti so namreč že dovolile, da se Mariane poroči z Borgom.
VATERPOLO
V nedeijo se je začel v Neaplju mednarodni vaterpolski turnir, na katerem sodeluje tudi jugoslovanski prvoligaš Korčula. Že v prvem srečanju pa so igrali Jugoslovani s favoritom Orvosijem iz Budimpešte. Tekmo so, seveda, visoko izgubili z rezultatom 10:3. V drugem srečanju pa je Fiat Ricambi iz Turina nepričakovano premagal domačo e-kipo Canottieri iz Neaplja s 6:4.
i
Podobnih ogorčenih bojev pod koši je bilo na Borovem košarkarskem turnirju, ki je bil namenjen veteranom in rekreativcem, res dosti. Vendar pa so bili boji skoraj vedno v strogem športnem duhu. Na sliki prizor med ekipama Spumpanih in Barkovljanov - Rojančanov
fiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmUiuMiiiiiiiiiuiuiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiifmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinumiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiii
/. KOTALKARSKA TROFEJA PD OTON ŽUPANČIČ
Prvo mesto za Štandrežce
Nad sto tekmovalk sedmih društev - Domačini osvojili štiri prva mesta - Zvečer kotalkarska revija
Kakih sto tekmovalk in tekmovalcev sedmih društev s te in one strani meje se je v soboto udeležilo v domu Andrej Budal v Štandrežu prve kotalkarske trofeje PD Oton Župančič, ki je je organiziralo domače kotalkarsko društvo.
Na prireditvi, ki je vsestransko uspela in to zaradi odlične organizacije, so poleg domačinov na-
1.	Moser
2.	Saronni
3.	Visentini
4.	Beccia
5.	Gavazzi
HOKEJ
11.2314
38”
115”
3’05”
411”
(JICIVJIUI uk:	vur
v° Premoč v tej disciplini v
BARCELONA — Portugalska e-kipa Oeiras je osvojila že tretjič zaporedoma pokal pokalnih prvakov v hokeju na kotalkah, potem ko je v Španiji premagala domače moštvo Voltrega s 6:3. Tudi v prvem srečanju so bili Portugalci uspešnejši, saj so zmagali kar z 10:1.
NOGOMET
MUNCHEN —Vratar Bayerna in državne reprezentance ZRN Sepp Maier se je hudo poškodoval v avtomobilski nesreči. Zdravniki so potrdili, da Maier ne bo mogel igrati v prihodnji nogometni sezoni in je sploh dvomljivo, če bo sploh lahko še kdaj igral, saj je zadobil mnogo zlomov in celo možganski pretres.
NEVV YORK — Američan Eddie Dibbs je v finalnem teniškem srečanju mednarodnega turnirja v Forest Hillu premagal svojega rojaka Harolda Solomona s 7:6, 6:1. Forest Hill, ki je do predlani veljal tudi za mednarodno prvenstvo ZDA in je spadal med najbolj svetovno znana prvenstva velikega «slama», je bil letos le ekshibicijskega značaja.
Čuk zapustil Hurlingham
Mauro Čuk, košarkar, ki je zrasel v vrstah Kontovela, je pred dvema letoma zapustil svoj matični klub in prestopil v vrste tržaškega prvoligaša Hurlinghama. Po dveh letih bolj ali manj uspešnega igranja za italijanski klub se je moral Mauro odločiti ali se vrne na Kontovel, ali pa ostane dokončno pri Hurlingha-mu. Tako je namreč določala pogodba, ki so jo Kontovelci podpisali s tem profesionalnim klubom. 14. julija pa je zapadel rok. ko se je fant moral dokončno odločiti o svoji nadaljnji košarkarski bodočnosti.
Čeprav je bil še nekaj dni pred zapadom roka 'še precej neodločen, je na sestanku, ki so ga imeli odborniki Kontovela s tehničnim direktorjem Hurlinghama Nestorjem Crespijem, izrazil željo, da bi v prihodnji sezoni igral zopet s svo-
Za košarkarsko ekipo Jadrana bo v letošnjem prvenstvu predstavljal prihod Starca in Čuka veliko okrepitev .......................
KOLESARSTVO
18. ETAPA «T0URA»
Nizozemec loetemelk zmanjšal svoj zaostar.2k na skupni lestvici
Po njegovi včerajšnji zmagi ga ločita od vodečega Hinaulta še slabi dve minuti
ALPE D’HUEZ — Zadnja alpska gorska etapa «Toura», ki se je začela in zaključila v istem kraju, je bila zelo naporna. Zmagal je Nizozemec Zoetemelk, ki se je tako vsaj delno «maščeval» Hinaultu za poraz, ki mu ga je ta zadal v preteklih dneh in mu s tem odvzel prvo mesto no skupni lestvici.
Zoetemelkov napor pa ni rodil zaželenih sadov, saj je Hinaultu odvzel premajhen izkupiček 6ekunri, da bi se to bistveno poznalo na skupni lestvici. Na cilj je prispel namreč le 47 sekund pred Franco zom. ki si je zagotovil v tej etapi tretje mesto.
Včerajšnja vožnja je imela tri naporne vzpone pred zaključnim vzponom na cilj. Ti leteči gorski cilji pa niso prinesli na lestvici nobene bistvene spremembe. Edini, ki se je z njimi delno okoristil je bil Italijan Battaglin. Ker so v nedeljo pri njem ugotovili, da je bil dopingiran. so ga namreč kazno vali z desetimi minutami pribitka in odvzemom 24 točk. Ker je bil Bat taglin včeraj na vseh treh gorskih
ciljih drugi in končnem cilju peti je spet nekoliko popravil svoj položaj.
ETAPNA LESTVICA
1.	Zoetemelk (Niz.)	4.23'28”
2.	Van Impe (Bel.)' po 40”
				
S m 1	I e J			1 j
1. —
2. -
3. —
4.	-
5.	-
6. -
1.	Neneid Gruppo
2.	Giunchi
1.	Alula
2.	Allali
1.	Ser
2.	Calpurnia
1.	Chibo
2.	Cirelkla
1.	Beato Angelico
2.	Algrate
1.	Wolferman
2.	Tricesimo
1
X
1
1
2
1
1
2
2
1
X
X
KVOTE:
12 - 10.914.941 lir 11 -	376.377	lir
10 —	29.500	lir
3.	Hinault (Fr.).	47”
4.	Agostinho (Port.)	1’05”
5.	Battaglin (It.)	1’11”
6.	Martinez (Fr.)
7.	Wellens (Bel.)	1’23”
8.	Kuiper (Niz.)	t’48”
9.	Bernardeau (Fr.)	2’29”
10.	Levavasseur (Fr.)
SKUPNA LESTVICA
1.	Hinault (Fr.)	74.02'30"
2.	Zoetemelk (Niz.) po 1’58”
3.	Kuiper (Niz.)	21 ’23”
4.	Agostinho (Port.)	21’48”
5.	Bernardeau (Fr.)	23’40”
6.	Maos (Niz.)	30’50”
7.	Battaglin (It.)	31’]9”
8.	Wellens (Bel.)	3228”
9.	Criquielion (Bel.)	33’55”
10.	Thurau (ZRN)	3919”
TENIS
ANTiBES — Potem ko je v četrtini finala premagala Stovevo (VB), je Jugoslovanska tenišarka Mirna Jaušovec v polfinalu teniškega turnirja v francoskem Antibesu izgubila z Billie Jean King (ZDA) z 2:0 (6:3, 6:4).
Grandi Motori iz Trsta, AC iz Pie risa, ITC iz Tržiča ter AP iz Ronk.
Prvo mesto ter trofejo so si po celodnevnem tekmovanju prislužili domačini, ki so zasedli štiri prva mesta. Dobro so se odrezali tudi poletovci, ki so zasedli dve prvi mesti ter tretje mesto na skupni lestvici.
V večernih urah pa je bila na vrsti kotalkarska revija, na kateri so nastopile Vsa prisotna društva s svojimi najboljšimi točkami.
Ob koncu naj poudarimo veliko prisotnost občinstvo, kar vsekako! dokazuje, da si takih manifestacij še želimo.
ZAČETNIKI
1.	Clemente Roberto (Pieris)
2.	Bosma Paolo (Pieris)
ZAČETNICE
1.	Marvin Deborah (Župančič)
2.	Lutman Anita (Župančič)
3.	Guastini Etena (GMT)
4.	Crismani Rossella (Župančič)
5.	Marušič Deborah (Župančič)
6.	Vettorello Roberta (Pieris)
NAJMLAJŠI
1.	Kosmač Damjan (Polet)
2.	Moretto Giulio (Pieris)
NAJMLAJŠE
1.	Petrin Maja (Župančič)
2.	Ožbot Cristina (Župančič)
3.	Caruso Daniela (GMT)
4.	Kovic Caterina (Župančič)
5.	Zenič Wihna (Polet)
6.	Piccinin Renata (GMT)
7.	Gaiotto Manuela (Župančič)
8.	Paulin Marjana (Župančič)
9.	Jancer Chiara (ITC)
10.	Mavrič Alenka (Nova Gorica)
11.	Marušič Lara (Pieris)
12.	Gregori Elisabetta (Polet)
13.	Ferigo Valentina (AP)
14.	Sgrazzutti Giuliana (ITC)
15.	Giuricic Lauretta (ITC)
16.	Coslovic Federica (Polet)
17.	čigon Silvana (Nova Gorica)
18.	Cipot Bojana (Nova Gorica)
MLADINCI
1.	Kokorovec Samo (Polet)
2.	Marzano Dttavio (ITC)
3.	Brisco Paolo (Župančič)
4.	Ghergolet Mario (AP)
5.	Kokorovec Moimir (Polet)
6.	Paulin Andrea (Župančič)
7.	Benes Sandro (AC)
MLADINKE
1.	Marassi Nadia (Župančič)
2.	Macuz Damiana (Župančič)
3.	Visintin Tania (Župančič)
4.	Sossi Nicoletta (Polet)
5.	Perossa Laura (GMT)
Ekipna lestvica
1.	Oton Župančič	65
2.	GMT	27
3.	Polet	22
3. Pieris AC	22
5.	ITC Tržič	13
6.	AP Ronke	6
7.	KUK Nova	Gorica 2
6.	Cingerli Loredana (Župančič)
7.	Minen Nadia (AP)
8.	Gallopin Marzia (AP)
9.	Palmarin Laura (ITC)
10.	Mamolo Barbara (Župančič)
11.	Crisman Lisa (GMT)
12.	Mavric Suzuna (Nova Gorica)
13.	Černe Susanna (Župančič)
14.	Massera Simonetta (Župančič)
15.	Spanghero Elisabetta (AC)
15. Unussj Fabrizia (Polet)
17.	Radivo Alessandra (GMT)
17. Sossi Elena (Polet)
19.	Puddu Sainantha (AP)
20.	Caiffa Michela (ITC)
21.	Cosolo Marianna (Pieris)
22.	Trevisan Fulvia (AC)
23.	Nardo Roberta (GMT)
24.	Brisco Martina (Župančič)
25.	Munc Ines (Nova Gorica) .
26.	Blažko Alenka (Nova Gorica)
JUNIORJI
1.	Grendene Silvano (Župančič)
2.	Benes Mauro (AC)
3.	Bastiani tfuUio (Župančič)
JUNIORKE
1.	Gandini Debora (GMT)
2.	Dup.ri Daniela (GMT)
3.	Shnqnutri#dC(ITg. .
4.	Marušič Silvana (Župančič)
5.	Gčrkič Alenka /.CPolet)
6.	Castellicchio Cristina (AP) 7..Busatto. Vjviana (ITC)
8.	Vergine Silvia (ITC)
Sossi Tatiana (Polet)
10.	Lan Iris (Nova Gorica) Glavina Emanuela (GMT)
12.	Pisk Lucia (Župančič)
13.	Tabaj Erika (Župančič)
14.	Laporr)arda Agnese (ITC)
15.	Caruso Paola (GMT)
Deiuri Cinzia (AP)
17.	Benes Barta (AC)
18.	Sabadin Suši (AP)
19.	Moretto Laura (AC)
20.	Križaj Matejka (Nova Gorica)
21.	Gardiman Haria (AP)
Rudi Pavšič
BOKS
MuNCHEN — Jugoslovanski boksar Mate Parlov se bo v soboto, 28. t.m. pomeril v polfinalu za SP novoustanovljene lahkotežke kategorije z 28-!etnim Brazilcem Oliveiro.
MOTOCIKLIZEM
LE CASTELLET (Francija) - Na motociklistični dirki VN Švice, ki so jo priredili na francoski progi v Le Castelletu, je v kategoriji do 750 ku-bikov slavil venezuelski dirkač Johnny Cecotto, ki je še bolj utrdil svoje vodstvo na skupni lestvici.
NAMIZNI TEN.IS
NA PRIPRAVAH V LATINI
Doljakova se je izkazala
Danes so se v Latini zaključile 19-dnevne priprave italijanske državhe mladinske in naraščajniške namiznoteniške, reprezentance, ki se pripravlja na nastop na evropskem inladin-skem prvenstvu, ki bo v Rimu cd 22. t.m. dalje, Priprav se je udeležila tudi naraščajniea ŠK Kras Sonja Doljak, ki se je. med petimi narašča jnicami in osmimi mladinkami izkaza'a zelo dobro. Premagala je vrsto bolj kvotiranih igralk, med katerimi naj omenimo mladinsko državno prvakinjo Mannicci, kar predstavlja za slovensko igralko res izreden .podvig. Doljakova je .morala položiti orožje edinole proti bivši državni prvakinji Bevilacqua in proti sv»ji večni tekmici, Tržačanki Cergol.
Sedaj se bo Doljakova preselita v. Rim, kjer Se bo .italijanska reprezentanca pripravljala 9 Sovjetsko zvezo na EP. Prvi del treningov reprezentance je vodila članica Krasa Sonja Milič.
—bs— .
TENIS
MONTECATINI' — Včeraj s0 še v toskanskem mestecu Montecatioi začeli polfinalni boji teniškega pokala Galea. V prvem polfinalnem srečanju tega teniškega turnirja,, ki je namenjen tenisarjem »under 21», so se srečali Italijani in Jugoslovani. Po prvem dnevu je italijanska 1 reprezentanca že visoko povedla s 3:0 in se tako uvrstila v finale. «Azzurri» so bili precej boljši in iz-kušnejši od «plavih», ki so z igrišča odšli poraženi ne samo v srečanjih posameznikov, ampak tudi v spopadu parov. Tenisarji so doslegli sledeče izide:
Parrimi - Buljevič 2:0 (6:3, .6:3) Rinaldini - Petkovič 2:0 (6:4, 6:1) Canessa in Alciati - Požar in Buljevič 3:0 (6:4, 6:2. 6:1)
Danes bosta na sporedu še zadnji dve srečanji posameznikov, ki pa ne moreta več odločati o končnem izidu.

Delovanje ZSŠDI
Seja odbora ZSŠDI
Na svoji torkovi seji je izvršni odbor ZSŠDI pozitivno ocenil nedavni obisk zamejske delegacije v Bosni in Hercegovini, kjer je bila sprejeta z veliko gostoljubnostjo in so bili postavljeni še trdnejši temelji vzajemnega sodelovanja na tele-snokulturnem področju, že septembra bodo zamejski športniki gostovali v BiH v treh panogah: nogometu, košarki in šahu, V nogometu bo nastopila mladinska selekcija, ki je že sodelovala na 3. srečanju slovenskih športnikov iz obmejnih dežel v Ajdovščini, kot so se izrazila društva na nogometni komisiji. Tudi šahovska ekipa (brez starostnih omejitev) bo na ravni selekcije, ki je prav tako nastopila v Ajdovščini, medtem ko naj bi v košarki gostovala mladinska ekipa Bora. Kar zadeva še sodelovanje z BiH, naj o-menimo, da bedo imeli košarkarji Jadrana priprave z ekipo Bosne v Sarajevu, namiznoteniške igralke Krasa pa se bodo udeležile priprav v Jajcu.
V skladu s svojim programom in obvezami je odbor ZSŠDI izdelal in določil koledar strokovnih tečajev za trenerje v raznih panogah. Vsekakor velja podčrtati veliko zanimanje za tečaj vaditeljev otroške telovadbe v Mozirju. Prijavilo se je kar 14 kandidatinj, oziroma kandidatov, ki se bodo tečaja udeležili v dveh izmenah, in sicer 26. julija in 30. avgusta. Tečaj prve stopnje za nogometne trenerje se bo odvijal v zamejstvu od 27. julija dalje, trene-
rji košarke pa se bodo v istem terminu zbrali v Idriji. Od 30. avgusta do 8. septembra bo pri Banih že ustaljeni odbojkarski tečaj za začet-nike-ce, istočasno pa tečaj za odbojkarske trenerje.
Odbor ZSŠDI je po razgovoru s člani namiznoteniške komisije osvojil predlagane pobude: a) skupina mlajših tekmovalcev (letniki 1968 do 1970) bo imela od 20. do 25. avgusta skupne priprave- v ,dveh skpinah po 12 igralcev, vsako izmed štirih diu-štev .(Bor, Kras, Mladina in Sirer na) pa lahko prijavi 6 igralcev. Storjeno bo vse mogoče, da bi se vzporedno s tem tečajem za tekmova’ce odvijal tudi tečaj za trenerje; b) 16 tekmovalcev, rojenih po 1. 7. 1962 (10 fantov in 6 deklet), bo'vv drugi polovici avgusta imelo na Ravnah skupne priprave, spisek pa bodo sestavih po preglednem kvalifikacijskem tekmovanju; č) treba bo poiskati v Sloveniji primernega kvalificiranega trenerja, ki naj bi treniral najbo'jše tekmovalce in koordiniral delovanje trenerjev pri vseh štirih zgoraj omenjenih društvih, ker so vsa društva ostata brez primernih kadrov (Miha Derganc in Valter Pertot sta oblekla vojaško suknjo). Osnovni cilj naj bi bila vzgojitev lastnih strokovnih kadrov.
—bs—
Ob smrti mame izreka Združenje slovenskih športnih društev v Italiji iskreno sožalje referentu za kolesarstvu Radlvoju Pečarju.
Uredništvo, uprava oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnino
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din. ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din
Postni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
2iro račun 50101-603-45361 <iADIT» • DZS • 61000 L|ubl|ana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mml 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožalja mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Za SFRJ
Oglasi
400 lir za
Stran 6
17. julija 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska I
ZTT
iTrst
Član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
CARTERJEV C0V0R 0 ENERGETSKI KRIZI
ZDA BODO MORALE V PRIHODNOSTI MOČNO ZMANJŠATI UVOZ PETROLEJA
Velik poudarek alternativnim virom energije in okrepitvi javnih prevozov
«Orli» so se predali oblastem
WASHINGTON — ZDA bodo morale v prihodnosti korenito zmanjšati uvoz petroleja in okrepiti alternativne vire energije: to je v nedeljo med drugimi poudaril predsednik Jimmy Carter v govoru, ki so ga neposredno prenašale vse najvažnejše ameriške televizijske mreže. »Vojna* proti energetski krizi se je torej v ZDA začela in tokrat brez večjih polemik, saj so nedeljski Carterjev govor in njegov osnutek za zmanjšanje uvoza petroleja vsi ugodno sprejeli, tudi republikanska opozicija, ki je bila v preteklosti vedno zelo kritična do predsednikovih pogledov na energetsko krizo.
Ameriški predsednik je rekel, da predstavlja sedanja energetska kriza za vsakega Američana, poleg materialnega tudi moralni problem, ki ga je treba čimprej rešiti, pa čeprav ni specifično govoril o varčevanju kot je bilo sicer pričakovati. ZDA bodo morale že s prihodnjim letom zmanjšati uvoz petroleja celo za štiri in pol milijona sodčkov in doseči stalno normo, ki ne sme presegati uvoza iz leta 1977. V zameno bo morala država močno o-krepiti izdelovanje sintetičnega goriva in okrepiti alternativne vire energije. Pri tem Carter ni omenil jedrske energije in zato lahko sklepamo. da Bela hiša še ni dokončno izdelala globalnega načrta za izkoriščanje te energije. Kot alternativo osebnemu prometu je Carter obljubil preureditev javnih prevozov in železniškega prometa, zaustavil se je tudi pri električnih centralah in pri tem podčrtal, da bo moral v veliki meri mesto nafte ponovno prevzeti premog, ki ga na svetu ne manjka.
Carterjev govor je, kot smo že o-menili, pozitivno odjeknil v ameriškem javnem mnenju in je po mnenju mnogih naenkrat dvignil predsednikovo popularnost v državi. Celo Edvvard Kennedy, ki bo morda prihodnje leto Carterjev tekmec za Belo hišo, je označil nedeljski govor za zelo resen in koristen prispevek v boju za prebroditev energetske krize.
Tudi vlade industrializiranih držav, ki so se udeležile nedavnega vrha v Tokiu, so doslej sicer pre vidno ocenile govor ameriškega predsednika. Glasnik nemškega zunanjega ministrstva je izrazil prepričanje, da bo Carterjev načrt in predvsem njegova uresničitev, pozitivno vplivala pri reševanju petrolejske krize, saj ZDA trenutno u-porabljajo kar eno tretjino celotne svetovne proizvodnje nafte. Prvi pozitivni komentarji na Carterjev go-
vor prihajajo iz Japonske in iz držav Evropske gospodarske skupnosti. Države proizvajalke nafte, ki jih je ameriški predsednik v svojem govoru ostro kritiziral in jih obtožil, da so v zadnjih mesecih neupravičeno povišale ceno petroleja, doslej niso še komentirale Carterjev načrt, čeprav je v okviru držav OPEČ tudi tokrat pričakovati različna in celo nasprotujoča si stališča, (st)
Preiskava o umoru milanskega odvetnika
MILAN — Nadaljuje se brez večjih presenečenj preiskava o umoru odvetnika in stečajnega skrbnika Sindonove banke »Privata italia-
nas> Ambrosolija, ki jo vodi namestnik državnega pravdnika Pomarici. Sodnik je tudi včeraj zaslišal več prič in odvetnikovih prijateljev, posebno pozornost pa posveča grožnjam, ki naj bi jih pokojni Ambro-soli prejel nekaj dni pred umorom.
PEKING — Kitajska vlada je včeraj uradno sporočila francoskemu ministru za industrijo, ki je na obisku v Pekingu, da ne bo kupila od Francije dveh jedrskih central, kot sta se obe strani pred časom domenili.
MONTEVIDEO — V 84. letu starosti je včeraj v urugvajskem glavnem mestu umrla pesnica Jau-na de Ibarbourou, ena izmed najvidnejših predstavnic latinskoameriške književnosti.
NA P0VARI10 SKUPŠČINE SFRJ
V Jugoslavijo je dopotovala delegacija palestinskega NS
Predvideni so razgovori s predsedstvom SFRJ, CK ZKJ in zvezno konferenco SZDL
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiimiiiiiiiuiiiMimiimiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO ŠE NEPOTRJENIH VESTEH 12 NIKARAGUE
Somaza naj bi že zapustil državo in se zatekel v Miami na Florido
ZDA in začasni vladni odbor izdelala načrt, ki naj bi ga Somoza sprejel - Kljub temu pa na jugu države še vedno divjajo srditi boji
MANAGUA — Nikaraški predsednik general Anastasio Somoza naj bi včeraj zjutraj zapustil svoj podzemeljski bunker, od koder je vodil državo od začetka sandinistič-ne vstaje. Kaže, da je Somoza odpotoval z avtomobilom, sam, in se napotil neznano kam. Malo pred svojim odhodom je Somoza govoril z nekaterimi novinarji in jim pokazal bombo kitajske izdelave: «To je primer komunistične agresije proti moji državi.*
Čeprav vest o odhodu Somoze ni potrjena, pa vendarle potrjuje ugibanja prejšnjih dni, ko so mnogi opazovalci napovedovali skorajšen diktatorjev odhod. In tudi če-Somoza še ni odpotoval, pa bi moral to storiti najkasneje do' jutri- Njegovo novo'zavetišče bo najbrž Miami na Floridi.
Vse tudi kaže, da so ZDA in začasna vlada za narodno obnovo Ni-karague premostili vse osnovne nesporazume, ki so bili še ovira na poti, da se nova vlada preseli v Managuo. Dolga pogajanja med vlado, ki jo podpirajo sandinisti in
Somozo samim (pri tem ne gre spregledati posredovalne vloge ZDA), pa naj bi pripeljala do sledečega načrta: Somoza naj bi odstopil, njegovo mesto pa naj bi prevzel v skladu z ustavo in zakoni novi predsednik, ki ga bo treba šele imenovati; bivši diktator bo zapovedal narodni gardi takojšnjo prekinitev ognja: prihod v Nikaraguo začasnega vladnega odbora, ki bi prevzel vso oblast v svoje roke. Edino sporno točko predstavlja še vprašanje, ali bo Somoza sprejel garancije, ki so jih izdelali za fizično in politično varnost pripadnikov nacionalne garde.
“Kot rečeno,'*o načrt sestavili v sodelovanju z ameriškimi diplomati. Veleposlanik' ZDA v Managui Law-rence Pezzullo se je v zadnjih dneh kar štirikrat sestal s Somozo, medtem ko se je posebni Carterjev odposlanec William Bovvdler sestajal na dolgih delovnih srečanjih s petimi člani začasnega odbora.
Člana opozicijske vlade sta včeraj tudi izjavila, kot poroča ugledni dnevnik New York Times, da ni
MUHI.......................................................
POLICIJA IDENTIFICIRALA SAMO LASTNIKA AVTA
Srhljiva nesreča na gardski cesti: tri zoglenela trupla v «fiatu 128»
Zagonetno truplo žensko v prtljažniku - Spočetka so sumili, da gre za ugrabljenega industrijca Andrea Zenessinija
VERONA — Presunljivo cviljenje avtomobilskih zavor, žvenket razbitega stekla ter pločevine in takoj zatem plamen, ki je ovil prevrnjen avto, je vrgel iz prikolic in šotorov še zaspane turiste, ki so preživljali dopust v kampingu Serenella ob gardski državni cesti nedaleč od Bardolina. Gasilcem in policistom, ki so prišli na kraj, se je nudil pretresljiv prizor: v popolnoma požganem avtu sta bili dve zogleneli trupli, ki ju ni bilo mogoče prepoznati. Toda največje presenečenje jih je čakalo, ko so pogledali v prtljažnik. Tu so odkrili truplo, ki so ga plameni skoraj upepelili. Na oko ni bilo mogoče ugotoviti, če gre za moško ali žensko truplo, medtem ko so za potnika v avtu spoznali, po osebnih stvareh, ki jih ogenj ni uničil, da gre za moškega in žensko. Moškega, šoferja fiata 128, so kmalu identificirali na podlagi sicer ožganega sodnega poziva, zaradi povzročitve prometne nesreče, za 39-letnega Francesca Fotija, rojenega na Jugu, a stanujočega v Caprinu Vero-
nese, kjer se je preživljal z zidarstvom. Za žensko, ki je sedela poleg njega, je bilo težje, vendar so po dolgem poizvedovanju končno odkrili, da je k Fetiju vsako leto prihajala na obisk Ruth Eveline Jorgen-sen iz Kopenhagna. Če je zoglenelo truplo njeno, bodo gotovih lahko samo s sodno obdukcijo. Do tedaj pa bo ostalo truplo brez imena.
Šele proti večeru so z obdukcijo ugotovili, da je bila v prtljažniku, kjer je v plamenih našla kruto smrt, ženska. Identificirali je še niso, ker so preiskovalci, vsaj do odgovora sodnomedicinskih izvedencev, sumili, da je Foti prevažal v prtljažniku, kar so sklepali tudi po najdeni zobni protezi, ugrabljenega industrijca, predsednika Europhona in Mantova calcio 55-letnega Andreo Zenessinija. Za slednjega so že aprila plačali odkupnino, a ga ugrabitelji še niso vrnili svojcem. Pred tednom dni je priletna Zenessinijeva mati, verjetno iz žalosti, iznenada podlegla srčni kapi.
Trenutno policija nima nobenih e-
Požgani fiat 128, kjer so našle smrt tri osebe
lementov za preiskavo. Nihče ne ve, če je Foti prevažal kakega ugrabljenca iz ene ječe v drugo, bolj varno. Po ugotovitvi, da gre za žensko, to možnost izključujejo, ker na celini ni nobene ženske v rokah u-grabiteljev. Te so samo na Sardiniji, vendar je malo verjetno, da bi eno od teh »premestili* z otoka na celino. Možno je, dr. se je v prtljažnik skrila kaka ženska, ki ni hotela, da bi jo kdo prepoznal. Vsekakor je celotna zadeva sumljiva, še posebno, ker je Foti vozil s precejšnjo hitrostjo po razmeroma ozki cesti in baje ga je neki avto stisnil k robu in ga oplazil ter ga tako odrinil s ceste v nižji kamping, kjer so plameni uničili, poleg dveh vozil tujih turistov, tudi vse sledove v fiatu 128. Preiskava je stekla in bodo skušali, tudi s pomočjo Interpola, odkriti zagonetko treh zoglenelih trupel.
FIRENCE — Tudi toskanska pokrajina je dosegla milijon avtomobilov. Včeraj popoldne so namreč privili na fiat 127 evidenčno tablico FI A00000. Število avtomobilov se je v desetih letih kar podvojilo, saj so leta 1969 izročili evidenčno tablico FI 500.000. Tako je v florentinski pokrajini poprečno na vsaka dva prebivalca en avtomobil.
Sedem let zapora Florindi Petrelli
PIŠA — Po polurnem posvetu je odišče v Piši obsodilo zaradi nezakonite posesti orožja in municije na sedem let zapora in plačilo enega milijona lir globe domnevno pripadnico teroristične organizacije sPrima linea* Florindo Petrello. 18-letno raziskovalko na florentinski univerzi so aretirali 26. junija, člani Digosa pa so v njenem stanovanju odkrili štiri samokrese (med emi tudi «taurus 38». menda isti, s katerim naj bi teroristi ubil’ nika Alessandrija), ročno bombo in precej municije.
več nasprotujočih si stališč z ZDA in da so te pripravljene podpreti začasni odbor. ♦'Mislim, da ni več spornih točk*, je dejal vodja začasne nikaraške vlade Sergio Ra-mirez Marcado, medtem ko naj bi VVilliam Bowdler po drugi strani potrdil: «Vi ste prava vlada Nika-rague.* Po Ramirezovih izjavah, naj ne bi ZDA nikoli zahtevale, da je treba v vlado vključiti tudi konservativce.
Kljub vsem tem pomirjevalnim in spodbudnim okoliščinam, pa so se spopadi, ki so se prekinili konec prejšnjega tedna, včeraj ponovno nadaljevali. Letala narodne garde so bombardirala Esteli, Leoti in Matagalpo, ki so v rokah sandini-stov. Boji divjajo tudi V La Pazu, kjer je zelo važno prometno vozlišče. oddaljeno samo 32 km od Ma-nague. Sandinistični radio je tudi sporočil, da se borci pripravljajo na končni napad proti utrdbi narodne garde, ki je v predmestju Matagalpe. Sandinistični voditelji so tudi sporočili, da bodo v kratkem sorožili veliko ofenzivo proti južni fronti narodne garde, ki poteka samo 6 km od meje s Kostariko. Tu so se čete diktatorja Somoze že več kot mesec dni upirale in se še upiraio, nekaterim sandinistič nim oddelkom, (mč)
Za atentat v Abanu Terme aretirani 4 Bolonjeani
PADOVA — Karabinjerji iz Padove so včeraj aretirali štiri Bolonj-čane, dva moška in dve ženski, pod obtožbo, da so okrog ene ure ponoči podtaknili bombo pred hotelom »Bristol* v Abanu Terme. Peklenski stroj je poškodoval pročelje stavbe in ranil oba moška. Gre za 30 letnega Paola Sebartolija in 34-let-nega Gilberta Veronesija, sindikalista bolonjske CGIL, ki sta vpisana v socialistično stranko. Moža se branita, češ da sta prišla pred hotel po naključju in da, sta se nehote spotaknila ob ovoj, ki je v njuno presenečenje eksplodiral. A genti Digosa pa so med preiskavo v Sebartolijevem stanovanju odkrili orožje, v avtomobilu, ki ga je u-pravljala žena, pa sled po eksplozivu. Pri Monseliceju so namreč karabinjerji ustavili fiat 128, v katerem sta se peljala Sebartolijeva žena Anna Mangih in Veronesijeva zaročenka Gabriella Giustiniani, ki so ju takoj priprli.
Medtem pa je tiskovni urad PSI izdal sporočilo, v katerem obsoja to dejanje, vsedržavno vodstvo pa je poslalo v Bologno člana tajništva, da prouči dogodek, Vodstvo CGIL pa je oba moška in. Mangihjevo suspendirala iz sindikata.
ANKARA — S posredovanjem PLO se je «jetništvo» štirinajstih talcev, uslužbencev egiptovske ambasade v turškem glavnem mestu, srečno končalo. Štirje teroristi organizacije »Orlov palestinske revolucije* so se namreč predah oblastem in tako tudi osvobodili egiptovskega veleposlanika in njegove sodelavce.
Vodja delegacije PLO Abu Firaz, ki je posredovala v pogajanjih med teroristi in oblastmi, je še enkrat izjavil, da PLO nima nobene veze z »orli* in da ta skupina sploh ne deluje v okviru osrednje palestinske organizacije. Firaz je izrazil zadovoljstvo, da se je vsa zadeva končala na miroljuben način, kar bo še utrdilo prijateljstvo med palestinskim in turškim ljudstvom.
BEOGRAD — Delegacija Palestinskega narodnega sveta, na čelu s predsednikom sveta Khaledom Fahu-mom je včeraj dopotovala na uradni obisk v Jugoslavijo, na povabilo skupščine SFRJ. T0 je prva delegacija Palestinskega narodnega sveta, ki bo na obisku v Jugoslaviji.
Med večdnevnim bivanjem v Jugoslaviji se bodo gostje pogovarjali z delegacijo skupščine SFRJ, ki jo bo vodil predsednik Dragoslav Markovič. Palestinski parlamentarci bodo obiskali tudi predsedstvo SFRJ, predsedstvo CK ZKJ in zvezno konferenco SZDLJ.
Za goste bo to priložnost, da z jugoslovanskimi sogovorniki podrobno izmenjajo mnenja o aktualnih mednarodnih vprašanjih, še pose-
■■■i,,,m......................
JE ENERGETSKA KRIZA V ITALIJI REŠLJIVA?
Neredne dobave goriva povzročajo vrsto težav
Kljub povečani dobavi se v velikih mestih čuti pomanjkanje bencina in plinskega olja
BOLOGNA — Medtem ko se po vsem svetu soočajo z izredno resnim problembm energetske krize, ni pri Po drugi strani pa tuji opazovalci! nas v tem pogledu, vsaj navidezno, menijo, da je po novem uspehu, ki j hujših težav. Kljub temu sedanje
ga je zabeležilo palestinsko gibanje v mednarodni areni (srečanje Arafata s Kreiskim in Brandtom na Dunaju), akcija štirih komandosov v Ankari nekoliko prizadela slavje PLO. Opazovalci niti ne izključujejo možnosti, da je bil napad na e-giptovsko veleposlaništvo svojevrsten opomin prav PLO.
Na sliki: štirje «0rb palestinske revolucije* s posredniki PLO in e-giptovskim veleposlanikom na balkonu veleposlaništva v Ankari.
Galanteju odrekli cerkveni pogreb
NEW YORK — Carmine Galante, vodja nevarne mafijske «družine», ki so ga v četrtek maskirani napadalci umorih v nevvjorški restavraciji, ni bil deležen svečanega cerkvenega pogreba. Tako je odločila newjorška nadškofija, potem ko je pokojnikova družina prosila za primeren krščanski obred. Župnik, na katerega so se Galantejevi svojci obrnili, je med drugim rekel, da «bi se ljudje oddaljili, če bi cerkev odprla vrata človeku, ki je družbi prizadejal toliko gorja*.
Nevvjorška nadškofija je prvič
stanje daje slutiti, da se nezadržno bližamo trenutku, ko bo pomanjkanje energije povzročilo pravo katastrofo.
Kljub povečani dobavi goriva (Agip in IP sta v prvem polletju letos povečali dobavo bencina za 11 odstotkov, plinskega olja za tovornjake za 33,5 odstotka in plinskega olja za kmetijske stroje za
39,1	odstotka), pa ni položaj prav nič rožnat. V Emiliji Romagni se je položaj po težavah prejšnjih dni skoraj povsem normaliziral, problem goriva pa je sedaj pereč v pokrajini Palermo, saj je zaradi pomanjkanja plinskega olja prišlo do o-hromitve prometa tudi v obalnih turističnih krajih. Tudi v Rimu niso veliko na boljšem. Pomanjkanje goriva je prisililo velik del lastnikov bencinskih črpalk, da so izobesili tablice z napisom «esaurito». O podobnih težavah poročajo tudi iz Firenc, Livorna, Savone, na avtocestah pa je zlasti občuten problem pomanjkanja plinskega olja za tovornjake.
V zvezi s težavami pri dobavi goriv je Združenje petrolejskih indu-strjicev mnenja, da so za to stanje odgovorni zlasti trije dejavniki: dolga vladna kriza, zaradi katere so odložili liberalizacijo cene plinske-
zavzela stališče, ki nekaterim ni bi- ga olja, izredna uporaba nafte ob lo pogodu. Neki duhovnik je celo pri- začetku poletnih počitnic in cena su-
pomnil, da bi moral biti tudi Galante, kot že prej Gambino, prav tako na vrhu mafijske organizacije, deležen cerkvenega pogreba, saj je bil iV-oj^ik oravoveren katoličan.
rove nafte, ki se je v kratkem obdobju zvišala na 20 dolarjev na sodček. Združenje petrolejskih indu-strijcev meni, da je izhod iz tega noložaia le v liberalizaciji cene naf-
te, obenem pa se obrača na javnost, naj ne bo brezčutna do varčevanja z energijo, drugače ne bo mogoče premostiti enega najresnejših kriznih obdobij.
Liberalizaciji cene nafte pa odločno nasprotuje združenje lastnikov bencinskih črpalk FAIB, ki je včeraj poslalo medministrskemu odboru za cene, pismo, v katerem navaja vrsto razlogov, zaradi katerih bi bila tovrstna odločitev v današnjem političnem in gospodarskem položaju povsem neprimerna, saj bi se vsak povišek v tem smislu odražal v draginjski dokladi. Združenje FAIB predlaga sistematičen energetski omejitveni-, načrt, ki naj z nadzorovanjem cen zagotovi smotrnejšo uporabo goriva.
/V'U
f VUV' -	'"V,
d
Vedno daljše vrste pred bencinskimi črpalkami
Na Sardiniji pet ljudi še v rokah ugrabiteljev
OLBIA — Ne ve se, kako bo prišlo do sporazuma med milanskim industrijcem Giorgiom Cinquejem in banditi, ki so pred desetimi dnevi na Sardiniji ugrabili njegovo ženo Luiso Scaccabarozzi in njeno hčerko Cristino.
V pismu, ki ga je Cinque dobil od kriminalcev, Scaccabarozzijeva roti svojega moža naj plača in mu zagotavlja, da sta tako ona kot hčerka pri zadovoljivem zdravju. V pismu je še navedena možnost vzpostavitve stika z ugrabitelji zaradi plačila odkupnine.
Cinque pa se je odločil ostati pri svojem začetnem sklepu, in sicer, da se ne bo pogajal z ugrabitelji, dokler ne izpustijo žene. Cinquejevo »trdo ravnanje* z ugrabitelji je podobno tistemu, ki ga je izvajal Sardinec Franco Locci. Njemu so namreč lanskega junija u-grabili sinčka in ni plačal odkupnine, dokler niso ugrabitelji poslali sinove slike na uredništvo časopisa «Nuova Sardegna* in s tem Loc-cija prepričali, da je sin zdrav. Na srečo se je ugrabitev, čeprav dolga, ! dobro končala in ni terjala hujših posledic, saj se je otrok zdrav vrnil domov.
Ugrabitelji zakoncev Roberta Pan-cirohja in Omelle Fontana pa se niso še oglasili. Loris Fontana, Ornelhn stric in solastnik tvrdke «Fontana Bulloni*, nestrpno čaka, da bi začel pogajanja s kriminalci in čimprej rešil zakonca mučnega zapora. V noči med 7. in 8. julijem bi se moral vrniti med svoje Gio-vanni Piredda, ki je v rokah ugrabiteljev od 4. julija, ko je prevzel neprijetno mesto Salvatoreja Troffe. Piredde, kot so naznanili ugrabitelji, ne bodo izpustih, dokler ne bodo »pregledali* vso odkupnino, ki jo je plačal Troffejev brat Daniele.
NEJASNA OZADJA OBRAČUNAVANJA V0STII
Dve trupli na katerih so vidne desetine vbodov z nožem in strelne rane, ena oseba, ki se v bolnišnici bori s smrtjo: to je rezultat krvavih dogodkov,: ki so' v začetku julija pretresli skupnost ruskih Židov v Ostii. Porajajo pa se še sumi, da to riso edine žrtve neka vrste mafijske organizacije, ki vlada nad pettisoč ruskimi begunci v Ostii. Z ozirom na zadnje dogodke se je potrebno spomniti «nesreč», ki so se v zadnjem letu pripetile različnim članom skupnosti, primerov, ki jih je policija arhivirala kot »verjetne samomore* ah kot »nesreče*.
Do sedaj sta zaradi smrii Batkina in Markoviča in zaradi napada na Bnrkoviča romala v zapor en moški in ena ženska, drugega moškega pa policija še vedno išče. V poročilu, ki ga je policija poslala 'državnemu
tožilcu piše, da sta Bumagin (ki je bil aretiran) in Špuntov (ki je zbežal in je včeraj v Palermu skušal napraviti samomor) prejšnjo nedeljo zvečer nagovorila svoji žrtvi, da sta jima sledila v gozdič pri Castel Fusanu, kjer sta ju pobila. Tako neizmerno sovraštvo, piše v poročilu, se je rodilo zato, ker je organizacija »kaznovala* Špuntova, ki je enemu od njenih članov vzel potni list (največje bogastvo teh ljudi, ki upajo samo to, da se bodo preselili v Izrael).
V policijski rokonstrukciji dogodkov se vse ujema. Bumagin je prijatelj Špuntova (in mu zato ni mogel odreči pomoči pri maščevanju), Batkin in Barkovič sta šefa osovražene organizacije. Markovič pa je ovadil špuntova, ker je od članov organizacije vzel potni list.
Vse se ujema. Vendar pa se pod vsem tem morda le skriva še kaj drugega. Tega suma ne potrjujejo le nesreče, ki so se prijetile drugim članom skupnosti, marveč tudi molčečnost, tako glede teh nesreč, kakor glede zadnjih dogodkov. Potrjujejo ga tudi zgodbe, kr se slišijo med člani skupnosti.
Neka žena govori o trinajstletnem srnu, ki se je nekega večera vrnil domov ves pretepen, pripoveduje o ogromni vsoti (en milijon lir ni malo za človeka, ki se mora znajti kakor ve in zna in ki mora poleg tega prihraniti denar za letalsko vozovnico), ki jo je morala plačati organizaciji, da se njenemu sinu ne bi kaj zgodilo. Drugi pripovedujejo o krajah potnih listov in o denarju, ki so ga morah plačati organizaciji, da bi jih ta »našla* To so zgodbe,
ki spominjajo na metode, s katerimi so »družine* (italijanske in ameriške mafije) prišle do svojega bo gastva.
Verjetno ni preveč tvegano domnevati, da se je kdo od beguncev skušal rešiti revščine in si ustva-niti svoj «paradiž» tudi če mu ne di uspelo priti do obljubljene dežele -Izraela, na ta način, da je posnemal druge »begunce*: tiste sinove južne Italije, ki so v začetku tega stoletja zapustili svojo zemljo in od potovali v takratno cdljubljcno deželo, v Združene države, kjer so ugotovili, da bogastvo tudi tam ni na razpolago vsakomur. Tudi ne bi bilo preveč čudno, če bi kdo v Ostii skušal biti bolj pameten od ostalih in bi hotel odstraniti šefe, da bi zavzel njihovo mesto.
CANDIDA CURZI
bej o položaju na Bližnjem vzhodu. Pričakujejo, da bo pozornost namenjena zlasti pripravam na šesto konferenco neuvrščenih dežel na vrhu v Havani.
Delitev dohodka v sklepih CK ZKJ
BEOGRAD — CK ZKJ je sprejel včeraj sklepe o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih pridobivanja, razporejanja in delitve dohodkov ter sredstev za osebne dohodke ter o nalogah komunistov in drugih socialističnih samoupravnih sil pri tem-O teh vprašanjih so razpravljali že na prejšnji šesti seji CG ZKJ.
Nakazane naloge v predlogu sklepov v bistvu pomenijo uresničevanje in nadaljno obdelavo v praksi že sprejetih idejnopolitičnih opredelitev. Gre za to, da se mora okrepiti akcija Zveze komunistov, sindikata ij* drugih organiziranih subjektivnih sil piri ustvarjanju skupnega dohodka, na temelju združevanja dela in sredstev, dvigu produktivnosti dela i® na tem temelju dvigu dohodka ter učinkovito uporabo družbenih sredstev minulega dela.
MOSKVA - Češkoslovaški predsednik Gustav Husak je na povabilo sovjetske KP prispel včeraj v Moskvo na «krajši oddih*. S tem so se začela že tradicionalna srečanja med Brežnjevom in državniki vzhodne Evrope.
© Velika proslava
(Nadaljevanji: z 2. strani)
jevanjem svojih vrst, kar je že o-brodilo zaželene sadove, saj šteje sedaj nad 50 aktivnih članov.
Po slavnostnem govoru je predsednik društva Alojz Husu podelil priznanja najzaslužnejšim godbenikom in sicer: dolgoletnemu predsedniku in sedanjemu častnemu predsedniku Josipu Čuku, najstarejšemu članu Dominiku Ukmarju in najmlaj-šemu članu Aljoši Starcu. Med njima je kar-64 let starostne razlike! Priznanje za dolgoletno delovanje pri godbi in * spominsko kolajno so nato prejeli Ivan Ukmar (za 45 let udejstvovanja), Slavko Luksa (33 let), Slavko Kalc (32 let), Drago Ukmar, Cveto Ukmar, Leopold Terčii in Josip Cibic (31 let udejstvovanja), posebna priznanja za dolgoletno sodelovanje v godbi pa so prejeli Rino Pelin, češko Ferluga, Gia-como Moro in Mario Apolonio.
Ogromnemu občinstvu so se nate predstavili najmlajši proseški godbeniki, Izabela, Barbara, Mitja, Aljoša, Davorin, Peter, Marino, Marko, Aleksij, Tomaž in Marko so zaigrali koračnico »Vojački*, «Izidcr ovčice pase* in partizansko «Hej brigade*, za kar so bili deležni prisrčnega a-plavža občinstva in tudi ostalih godbenikov. Ob koncu njiliovega nastopa se je predsednik Husu zahvalil gospe Egidiji Starc za nesebično in požrtvovalno učenje najmlajših ter ji izročil priznanje, starši najmlajših gojencev pa so jo tudi obdarili.
Proseška godba na pihala je nato zaigrala Offembachovo skladbo «Hoffmannove pripovedke*, ki je ob kor.cu prav segrela prisotne, nakar so številna društva in organizacij* pozdravila in čestitala jubilantu. Svoje čestitke so prinesli Prosvetno društvo Prosek - Kontovel, Zadrug* za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Slovenska prosvetna zveza, Zveza partizanov .Kontovel, Zveza demokratičnih žena Prosek - Kontovel. Mladinski krožek Prosek - Kontovel. Amaterski oder «Jaka Štoka*, Društvena gostilna Prosek, Kulturno-pri*" svetna društva iz Pridvora, gasilsk* godba iz Kapel pri Brežicah, ŠD Primorje, pevski zbor Vasilij Mirk, Gospodarsko društvo Kontovel, Godbeno društvo Nabrežina, kulturo* skupnosti in pihalni orkester iz Logatca. Ob koncu sta se mladine* Sonja Bukavec in Štefan Gulič ® imenu vseh mladih godbenikov zahvalila kapelniku Slavku Luksi za ve* trud, ki ga je vložil v učenje mladih sil ter mu za spomin izročila verižico z upodobljenim klarinetom, >®' slrumentom, ki ga je Lukša dolg* leta igral v godbi, predno mu j® bilo poverjeno mesto kapelnika.
Po vseh teh svečanostih so se n* odru zvrstile gostujoče godbe na P*' hala in pevska zbora. Najprej s® je predstavila občinstvu godba 'z Nabrežine pod vodstvom Stanka M*' sleja, sledil je nastop pihalnega orkestra iz Logatca (dirigent Aloj® Velkaverh) in godbe Breg iz Dolin®’ ki jo vodi Viljem Slavec. Nastopil* sta nato pevska zbora Vesna ’* Križa, ki ga vodi Frančko Žerjal’ m domači zbor Vasilij Mirk, ki J* pod vodstvom Evgena Prinčiča P°" novno navdušil prisotne. Progra®* sta zaključila godba iz Pridvora P1® Kopru pod vodstvom Fabjana Vatovca in gasilska godba iz Kape1 pri Brežicah, s katero vzdržuje p1^ seško godbeno društvo že sedem le* plodne bratske stike. Zato je P? vsem razumljivo, da so domačini 5* posebej nagradili z aplavzom nje1’ nastop ter prisilili temperamentne!.* dirigenta Jožeta Staniča, da je go®' ba ob koncu za nameček zaigraj* še eno koračnico. Vsekakor so b®* gostje iz Kapel tudi po uradne®* programu najbolj veseli in razig1-8' ni, saj so njihove koračnice odmevale na Balancu še pozno v noč. ($*'