Leto UOLft. 1 fit £~ 29013 lafaaja vsak dan popoldne, izvzerasi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2t do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inreratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica štev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR. 9troflsmayerjeva lb — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon št 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani št. 10 35! Novoletna poslanica vlade: Jugoslavija v novem letu Želje in napovedi notranjega ministra dr. Korošca — Glavni problemi jugoslovanske notranje politike BEOGRAD. 7. januarja. A A N'otranji minister dr. Korošec je imel na novega leta dan po radiju govor, v katerem jc med drugim izjavil: Ko stopamo v novo leto. lahko ugot i trljamo, da vlada po vsej naši državi kakor politično temu pravijo, »red in mir*. Napetost v vsem iavnem življenju, ki jo ie na^a vlada podedovala, se je pomirila Napetost med strankami jc izginila zaradi kolosal-nega razmaha Radikalne /ajedrice in pad ca drugih strank na minimum Socialni nemiri ki so sc pojavili med poletnimi stavkami, so sc umaknili začasni socialni pomiritvi. Gospodarska kriza ;e prićc-M padati. Narodno blagostanje raste. Politični valovi, ki so sc med občinskimi volitvami v nekih kraiih nase domovine razgibali, so sc zopet polculi Državne oblasti drže krmilo notranje«;.» reda it' mira krepko v svojih rokah in gledajo mirno ;i z zaupanjem v bodočnost. Navzlic temu pa vemo. tla ima tudi na^a doNi težka narodna i" socijalna vprašanja, ki jih bo treba rediti. Ta vprašanja so nam dobrn /Tiara i;i sc jim -kakor ne umikamo. O občinskih volitvah Da je naša vlada, ki jo tvoriio večinoma pristaši Radikalne zajednice, pozdravila izid volitev z. velikim zadovoljstvom, v to najbrže nihče ne dvomi Par'aTiicnrarna in i/-venparlamentarna opozicija, Sijih bahatost ni v nobenem ra/merju z niuno silo med ljudstvom, sta hoteli naš uspeh /manjšati. Izdali smo okrožnico in /ahrevali od ob-lastcv pismeno in ustno naj absolutno spo -štujejo zakone, naj policija m orožništvo ne posegata v strankarsk opoli ti čno areno, naj skrbita za red pri volilnem dejanju in povsod pomauata narodu pri izpolnjevanju njegove volilne dolžnosti. Volitve so bile popolnoma svobodne Ce > s c ponekod pojavili izjemoma in proti naši volji in želi nasilja in neredi moramo pri tem upoštevati da so se volitve vršile v približno 4.000 občinah. Statistika navaja teroristična dejanja ravno s strani opozici-jonarjev Značilno je. da je opo/icija koj po raznisu občinskih volitev izdala letak, v katerem ugotavlja potvorbe. podkupovanja in nasija v času. ko ta dejanja sploh še niso bila mogoča. Opozicija se poslužuje neresnic da bi s tem opravičila svoi nepr'ča kovani poraz. Na ta način se pa diskvalificira za svoje nadaljno delo Nove občinske uprave so povsod že prevzele svoje dolžnosti in iznolnile vse formalnosti Upravičeno pričakujemo, da bodo, izvolejne po tolikšnem presledku, zvesto in vestno delale v prid svojih volilcev O političnih zakonih Sedaj, ko so opravljene volitve v kmeč-! kih občinah, ie le vpra-anje oportunitete. . kedaj na' se razpišejo volitve v mestnih j občinah. Res je. da bi želela vlada, naj se ; vo'ilni zakon /a mestu fin prav rako tudi Sporazum z Bolgarijo Uradno poročilo o pogajanjih Beograd. 2. januarja. AA. Vlada kraljevine Bolgarske je nedavno tega predlagala vladi kraljevine Jugoslavije sklenitev prijateljskega pakta med obema sosednjima in bratskima drža\a-ma. Čeprav so beograjski uradni krogi ta predlog zelo simpatično sprejeli, vendar jugoslovanska vlada ni mo^la dati dokončnega odgovora, preden se ni s svojimi prijatelji in zavezniki posveto-va' Ker so se ta posvetovanja te dni končala in ker so se vlade Grčije. Rumunije Turčije in Češkoslovaške izjavile za Sprejetje bolgarskega predloga, je jugoslovanska vlada takoj obvestila vlado kraljevine Bolgarske, da sprejema stav-Ijrni predlog z največjim zadovoljstvom. Ko hodo še nekatere čisto tehniške in formalne priprave končane, bo j pakt podnKan. Mala antanta in Abesinija češki listi napovedujejo priznanje aneksije Abesinije s strani Male antante Prajra, 2. januarja, r- Tukajšnji listi poročajo, da se Jc potem, ko sta Francija in AnjrliJa ukinili svoja poslaništva v Addis Abebi in ju spremenili v generalna konzulata, tudi češkoslovaška vlada odločila, da bo priznala aneksijo Abesinije s strani Italije ter imenovala Svojega konzii'a za Addis Abebo. Češkoslovaška vlada je o tem obvestila Jugoslavijo in Rumunijo ter izrazila že- ljo, naj bi vse tri države Male antante proučile to vprašanje, da bi tako postopale popolnoma enotno. Ker niti Jugoslavija niti Rumu ni ja nimata proti temu nikakih ugovorov, je pričakovati, da bo Mala antanta v kratkem kot celota priznala italijanski imperij, s čimer bo storjen nov korak na poti zb^i-ženja Male antante in rimskeea bloka. Nemške represalije Nemške vojne ladje so zaplenile parnik madridske vlade Berlin, 2. januaja- AA. DNB: Ker rdeče vlada v Bilbaou ni hotela vrniti to vora in potnika, ki je bil na ladji »Pa-los«, je nemška vlada morala odrediti posebne korake in so nemške voine Jadje v špan. vodah zaplenile en rdeči parnik v španskih vodah. Nemška vlada izjavlja, da Je bii parnik »Palos« zaplenjen izven španskih voda. Pariz, 1. januarja z Potrjujejo se vest:, da so nemške vo>ne ladje, ki krožijo v španskih vodah zaplenile v bližim i Bilbaoa tovorni parnik madridske vlade. k; o prisilili, da je odphd izven španskih voda. kjer $o ?a nato proglasili za za plen i enega Madridska vlada ie o tem rako* obvestila odbor za nevimšivanje v Londonu kakor tudi francosko to angleško vlado Madrdska vlada smatra lo pošto-panie aemŠke vlade za urobo kršitev med narodnega prava, ker v tem primeru ne tjre za tihotapski parnik. kakršen ie bii neiulfikj parnik »Palo?*, ki ;e tihotapi] orožje in municijo za generala Franca Madridska vlada prepričana o svoji zmagi Valencija. 2. januarja AA Posebnemu Ha vasovemu dopisniku ie podal državni pod-tajrik ▼ vojnem ministrstvu general Asenzjo izjavo v kateri je rekel, da bo leto 1967 prineslo popolen poraz fašizmu v Španija. Vojna še ne bo kmalu končana, .oda fasis-tom bo zmanjkalo orož.a in vojakov, da bi mogli nadal evatj vojno. Vojna bj se že zdavnaj končala, če bi fašisti ne dobivali pomofi rz inozemstva. Splošna mobilizacija španskih republikancev Pariz, 2. januarja, o. V'alencijska vlada je sklenila proglasiti v najkrajšem ca«u splošno mobilizacijo vseh moških od 18. do 45. leta starosti. Mobilizacija je bila že pred meseci podrobno pripravljena pa so jo opustili iz oportun ičnih razlogov. Ista agencija poroča, da je v zadnjih borbah okrog Madrida padla tudi znana komu-nistinja La Passionaria. Belgijska demarša v Valenciji Bruselj. 2. januar la. b Pred kratkim je neznano izginil prvi taniik beigi -k^a poslaništva v Madridu grof Borehgrave Vsa do*edani; poizkusa, da bi ga i/sledili, so osta Ji brezuspešni. Zato belgijski /unanii minister Spaak naroriil belgijskemu odpravniku poslov v Madridu naj zahteva od madridske vlade v Valenciji tako^njo uvedbo na-pripetilo pogrešanemu grofu. za kmečke ob'ine) še pred volitvami ne- 1 koliko v demokratičnem duhu izpremeni. j Zelja vlade ie. naj bi se to. kakor tudi sprejetje takozvanih poliričnih zakonov, po možnosti izvedlo v najtesnejšem in kar moči pri jate! ikem sodelovanju ^ Hrvati. Moralna kriza vedno hujša Kriminalnost med našim narodom ne nazaduje v tolikšni meri. kakor želijo vlada in njeni organi. Temu pa ni kriva policaja, ki jo z vsemi silami pobija, marveč splošna moralna kriza, ki je tudi naše hudstvo objela, in ki se pojavlja v našem časopisju, književnosti, filmu, ra/stavah in v družbi sami. Nočem posneman posebnega natika iz te ugotovitve, ker ne b; nič koristil, preden se vsa družba ne strezni Ta preobrat je /a ozdravljenje našega naroda vee kot potreben ' Komunizem v Jugoslaviji Hvala Bogu. v 1k> q n-ro'; k^mun zrnu 'ahko sama UMI jemo mat s katero pozavno stran, čeprav so ne*ja' vne> še prav štev 1-ne. Ko-murrzem se ni mosje' me d km^č-km prebi valovom, ki trezno gled« na /iv-ljem je. ntkolri krepke v» nko-en nit- V zadnjem času l-nko z r.idovo1 ;sf-v«>rn hel^-h'mrt eta se tud: mer! A-jJ-a-vsrrvom n" mo-gel tako r>a7V',;. fcakor 90 pr:e:ikov^'< M;-<\,:w.. dn je -^dan^a vlada s svojem de'om :me!fl svoi delež pmi tem >b'>l i"an in Z obžalovanjem pa momamo prijmialj, da med "ntp'ektuflln^m del rn našega ne-<>d.i razmere n:<=o taflco ."»• 'ovo!!;ve V.v\'o- p-?s rob- nem delavstvu. Temu se ne oud:«n. keJ vel ia v deii\oma >e pa vse prekasno ;n zwm»an. morai n k, da s- moramo v boju zoper komurcv^m bdt- na ja^sne^m o tem. ka i h«vemo. Setni Moramo met i«sne po->jled% r^ko v tOoi|aincffll. ^spodarskem kakor v m- -v'n-m o"ni Nočemo indv:-dua't7em. k nas vod! v sJcra'n KbcraK" z©m :n v Jiru/abno anarhijo. Odiklanj-artio tudi kn.^'- fcolektvsrem. k; nas voxl v ko-mun-T^m Komw''pfTi je pa največ? in najb-i:< riran vadec »TutMMle n detn^k^-cie Pot je MMrfja in k^. Naša pot vodi v sredinu. Nočemo un.:č"T: atehomo vrobo*1 di> "indv dua. loaikor trudt: od'klania-mo. d« b se v morju faoledct* vr7ma potopftl NTa-^" pojm- o svobod'. demokraciji. o rodbini, n—odu. cerl-v in d-'av s^* rar-IJrtijejo od pojimonr Vomir»,;stov n ho* v kov \"^: k boče>o svojemu n—rodu dobno, mor.iio n"«** t la4o inoc^aajo komunrz-n>a ;«n se boolfi nrotr n:eii,;- v Pnrvtn; fronti. V'..m v:ai: >»r*»čno ;ti veselo N'ow leto' Papež ?i| XI. sia smrtni postelji Zdravniki so izgubili vsako upanje in mu dajejo največ še en mesec življenja R.m, 2. januarja- r. Bolezen s\. očeta se je —čela mpidno slabšati. Zdra\ ni^i so pripravljeni na B&jfanjSo in so o t*'iii obvestili tudi vse sorodnike papeža, ki so *e že /brali v Rimu. Zastrupljanje krvi na levi nogi se polagoma širi na ostalo telo. Ko bo ta kri prišla do >rca ali do možjran. bo nastopila zadnja kriza. Zdravniki nimajo vee nikake«ra upanja, da bi bila še niogroča rc£tev- V najboljšem primerni bo bolnik zdržal še do konca tt-oa me**ex?a. Tudi \ metoda j-nib vatikanskih krogih se že priprav- ljajo na smrt paj^ža in so o tem tudi /,.' obv€*šeeni % si izven Kima živeči kardinali, da bi se pravočasno zbrali v Rimu in i/\o!ili novega pape/a. V poučenih krofih ne prikrivajo, da bo za novega papeža nastal hud boj. Italijanski kardinali imajo sieer večino v kardinal-skem kolegiju, vendar pa so med M*boi razcep! jeni. V enem taboru so zagovorniki rasizma, ki bi želeli Svojega pristaša na Petrovem prestol, na drugi strani \k\ so zagovorniki najstrožje ne\tral-uosti katoliške cerkve« V Franciji so za 24 ur podaljšali staro leto Redek primer v parlamentarni zgodovini Par>z. 2. januarja z. V Franci i c-o leto* podaljšali staro lelo za celih 24. ur. Vlada p želela, da bi postan&Ji z ho nira in sena' :'4 pred 1. januarjem spre ela proračun in zakon o davčnj relormU da bi olm Efkoaa «* 1. januarjem že stopila v veljavo. Ker pa ;>o ese razprave v obeh zbornicah zeio laviekle. ao malo pred polnočjo ua Silve<*tn>\o ure ustavi. Por*v'eo tra Nemžka vojna napoved ukradena Pariz, 2. tajnuaJ>a. br Pri y>re<2ledu aj-Mva. z^majijeg« rninistn^tva v zvezi z vohunsko afero uradnice Linderjeve 90 danes ugotovili, da je med drugimi dokumenti izginila tudi listina, s katero je L 1914. Nemčija napovedala Franciji vojno. Vest o tem je izzvala veliko senzacijo v javnosti. Uvedena je najstrožja preiskava. Povratek Abd El Krima iz Pariz, 2. januarja, o Viada jc skleni-a dovoliitr, vcxl telj"u nfski h K;ib lov Abd El Krmu. lc ie b8 pred leto pregnan n;i otok Reuir^n. pm*ra''ek v Franci.^. Abd VJ Kr^m prej^Tia pokojn-rio. ki zn^i 100.000 friin-kov r« leto in ki mu bo sc<'»ii poriianal ne bodo mu pa dovoM'. dri b se virril w swr> pmvnto ahiSko polog« r no Friderik Habstnirški bo pokopan v torek Budimpešta. 2. januarja, br Pred dne\-i utn-rl b\h av>tri:sfci nadvojvoda m vrhovni povelhVik a»vs»tr-'iskc vojske ob z^-'-tk-sve'ovnc \v>>ne Fz^d^ik Hcb^burSki bo pokopan v torek doo->ldne n^ po-^e^'-vi! v Ma^Varvarviu Poureb s«- b<- v-'1 7 rK» H' ^: m vof 5VimJ "astrrv Titd av<-«kn %-^»f?fci H' odrto«"ati rta pof*-eb poneb-no o^poslaostvo / vojain mni^irom na čoki. ;ale preko we^a 1 januarja «.lo 23.4o. ko bila oha lakona v obeh z bornirah *pre e*a ^ele tiikrat so are copel pojfnad in r»au» čestitali novo leto Tako ie Mlo <-!aro ]e;«» podaljšano Btmboijono u «**!:1; '14 ur. Davi ob 1J90 zjuljai je Uii preiitan dekret ■ fea terifji seje eeoata in poolanefce thotaice <>di;iKie đo VI 'anuaria. Budimpeštanski župan umrl Budimpešta- 1. anuarja z. Da-vj ob b.-M) ie unir', /-adet od rrčne kapi bud 'i-ope^taniskj župan dr. bžvgen ^;rH>f*7 v »taiosti 68 let Dve važni bančni uredbi v ČSR Praga. J anu '.na. b. !>-e 1. :anu«ria 1937. .stopdLa v veljavo črve važni vlackni uredbi, katerih prva se nanaša na likvidacijo centralne banke nemških pasojil-nic v Ć5SR. druga pa na ustanovitev nove denarne central? vseh češkoslovaških posojilnic poa naslovom centralne barske češkoslovaških posojilnic. Tovarna orožja v Hamburgu z ameriškim kapitalom Dunaj, 2. ianuarja. b. »Mor g en« doznava, da je rajhov^ka vlada privolila f zgraditev nove tovarne orožja v Hamburgu, pri kateri bo v glavnem udeležen kapital dnužrV G-rave. Kapital bo zoaftal 30 milijonov RM in bo podpisan v treh obrokih po 10 milijonov RM Podpis te^ea kaipitala bo izvršen na osnovi takozvanih za tvorni h mark. to je tujih »zamrznjenih' kapJtak>v v Nemci ji. FinarisiTanje novega poiietja. ki naj bi razbremenilo rvro^ukeijo orožja drugih nemi kih tx>-I vam je baje že zagotovljeno. Po podatkih iz zavesiiivega vira bo nova tovarna začela obratovati najkasneje 1. julija Politični eCso\Htk Da se razumemo! Preteklo sredo je nm »Slovenec* 'n.tpmict po svofl stari liguorijanski morali, kakor te spodobi glasilu Katoliške akciie in Katoli škega trskon-nega druiU'a. S'i naša km- i ako ni ta famozni borec *7a katoliško mon lo in krščanske resnice dobil takšnega od Hovoca. kakršnega ti je zaslužil. Naloga dr. Mačha »Obzor* je zopet je! igrati v/ogo mri torfa hr\'ai skega narodnega pol n -tu. dati mu je dr *1ačko\*o glasilo »//r\'at*ki l)iu\ nik* ie opetwann prav energično r»o\-/o, da si vodja narodnega pokreta dr M a ček odločno prepoveduje, da b\ »Obzor« nastopal "koi mentor ali tolmač nfeg<*\"%- po litike Toda »Obzoru* /ilica ne da mirti' O božiču se je razpisal o nalogah hrVti$k§ ga narodnega pokreta. Takole piše ».N>» varne jia in najnujnejša naloga narod r ■ pokreta, ki mu je na prn šitnja, na kar bo se dalo hn.ntrko \-pr • nje z lahkoto* razvozi jati, ter dokazovat, da ie pravilen baš nnsprt^ni pošiopti * I • preie je treba rešiti {Hmtičnu hr\\ pr;i sanje- vsa druga vpr.*san ki m ^e /' 1 B dala z lahkoto razrešiti ■< >bMOTm torej Ifdaj vplicite prizna\-\i, Jj ie hr\nhko \pr<*-> nie v bistvu kompleks političnih, gotaocfer kih in scKialnih problenio\- kur ie pt\ I IcoJtefafiraii pohorska kon/tn tc« In i w tukrat prav »Obior*. ffj / /umeril Pa ne d,> bi se •<)! ftohorc* m*7l Dr. Trumbfč o hrvat^herr: vprašanju ttrgoatovenski odbor ki . med '<< lovni v Parizu in kateremu'e mče''\;'l nu ieta dve ločeni državi, marveč I0HM \ eni skupni državi, ki bi mogln edi/in v tvofl popolni celoti ustvarili pujgoic m *red Pr^a 15.2-S. Varšava S220, Bukarešta 3.25. Poštari in ostani član VodnikOTc dražbe! Stran ^ »SLOVfNSK! NAROD«, satrta, 2. junujt WJ7. Stev. 1 V petek se je začelo — baje srečno Kako smo se poslavljali od starega leta in prestopili v novo Ljubljana, 2. januarja Pregovor pravi, da je petek *lab začetek. Toda to je praznoverje. Samo pOnrasHie. kako srečno 6e \e začelo letošnje leto v petah. 0 tem bi lahko danes psali dolge *•> ;>ane. Omenrti pa moramo vsa;, da so se mar komu uresničile vse želje vsaj na pragu novega leta. v čudoviti Sjlve^trovi noči. Baje se »ode čudeži v kresni noči, da se pu v resnici gode v Silvestrovj noči bi lahko marsikdo potrdil. OPTIMISTI SO NAPOLNILI LOKALE Da, eden na/večjih čudežev je. da so postali v Sidvestrovi nočj skoraj vsi Ljubljančani optimisti- Sicer jim očitamo, da nimajo temperamenta in ne smisla za humor, da po vedno čemerni ter jezni na ves svet in d;i najraje epe pri vseh prilikah. Morda to drži vse dni v letu razen zadnjega dne, ko meJčanj korporativno demanrirajo vse, kar jim hočemo sricer naprtiti. Splošni optimizem je zavladal po vsem svetu. Med najznačilnejše znake letra optimizma moramo prišteti predvsem, da so postali na c&rvestrovo zvečer optimistični tudi berači-Največ je bilo nadebudnih. Kdove odkod *o prihajali Blatili so po ulicah sredi mesta pogumno, kakor da ^e jim ni treba bati po-etave. Nekateri eo delali pohode celo v skupinah. Hodili so od lokala do lokala, da b! jim kdo voščil srečo, ko smo že bili vaj tako radodarni v vodilih. Z optimizmom so ustavljalo ter nagovarjali presrečne mehčane, ki so menda že zvečer težko opaz-tli okrog sebe realistično podobo starega leta. Začelo se ie praznovanje- Praznovanje... Zato ie bU tudi razsvetljen grad. Sa; vette, da je tako slovesnih trenutkov malo in da mora Ljubljana pokazati tedaj tudi na zunaj svojo nepopisno radost ter praznnčno razpoloženje. Žalostno ;e Parno, da so meščani misli]* pri tem nekaj drugega, namreč, da je bil grad razsvetljen samo zaradi njihove orientacije. V Silvestro-vi noči človak baje kaj kmalu rzgul>i bara svojo sled. zato so pa optimisti, ki so napolnili Jokale, raie čakali belega dne. Toda vsi niso našli primernega zavetja. PRAZNOVALI SO KONEC KRIZI. Konec kr!hze so naši meščani praznovali že v prej&n'pi Silvestrovi noči, a letos ;e bMa potrebna rekapitulacija. Danes seveda ni primerno načeniati debate, ali ie krize že konec docjm je v Silvestrovi noč, n\ bito treba, saj je bik) premalo gostoljubnih lokalov* Vi iih v Ljubljani res ni malo. Največji nava] je bil v lokalih sredi mesta, vendar s tem ni rečeno, da je periferija spala. Menda so bHi prirejem v vseh večjih lokalih Silvestrovi večeri, razen tega pa ne anemo prezreti društvenih prireditev, ki s© brle tako znamenite, da boste najbrž čitah o njih ie posebej. Povsod ie vladalo pravo narodno veselje kakor ob najsrečnejših zgodovinskih trenutkih. Skoda le. da so ljudje tako po zabljjvi, da se mnogi že včeraj niso več ničesar spominjali, in da so tako skromni, da ne morejo rečj drugega, kaikor da je vladala v resnici animirana zabava. Ta > animira-nost- se je manifestirala tu in tam v mestu včeraj zjutraj v kaj nenavadnih, ali, če hočete, v povsem navadnih oblikah. Ljudje, ki so se vračali ? splošnega praznovanja zjutraj, j a nit] ne vedo, kako po se vrnili. Zal, vedo t^m boli mestni pometač:, ki so morali za niiin; člsU-j hodnike in ceste. VSI BI NAM RADI VOŠČILI NAJBOLJŠE Včeraj niso imeli praznika pismonoše, smetarji, perice, dimnikarji in — kdo bi naštel vc?e. Toda najlepše prj tem je» da so praznik žrtvoval; samo zaradi tega, da bi nam voščili srečno novo leto- Takšnih idealistov je res malo na svetu ter ie prav, da bi jim meščani posvet;i-i vsaj en dan na leto. Toda me ^čani morao na novega leta dan spati. Lahko si minuto, kako razočarani so bjii ti naši idealisti, ki so nas budili vse dopoldne, ko je vladala v stanovanjih globoka tišina. Ciiu večji optimizem ie vladal ponoči v lokalih, tem 1 x>3j tiho je bilo včeraj v stanovanjih m na cestah. Nihče ni hotel sprejeti poste, nikogar ni zanimalo, kaj je novega v listih in meščani njso več potrebovali mlaka, ne poznali smetarja *n ne dimnikarja. Niti praz-noverni niso bil j ter i\i&o verovali, da dimnikar prinaša srečo, če pr]de na novega leta dao prvi v hišo. Kaže torej, da s; bodo |i na^; veffcj prijatelji moralj izbrati drugi dan na leto za Hvoje obiske in voščila. Petek je bil zanje ■Mos v resnici s'.ab začetek. V tem pogledu so bolje odrezali naši berači, ki so preložili svoje ure na drug dan; na kateri, nihče ne ve. saj dandanes niti berači ne morejo ži-\eli brez ? uradne tajnosti:. Samo po sebi se razume, da včerajšnji praznik nj bil posvečen izletom, temveč samo spanju. Kako so zadovoljni smučarji, vam bodo sami povedali. Kakšno e bilo včeraj vreme, vas najbrž tudi ne zanima, ker ste prvi dan v 1" u srečno prespalj. Začelo se je torej v resnici srečno in lahko upamo, da letos ne bomo trpeli v~a: ?arad; nespečnosti. Silvestrovanje viškega Sokola Silvestrovanje vitkega Sokola je tudi letos privabilo v Sokolski dom toliko mr /i-oo sokolskega članstva in prijateljev društva, da je bila dvorana premajhna, da bi sprejela vso množico in jih je mnogo odšlo, ker ni bilo več prostora. Sokolski doni je znova pokazal, da ne odgovarja več svojim potrebam in bo morala uprava društva za zgradbo sokol, doma skrbeti, da se dom v bližnji bodočnosti temeljito preuredi, čim bo reicno pereče finančno vprašanje. Spored večera so otvorili sokolski igralci z burko »Midva sva morilca«, v režiji br. Ambroža, ki je vzbudila pri občinstvu mnogo veselega razpoloženja. Prav posrečena jc bila plesna groteska s plesom po zamisli br Milka Marinčiča, kjer jc posebno ugajal nastop br. Staneta Sever ja, ki je bil deležen burnega odobravanja in ploskanja. Občinstvo se je pn njegovem nastopu nasmejalo do solz. Tudi revija svetovnih pevskih mojstrov je bila prav posrečena točka, ki je občinstvu prav tako ugajala. Posebnost večera je bila polnočna alegorija ^Ženevska mirovna konferenca«. V dvorano so prikorakali ob zvokih koračnice an-gelj miru, oborožen do zob, za njim Gandi, Haik Selasie, Španka. Nemec in Italijan. Vsa ta skupina se je postavila na oder, kjer je angel miru čestiral srečno novo leto, potem pa zaplesal zamorski ples, sukajoč pri tem prav spretno svojo morilno orožje. Občinstvo je burno ploskalo in vzklikalo posrečeni alegoriji. Po alegoriji je pozdravil občinstvo in želel srečno in zdravo novo leto 1937 starosta br. Borštnik, nakar se jc pričel v dvorani ples s sodelovanjem sokolskega jazza, ki je trajal v prav prijetnem razpoloženju do zgodnjih jutranjih ur. Pohvalno moramo omeniti izvrstno postrežbo, s katero je bilo občinstvo zelo zadovoljno in pa soiidne cene. Brez dvoma si je viški Sokol s svojim silvestrovanjem pridobil zopet novih prijateljev. —at— Nov sokolski tednik „Sokolska volja" Davna želja, da dobi sokolatvo v dravski banovini svoj slovensko pisan sokolski list, se je izpolnila. Pred nami je 1. številka novega sokolskega lista r Sokolska volja«, ki bo izhajal tedensko v Ljubljani ter ga izdaja kolo Sokolov — idealistov, ki se nieo strašili truda in žrtev, da, nudijo članstvu vseh petih žup Dravske banovine informativni sokolski list, ki bo pokazal vse tisto drobno delo, ki ga opravljajo naše sokolske edinice. Vsebina prve številke je prav pestra, zaL da je moral izostati podlistek >Polkovnik švect, ki pa bo začel izhajati že v prihodnji številki. Uvodnik > Sokolska volja« pojasnuje namen novega sokolskega tednika, ki je bil nujno potreben za naše župe. Najnovejše vesti imajo lepa poročila iz bratske CSR in Francije. Na prvi strani je tudi slika ustanovitelja sokolstva dr. TvTša in odlomek iz njegovega največjega dela >Naša naloga, smer in cilj«. Na drugi strani so poročra iz Dravskega sokolskega ^bora t. j. iz žup Ce!jet Kranj, Ljubljana. Maribor Novo mesto ter iz žup Karlovac in Zagreb (iz eiinic, ki so na teritoriju Dravske banovi; e). Topel Članek je posvečen tudi tragično umrlemu bratu Janku Prelovcu iz Sušaka. Sledijo vesti iz Saveza SKJ. Iz slovanskega, sokolstva, slo- 1 a t v o renskega sveta, iz naše domovine, objave, pet minut telovadbe zjutraj, koledar za brate presvelarje, raoio, ter ocena knjig, časopisov in revij. Kakor je iz vsebine razvidno nudi novi sokolski tednik vsakomur obilo poučnega in koristnega čtiva, zato smo prepričani, da bo list našel pri vseh bratih in sestrah širom naše banovina velik odziv. Prvo številko novega lista smo poslali mnogim našim bratom in sestram na ogled, kdor ga ne namerava naročiti, naj poltaže drugemu bratu in scitri. Komur ho ugajal, naj nam javi z dopisnico, da s; ga naroči. Bratska društva in čete prosimo, da uvedejo naročila pod skupnim naslovom. Ko pride list na ta naslov — v telovadnico z njim v podrobno prodajo od brata do brata, od sestre do sestre. Vztrajati hočemo, bodrijo nas vzpodbudne besede, ki nam dohajajo iz vseh strani. Ne prosimo milosti, hočemo podpore in razumevanja. Nudili bomo vsakemu nekaj, a vsem dovolj, da bomo vedno tesneje in bolj bratsko povezani V skupnem delu za skupno stvar. Krepimo se! čuvajmo Jugoslavijo! Vse bratske edinice. brate in sestre obveščamo, da se naroča list Sokolska volja* v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6 ter stane celoletna naročnina le Din 23.— posamezna številka pa samo 50 par. Vsi na delo za naš novi sokolski tednik ■ Sokolska volja t ! —a+. ¥ — Jugoslovenski sokolski koledar 1937. V založbi Jugoslovenske sokolske matice v Ljubljani je izšel XVIII. letnik tega Članstvu namenjenega koledarja, ki ga je uredil br. Verij švajgar. Poleg koledarskega dela in raznih uporabnostnih podatkov vsebuje koledar članek br. Engelberta Gangla -Naša največja menicac, ki poziva vse sokolsko bratstvo k največjemu delu pri Petrovi sokolski petletki. Dalje je v sokolskem delu nadaljevanje -.Sokolske kronike* in končno pregled vsega slovanskega sokolstva, ki je razvrščen po posameznih sokolskih zvezah. Temu pregledu je dodan statistični pregled jugoslovanskega sokolstva po stanju dne 31. decembra 1935. Koledar velja samo 7 Din in se naroča pri Jugoslov. Sokol. Matici, Ljubljana, Narodni dom. Tomanova ulica. S^sr-i-te po njem. Iz Kranja — Leon Pleifer, virtuoz profesor na drž. konsorvaioTTju v Ljubljani m prjma-rij ljubljanskega kv*nornej*n kvarteta se bo n« koncertu v Kranju, ka ga priredi udruženje ljubi jiansk^ konsc -vaifoi'Rftov v g*nmazffjski dvorani, dne 8. t. m. predstavi kranjskemu občinstvu z dvoma tačkama v Kranju Vež os povsod dovolj. Nobeno pa ni te padlo tako lepo in antnonrano ter v vabkem obsegu, kakor s Iveatrovanje »Nar. eitaVnnce« v Nar. •domu, kjer se jc zbeaAo vse kranjsko občinstvo. Zebevj je slu žrl pester program in jazz »Odeon«. — GMaHiki oder »Naredne čitalnice« ponovi v nedeljo dne 3». t. m, ob 4. uri popoldne v Narodbem domu Cankarjevo dramo »Hlapci«. Pn vpriaoritv sedenje tuda gledaJ>sfci oder deiaivskeca jzbraie-valnoga društva »Vzajemnost« \j. Kranja. Kdor je premriero zamudi naj ne zene-mar; prililce. ker ■*}*■ *e ne bo več ponovila. Boj med mestnimi in elektrotehničnimi podjetji Poleg drugih težav imajo elektrotehnična podjetja Se možnega konkurenta v mestnih podjetjih Ljubljanu, 2. januarja Med mestnimi podjetji in obrtnik: neka terih stroK |e le delj časa precej napeto lazmerje, ki »e kažo od čat-i do eaaa tudi v občinskem svetu, kjer hočejo obrtniki iz-vojevati svoje pravice, tanio po sebi se razume, da se mestna podjetja trdovratno upirajo zahtevam obrtnikov. V marsiceni je njihov boj lažji, ker so vključena v občinsko upravo, ki je vsekakor moSUCJSa iu tudi ujeDa avtoriteta je večja kakor posameznih obrtnikov. Toda na drugi siiani občinstvo navadno doli simpatije z Obrtniki, vlasti zdaj. ko so jih nezdrave splošne gospodarske razmere pritisnile k tlom. Naš obrtnik je znan kot vesten davkoplačevalec in soliden podjetnik, ki £a vodi poštenje kot glavno načelo. V teh letih splošnih tožb smo pogosto preslišali tožbe obrtništva in marsikdo ni opazil, da je nas. obrtnik v resnici v obupnem položaju. Ob tej priliki hočeano opozoriti na jKisebno perm jro obrti, ki spada delno tudi v trgu ve ko stroko, na ljubljanska elektrotehnična podjetja, ki si med drugim prizadevajo izboljšati svoj položaj g tem. da bi dosegla ukinitev elektro instalacijskega oddelka mestne občine in mestne prodajalne z električnim materijalom. .MONOPOL MESTNIH 0DC1N NA OBRTNIŠKA DELA PRED L. 198? Nekatere obrtne panoge so pri nas :>o zelo mlade, kakor je pač še mlado naše elektrotehnično gospodaistvo. Tehnično usposobljenega delavstva nimamo še dolgo. Ko je Ljubljana dobila elektriko, bo prva dela opravljali tuji monterji. Pri teh monterjih so se izučili domači delavci, ki so pozneje začeli opravljati električne instalacije na ljubljanskem mestnem električnem omrežju. Mestna občina si je tako pripošestvovala pravico na elektro-mstala-cijska dela in ustanovljen je bij elektro-instalacijsk: oddelek. Značilno Je, da do I. W27 zasebna elek tro teh nična podjetji niso unela opravljati nobenih instalacij na električnem omrežju ljubljanske občine. Prav tako niso imeli pravico na dela na omrežju Kranjskih deželnih rlektrarn. Toda to ni veljalo s.-uno za Ljubij:m^. temveč tudi za mestni obeini v Marit»oni in Celju. Vendar so bili pogoji za razvoj elektrotehničnih obrti v Mariboru in Celju dani prej kakor v Ljubljani. Ko jf1 začela obratovati falska f-Iekfrarnn, je bilo k<">n«"v monopola mariborske mestne občine na elektrotehnična dela, L. 1923 je bila astanovljena v Ljubljani Strokovna zadruga koncesijonnranni elek-t rot»iinikr>\ /a Slovenijo. Potlej so biii obrtniki elektrotebničnih strok organizirani v drugih obrtniških združenjih, nekateri pa sploh nisn bili včlanjeni v nobeni obrtniški organizaciji. Vpliv nove strokovne obrtniško organizacije se jV kmalu pokazal. Zadruga se je o« 1 ločno potegovala za, obruii-ške pravice svojega članstva in njen velik uspeh je bil. da je veliki župan I. 1^27 ? posebnim odlokom odpravil monopol mestnega podjetja na elektro-instalacijska dela. S tem je bil dan poiroj za razvoj tako važne obrtniške otroke. Pomisliti je treba, da so pri nas obrtne panoge, ki so se začele razvijati v novejšem času, potrebne še posebno saalOBlbe, da se lažje čim prej razvijejo-vendar njihov razvoj bolj ovirajo kakor podpirajo. BOJ SE NI KONČAN Zadnja leta je razvoj elektrotehnične dela vnoati zelo oviral tudi splošen gospodarski zastoj. To je se tem bolj slabo znamenje, kajti pri nas še dolgo ne bomo mogli govoriti, da je elektrificirana zadnja vas in da je električni tok priznan kot neobhodno potrebna življenjska potrebščina, kakor n. pr. brana ali obleka, Elektrotehnična podjetja bi pri nas ne smela preživljati krize, saj jib čaka se ogromno dela. Ker pa je vladal zastoj tndi v tej stroki, so podjetja še tem bolj čutila razne druge težave. Tako naj mimogrede omenimo, da stavbna podjetja navadno ne prevzemajo le zidarskih in tesarskih del, temveč tndi dela nrofeai-joaistoT. Samo po sebi ae raaume, da oddajajo dala profeaijonistom po nižji* cenah kakor so jih prevzela. Instalaterji so zaradi tega salo prizadeti, zaslužka niaaajo ekoeaj nobenega, morajo pa prevzeti odgovornost za delo m stavbni gospodar zahteva dober materijal. Zelo ho škodoval erektrotehnic-nbn podjetjem is navoja električnega go-spodaretva pri asa monopoL kS ga je dobna aekm »jagoalovanska« tovarna za prodajo ta izdelavo olekt. anterijala, Cfan ja stopfla v veljavo posebna naredba, ki koristi piedtteai tisti tovarni so je materijal podražil ta okrog Materijal ta tovarne je slabA od ■volsaega Pri tam je pa treba da tetama vvaža aaiovlae fs hobene koristi od Uiko z\aut domaće i'io-dukcij*-. Prt vseh teh težavah pa imajo Ijabljanska elektrotebaićaa po-ijvij.t. »e močnega konkurenta v mestnih podjetjih. V =>v<>j« ru boja proti njim nagtssajo predvsem, da me&tni polije*ji elektrotehnične stroke konkurirata z njimi, ker ne plačujeta davkov iu ker navadno elektroiastalacijakJ oddelek sieat-ne občine prevzema \>a dela, ki jih oddaja mestna občina. Obrtiii zakon sicer dovoljuje taksna podjetja, toda jim tudi točno predpisuje delokrog. Po tem zakonu je |*a tudi predpisana vs stranska usposobljenost za eJektroinstaiaterje, a obrtniki elektrotehaiS-ne stroko ne priznavajo mestnim instalater* jem enake osposobljenosti, kakršne ima njihovo kvalificirano delavstvo, pač zato ker je xanj strogo predpisana kvalifikacija, Mojstri, obrtniki morajo polagati poseben niojftiški izpit in abeolvirati inorajo deio-vodsko šolo. Iiazen tega je predpi-^aiia .-o večletna praksa. Zdaj je na teritoriju mestne občine 90 pooblaščenih obrtnikov elektrotehnične široke in zato mislijo, da je nepotreb:v> tn v fin inčnem pogledu za občino celo skooijivo, če opravljajo elektrotehnične instalacije mestni monterji. Obrtniki saJbtevajo, naj mestni elektrarna preneha opravljati instalacijska dela v hišah do 100 izvodov. Dalje se obrtniki sklicujejo na to, da mestna elektrarna v svojih delavnicah opravlja tudi dela za zasebnike, kar tudi zelo Skednje zasebnim podjetjeaa. PRODAJALNO MESTNE ELEKTRARNE NAJ ZAPRO Električna podjetja se bore tudi odloCBO proti mestni prodajalni z elektrotehničnimi prodmeti. Trde, da so prodajalne, ustanovljene pod okriljem polit k n i npravBtt organov, velika ovira zasebni trgovski inicijativi in svobodni trgovini. V interesu mestne občine pač ni, da bi v njenem območju hirala zasebna trgovina, kot lastnica prodajalne pa tudi nima posrednih in neposrednih dohodkov. Obrtniki trd«\ da ta trgovna izkazuj? znatne pasive, dočim gre navidezna aktivnost na račun drugih dohodkov. Mestna občina bi naj imela le pi Opagandni lokal ki bi r njem prikazovala porabo električnega teka ?.a gospodinjstvo faa druge namene. Mestna občina zagovarja apravicenost instalacijskega oddelka v prvi vrsti s tem. da mestna elektrarna privablja s cenenimi instalacijami in izvrstnim materijalom konzumenta elektricnegai tok.* in da bi z ukinitvijo teira oddelka odpadla inspekcijska služba za instalacije, ki bi je inata! iterji ne mogli nadomestiti v tem obsegu zaradi aeekonomičnosti. kar bi bilo +'3ektrarni v šk«wb». Prodajaln« pa zagovarja, č>š. da prodaja elektrirne aparate za gospodinjstvo, kar služi propagandi za porabo električnega toka. Ljabljanska podjetja hmodbijajo te argumente ter vztrajajo, naj mestna oboma ne prevzema hišnih električnih tBstalacJj izpo*i Hn"» Izvodov, opusti pa naj vsa popra-vtla za zasebnike. Dalje v.^e nove instalacije v mestnife poalopPh n:*j se oddajajo obrtnikom po razpisih. Mestna občina naj likvidira svojo prodajalno z elektrotehničnimi predmeti ob sodelovanju Ugorcov elek-troteh. materijala v Ljul>ljanl. Ce upoštevamo, da so ljuMjonska elek-Uotoh, podjetja plačala lani nad 800.000 Din davkov, jim moramo pač priznati upravičenost njihovih zahtev. Morda se bodo razmere kaj zboIj?a!c po sprejetju za-kona o elektrifikaciji, da se bo elektrotehnična delavnost bolj razmahnila ter da bo posta! električni tok v resnici vsem dos'opna dobrina. Zdaj smo Se daleč od tega. Kdor vsaj nekoliko pozna razmere v naši elektrotehnični stroki, si pa mora med drugim predvsem želeti, da bi ban izdal čim prej odlok o uvedbi enotnih dobavnih in prodajnih pogojih za elektrofceh. instalacije, priklop, odklop tn prodajo toka. Zdaj vlada v tem pogledu med elektrarnami in elektrotehničnimi podjetji Še velik nered, da ne rečemo celo anarhija. Prav tako bi bHo zelo potrebno, da bi se elektrotehnična podjetja organizirala tudi gospodarsko — agled bi jim naj bila sosedna banovina —. kar bi bilo ▼ korist njim in splosnost.i. Iz Ptuja Je 4xsdl TV'Uj v raspoloženju v novo leto. Skoraj v vsakem Ja btta domača aansrva* kjer ao rsiftsSfiniall novo leto. Prav prijetna je priredila T^aroona dttal-a Sokolom v Marodnern donmi Id ao tone nabito zato jxrirelii tukajšnji domaćin g. V. Ba« -bler, ravnatelj elektrarne. I^ra je polna humorja in kot nalaec za take večere primerna. Zabava je bila res zelo prijetna. Tudi v Ragoznicl je priredilo bralno društvo silvestrovanje. V Društvenem domu pa ao imeli svojo zabavo Nemci, kjer je bil oblak ravno tako zev velik. _ Avtomobil v plan> .tli. Po drtavni česati Ptuj—Ormož je te dni voail s trvo-jim osebnim av^toimobilom tukajanj! avto-takai M. neke duhovne gospode Iz I*Uija. Med va^jo Spuhlja hi Budina pa fv mu je nenadoma vnel motor, tako da je bil avtomobil hipoma v plamenih šofer je takoj skočil iz avtomobila tn odprl vrata, tako da so mogli potnfld Se pravocajmo brez vsake nezgoie izstopiti iz avtomobila. Avtomobil je popolnoma zgorel in ima lastnik okoli 30.000 Škode. ■ — Namesto venca na krsto ge Reich, je darovala tukaj&nja tvrdka 200 IMn ta brezposelne. — Katastrska uprava preobremenjena z delom. Naša katastrska uprava je imela m-ojecaffno razen šefa in eneca geometra še Štiri uradnike. Z ustanovitvijo fcatsV ^tr3ke uprave v Ljutomeru pa sta ostala pri naši katastrski upravi le ia šef in en uradnik, docim je drugi uradnik že «.lelj Časa bolan. I>elo se kupici, zlasti zdaj z novo uredbo o zaščiti kmetov tako, da en sam uradnik nikakor ne ZflSOrs VSOga ogromnega dela. Nujno je potrebno, da ee dodeli upravi vsaj še ena pisarniška 11106» Se ne že dve. " KOLEDAR L>anos: .Sohotai, 2 januarja katolMin.; Me" ka-rij. Zlotan Jutri: Nedelja. iataaarja kalaislaB (lo* nr/N^cf.'. DANAŠNJE PRlRLT)lT\'r Klno Malica: llrepeneinje ZkD: Ce Bab.v ljub. oh 14.15 v HatM Kino Ideal: Lov /j |atajatarj Kjno Sloga: Kdo nor:' n . sJca raprsod. :a« ob 14.16 Kino Unjon: Na vcsc'ciii l>una 1. asaMiJO« ja »C;vjan barona ob 1 Kino Š'ška: Tr mesece % raj« K\m* Mo^ste: l>iim>n HutKhaaSStK ta 5 Vran t šentjakobsko uledai;§če: »Pobega nevc**ta« ob 20.15 Mestni dem. JUTRIŠNJE PRIREDITI L Kln«» Matica: Hrepenenje ZKD: Cc Bibv ljubi, ob 10.30 v >\ar Kino Ideal; Lov za psjsjstorj Kino Sloga: Kdo nor? rnat;r:«*»ta vrV*«n- ska ran*od iia ob 11. dor» Kino U o km: Ti si moja srečo' rmitinei* »(^i Vran" Lutkovni oder na Taboru »Jurčei, stsnovanjoa ob 15.30 šentjakobsko gledališč ^Pobc^li ^r-v.-*-- ob 20.1 o Neaaai dom DEŽURSE LEKARSE Danes jn jutr}. Dr. Kmet, Tvršr^a ce«tA 4.\ TmkoczT dde Mesfen« 4. UbasV, ?elenbxrnjova ulr>?a 7. Matineja kina Sloge Danes ob 14.15 in jutri ob 11. dop Cene 3.50 in 5.50 r>m Bosanska rapsodija 1'rekrasna epopeja lepot naših kraj-v o >OeneraJn1 Obe* *« *> > Slava kolesarskega bataljona Ljubljana. 2. januarja Tukajšnji I. kolesarski hatiajOn, k; mu povoijuje znani, strokovnjoik n« polju bale* s^rsr\a po'kovruiik g. Jo& p JakMć. j« imcJ včeraj svojo slavo v spomin na formiranje nrve pkolesafrsikc edc'mlce v našj vojski leta 1937. Vabila 'Ijubeznjveea, v Ljubljen: splošno prilubljonega rjonađiaa sc je od-rvalo lepo š!evilo jjostov, med njim- z*a-srtor^nr'k baiva C. dr. Gu3*Jm. 1 ubijansiki župan g. dr. AidieStč, zastortn^k: druU-h ob-lfaj^'. il.vAev in or^irr!zaoij ter mnocjo oficirjev fljubljanake camirije. Slava je bnla v voja&V»Qi vojvode M <š:oa. kjer je flo^tte «»p-eiemal dem^n podpokovrt^k d. JalćHČ. Ob 10.30 je progpel komandant d \ t-ij £>eneraJ Tom:!Č in po raportu se \t> takoj pnćela s!užba boija Opravil jo je pravoslavni profta 5J. Bud«mi r. Pravosfervn službi božii in rezan ki knfača sta sledHt Že Jcn-^olršlca in muNkman-ska s'užba božja, potem je pa sftopnfl pred vo^ke im 6asrni!kt' ka'esorakege bataljona kornandarit r^>dr>ol-kovnik g. .Tsđdč, da 'ftm v kneflch, iedr-Ttafih besedah poianav pomen sle-ve. 5ypom-rr>I so je bl«a^onokome$ja kraha Aleksandra I. Zed:rd*eJ>i^ Joi ao oastnrfci vo;a'kn in gostje ponsf*Y|| njegov spom/n s trik»i'-n'ni ispava« kl'cem. potem je pa pozvati navzoče, rraj zaHcl čeio rnkTaCrti »^jvio« mlademu kr^fru Petru TI Vojaška ijndba ]e 7-wr«la bmrno «n s tem jc bila lepa sve-t«T»ost za*ključena. Sled51 >e Trtviiohod dobro jzvežbene^a kolesarskega bataiiona pred icomandarritoni dtrvcjje in ovr^nfrrri ffosti. potem je p« po-vahfl drrnaccn podoolkovrniic Jaklič goste v Jepo okrašene prostore OfijoTakega doma, fcjOr jim je ble p^lre'cna obima zakuska! Tu je lemahu za vi ada'o veselo razpoloženje. Lkrbeznrvii domaćin }e g riomocio oastn kov in vojakov svotega b»ta' iona nridno etregel gostom, civil ust 90 se nrrne-šalj med oastnrike fn zopet se je ooVaz-fc v-a« prs-Vviost in lepa ha^ ^ me b-*lq prečV*«^a penisa sna brzojavka NTi. Vel kr«lja p«tra n Brzo-•avno je talKaJ batalirmu sUvo bađl rrri-'^aJer^rr^^e^n^n^^ ^ Kopnite domače blago! Štev. 1 Strm 8 ^ de trši osnuteše xaxtaave %Muxeisšce£a trga Kako naj bi bil zazidan ekonomično in po sodobnih arhitct načelih - Prostor za kraljev spomenik Lfeb^jana. '2. januarja 0 sasidavi Muoe)»kega irga so se prod teti že razvnele razprave. Banska uprava js nameravala zazidali Muzejski trg po svo-/9D načrtu, m sicer bi bik> sezidano ob fcubičevi ulici veliko. 8 nadstropij visoko poslopje, ki bd vezalo povečano poslopje banov ine ke hranilnice z muzejem. TUons aisrnejskega poslopja bi se precej spremene po prezidavi. Trg bi ostal na severni strani nezazidan. Mestna občina ni naklonjena tema načrtu in zavzemala se je sa prof. Plečnikov nacrt, ki po mnenju strokovnjakov rešuje bolj posrečeno vprašanje arhitektonske strani zazida ve trga in sodobna urbanistična načela. Prof. L Virrnik je aa svojem predavanju pod okriljem Ljudske univerze, ko je govoril o jrrad bonih problemih velike Ljubljane, označil načrt tehničnega oddelka banske uprave kot nesprejemljiv is urbanističnih vidikov in se je zavzel za to. naj bi upoštevali urbanntfdno za- poelopje, in sicer s novega trga, hi bil een s primerno visokim stolpom, ki bi n reprezentativni prostor, marmorno dvorane, kjer bi bili abranjeni sporneniki rasti, zastave. troSeje. dopnrm krpi itd. ZVEZNI KRJU S PREČNIMI BLOKI Zvezni krili mod hranilnic« in sedanjim muzejem bi stan' ob Knafijsvi m du bičevi ulici in bi biH razrneroma ozki, zato bi v njih samih ne bilo dovolj prostora. Da bi celotni stavbni kompleks r resnici nodil prostor ss vse urade, je arhitekt postava na zvezni krili pravokotno po tri prečne bloke. Ti bioki bi oni izzidani tudi pri tleh — pasažo bi bilo mod njimi pod zveznimi krili — in bi imeli v pri ti ič ju lepe trgovske lokale, n. pr. za zalogo šolskih knjig, izseljenski referat, skladišče tehničnega oddelka itd- Ti prečni bloki so prav za prav samostojna poslopja, čeprav so vključena v celoto ter lahko rečemo, da bi stale ob Knaf- ulieama. kakor reonao, bi pa bili tndi direktni prebodi. Načrt js pa tudi posrečen ▼ arru tektonskem pogleda, ker js UHisejsko poslopje zvezano i poslopjem hranam tre tako, da zaradi neenakih pročelij ne prihaja do izraza neskladje pročelja muzejskega poslopja s poslopjem hranilnice. Srednja prečna trakta sta za nadstropje višja od celotnega kompleksa, s čimer je doseženo mimo ravnovesje blokov. Projektant je predvsem upošteval, da je čim več sob solnčrrih. Proti severu so pa obrnjene sobe. ki morajo imeti mirno svetlobo, n. pr. tehnični oddelek. CELO 35 REZERVNIH SOB Nacrt bi seveda izgubil svoj pomen, os bi po njem ne bilo dovolj prostora za vse banske orade. Projektant je upošteval podatke ekonomskega urada bansko uprave glede števila • m razvrstitve prostorov. Pač --—--^iti i Zadnja pot Frana Novaka Pogled na kompleks banskih poslopij od gledališča proti Sablčovi allcl orise* prof- Plečnika. Toda ta zamisel izključuje možnost, da bi se lahko združili vsi uradi banske uprave pod streho enega samega stavbnega kompleksa. Zato je prof. V umik s svojim učencem D. Blagajnejem v svoji šoli za arratekturo proučil vprašanje zazida ve Muzejskega trga ter izdelal na-art, ki bi po njem bilo dovolj prostora sa vse urade banske oprave. Z NOVIMA POSLOPJEMA MUZEJ IN HRANILNICA POVEZANI V CELOTO hrhodii»ee pri reševanju problema zazida-ve Muzejskega trga j« bna prof. V urnik u prof Plečnikova zamisel; po nji se naj povežeta poslopje banovinske hran Lini oe in muzeja z dvema ožjima traktoma v celoto tako. da bi poslopja obkrožala manjši, a lepo zaključeni trg. Seveda bi bil trg javno dostopen iz obeh ulic Knafljeve in SubiČeve, in bi ne imel pomena le za banske urado. Pod novima blokoma bi bil namreč prost prehod- kar je prednost tndi salo. da so poslopja bolj zračna. Ijevi m dubicevi ulici po tri niše. ki segajo s pn>onimi pročelji tik do ulice (ob Knaf-Ijevi ulici do črte poslopja Narodne banke in Narodne tiskarne, dočim bi bilo zvezno krilo umaknjeno v črto aiuzejskega poslopja). V novih poslopjih v pritličju med sedanjo hranilnico in muzejem bi bila razen lokalov stanovanja za uslužbence. Uprav-nikovo stanovanje bi bilo v prizidku hranilnice. Zvezni krili m prečna bloka ob hranilnici in muzejskem poslopju bi bili dvonadstropni, srednji prečni blok bi pa M tri nadstropja visok. SREDI TRGA RIBNIK — PROSTOR ZA _^ KRALJEV SPOMENIK Trg bi imei stari dovoze, iz vsake nirce po dva, in sicer ob hranilnici in sedanjem muzeju. Razen tega bi pa bili Se prehodi med obema ulicama pod arkadami med proč nrmi bloki. Na trga bi bH iz arhitektonskih vidikov lep bazen ribnik pri glavnem vhodu ob konen bazena pa bi bii primeren prostor za večji spomenik. Morda bi bil to naj- pa ni proetorov za stanovanji bana tn pod-oana. Toda po fcem načrt? je se celo 86 razarvnih sob. Zato bi bik> nedvomno dovolj prostora za dogledni čas. ZIDALI BI POSTOPNO — 80 MILIJONOV DIN STROŠKOV Ns banski upravi ie nekaj let resno razmišljajo o združitvi svojih uradov v enem samem stavbnem kompleksu v svezi z za zidavo Muzejskega trga. In v resnici bi bila to idealna rešitev, če bi trg bil zazidan t sklada s sodobnimi urbanističnimi načeli, ki jih upošteva prof. V urnikov načrt in ki bi ga lahko dovolila tudi mestna občina. Seveda je pri uresničenju tako velikega načrta vprašanje stroškov največjega pomena. Samo po sebi se razume, da računajo tudi na banski upravi z znatnimi stroški. Baje je ban. tehnični oddelek izdelal proračun stroškov po svojem načrta, in sicer 20 milijonov Din. Tndi uresničenje pno/. Vurnikovega projekta bi ne bilo dražja. Zidali M lahko postopno, in sicer bi I—-:-— j studija, za novo samsko palačo j*a muzejskem trco v Ljubljani itn ur is 1 PREZIDAVA KI BI NE BILA V ŠKODO MTJZEJSKEMl" POSLOPJU Muzejsko poslopje b: bilo prezida-DO samo nekoliko v notranjosti, kolikor bi pač bilo potrebno, da bi služilo namenu banske reprezentativne palače. Klet bi prezida H za garaže. Nekoliko bi bilo treba preurediti glavno vežo, dvori&če m glavno stopnišče s prostori za garderobe ter oba vogala na vzhodni strani kjer bi se priključiti novi r.vezni krili Banovinska hranilnica bi bfla povečana na južni strani tako. da bi ba* prizidek prav tako velik, kakor je staro poslopje. V sredini tega povečanega poslopja je arhitekt določil prostore za banovinski svet; sejno dvorano, klubske sobe. garderobe, M» Ino okrerjcevsJrdco tel. Glavni vhod v to boljii prostor sa kraljev spomenik. Valvasorjev spomenik bi pa morah* seveda prestavi ti Zanj bi novi trg ne bil več primeren že zaradi tega, kar v sedanjem muzejskem poslopja no bi bflo ved muzeja. Naj omenimo se, da bi v parkih med prečnimi bloki in uHeo bih tadi primerni prostori aa tkan-p ture* ARHITEKTONSKA STRAN OSNUTKA Is tega kratkoga opisa osnutka, ki ga najlažje ponazori slika, je ta nekoliko raa-vidno, da je načrt posrečen v urbanističnem pogledu. Mesto W kljub za zidavi ne izgubilo trga, odnosno okoUoa bi ne bila »ptoobte-ženac ter prizadeta zaradi večje zazidamo površine. Trg, čeprav manjši la pravimo arhitektonsko zskljnčen. M bil vendar as dovoli zznoaa. Ob afsnah bi bii manjši psa. bilo vse defto opravljeno v štirih etapah: najprej bi sazidali prizidek ob sedanjem poslopja hranilnice, potem bi as lotili zidanja zveznih kri sa končno bi presidatt ijako poslopja Za saajdaao Muzejskega trga vlada v javnosti veliko zanimanje, Pri lom ne gre la sa mtsreao banske uprave, temveč Ml mestne občine in Javnost si ML da bi prišlo med obema apvavzsaa do primarnega sporazuma v tem smisla, da hi banska uprava dobila prostore ca oarodofoosne orado-vonja 1 Škodo lepoto ki Zato ao nam Je adalo potrebno « O .i^Vjf 5i Ljubljanu 2. januarja s v LeoniOcu je natopil k j popokane otone!; te'i ^dv enake ste-aoevafijc vnokojeni girnsuvz j^kn ravnatelj Novuk svojo aasmjo po-t. K večnemu tu so prtišLj spreniit /a suznoga nagega kulturnega delavca poleg bana dr. N a-Oafarsa, ljubi>i'n.sloeBa iopana dr. Adiei i i in dru0h proV. aasafcc grobmee. Po nofflebarli moHrvah ie stopil k od- Nase gledališče DRAMA Sobora, Z.' Atentat. A Nedelja. 3.; ob 15. Repotštev M^adinnka Sredstava. Izven. Znižane cene od 20 '|n navzdol, ob 20. Konjeniška patrola, laven. Znižane cene od 20 Din navzdol, s a D revi bodo igrali v drami Sonvinovo efektno dramo v treh dejanjih »Atentat«, v kateri nastopata kot nosilca edinih vlog ga. Mira Danilova in g. Ivan Le var. Delo jc psihološka drama, ki slika posledice umora, ki ga je zagrešil eden izmed zakoncev. Predstava bo za red A. OPERA Sobota, 2.: Vesela vdova, izven. Znižane cene od 30 Din nav/dol. Nedelja, ob 15. Ajda. Izven. Gostovanje tenorista g. dr- Adriana. Znižane cene od 30 Dm navzdol. ob 20. Pri treh mladenkah. Izvori. Zni-iane cene od 80 Din nav/dol. e • Gos-tovanfe tenoriste g. dr. Adriana v »Aidi«. Naš rojak g. dr. Adrian. ki je dosegel s svojim »Trubadurjem« v petek z-c-čct nenavadno topel in prisrecn sprejem pri publiki, ki ga pozna ha ceni že od njegovih prejšnjih gostovanj, bo pel v nedeljo ob 15. uri popoldne v partiji Rad a mesa v Verdijevi »AidU. V tej vlogi, ki spada med pevsko na j naporne j še in umetniško najzahtevnejše partije svetovnega repertoar i a. bo imel naš gost priliko zopet blesteti s svojim izvrstno vsolanim in izredno kultiviranim glasom. Ostala zasedba je običajna. — Ob 20. uri zvečer bodo ponovili izvrstno uspelo opereto »Pri treh mladenkah«, v kateri nastopata v glavnih partijah »a. Gjungjenac in g. Kolacio. Nadalje sodelujejo: Španova in Cankarjeva, Zupan, Gorski, Petrovčič, Žagar itd. Delo je doživelo pri publiki popoln uspeh. Cene so znižane od 30 Din na-vzdoi. prtenra -jrobu i"i i ^^ka ste» nogesJijc. V svojfciu top^1*'1 iJOA" • K omc-nml da sc pos.'-rv'jajo noi o■ aa i težko, kakor srrn*vom 7a očet" 1 sa • je bj vedno liubozrf'v si naikW-nien kakajf oCe, vedno ic pninašaJ med de de- la. On n/ bd samo tvorom ns-«. dovršene stenogTHfiie, temveč tud vehk- m> »stol, k je aten»>^raf-|jo skoraj od prvsh ]r- svojec^ ?»redn je^i>l*«kdrt»i n- >u«~*-evan i:i vcei^.ai ▼ srca «nladifte. Siteii<*grafi mu ob ^robu obljubljajo, da bodo njegov) bosjato deo*S-rv> — trtrm labko povbsln tudj pri nas ^T>toArx> d»^bnr> reohr.'i>encu. V na* kiirturnj r-jw»Tn Ho ohrani«0*! Framt Novrtkai rečen SjSaaajJjB va slava. \' imenu .S^enografskejaR druSN* v Zagrebu se }c poaloJVTiJ od pokojnika ekv odbora, vpokojemi diirektor g Nikola Poke»m Fran Novak j« M ob sv>oj; SO letnic; rojstva men^rain /1 ča^t1.}""^ na BS^rebdfcaga S^nogr.ifsflccga driistva Kronaj na hrvat.ski stenovrrafn počastj«} rvašeq\ 7as1užnega kuRunv»ga delavca. f<' je omahni v grob, ie se mora 10 poelov-ltr od ajoga Končno je irTdkcl nekaj lasjMh besed pokojniku v slovo ie prof. dr .V -ton Dvdar v «nftnu rriairborskSJi *cn>Of*r-> -fov. Z-dai potl-n^jo -/ttnsk- os tam k- Frana Me-vaika na cjdv., vernega mVu. n ie^rrv spn-m n bo pa rircl np 5anv> med vmirivni stenograf temvee rud med vjerni, k? so trpa srčno dob:>tra, Trrfcaofl'JT;cn?a ni vjiornet?'4 rno/.i po/-*;«'*' r*^- ceai-V; n jpa je bCa >Konir omogočena usJco izdatna obdaritev, gre zabvala aa naklonj'" nost ^'Sl>m dobrim darovalcem. /.las'i ■ tukajšnjrm trvomicam (posebej naj ome nimo - Jtigoče5iko«. ^Te^ti!tndi» . .Ir-u»k.-- sa >)u^ol>runo«i zn dSStVVSSSO V^la^ tvrdki Adamič pa za poklonjene nogravte«*. Eiarovali so pa tudi drugI trgovci m privatno stranke, kateri vsi brez izjeme so s svojimi pr;>*f<\ki omogočili, da je mogl<» Kolo Božićnico izvesti v za* lov oljne m. Obsegu, pri čemer pa gre zasluga in zahva la bndl v?»e«m Kola&icam. ki ar- ajaa straAil.--ne t.ruda ne dela. da zborejo potreh' 1 ^re»dtfrtva. 2^avest, da «»o poma^aJi avoj^n. . bližnjemu v r*»v&čini in bo.li. ;j j,, glavni smoter \-sake karitativne akcije, naj opravičeno in zaslužno navdaja tako dart>^ 1 t H je Kot KolaMce. katerim na tom 'i za lep Lt-poh ^e^rLamo Lian* I ot> lm. m jutri ob 15., 17.. U* S H. DVA SPOREDA: Boris Karloff v filmu straliu m gro7vs 1VIAN1 Neizkušeno istek v rukah blaznega zorav-niKa. - Stanlio in oho v smehaiKjlni burka »BARON MUNGHAUSEN« Cene: Din 2.50, 4.50 in 6 30 Lepa božićnica kranjskih Kolašic Kranj, 31. decembra Med kranjskem: karitativnim i društvi stoji po svojih uspehih vsem na 5ela asril-no »Kolo jTagoslovenakm sester«-, kateremu pripadajo kot marljive »VJank*o števime fcranjsfee g-ospe tn gospodične Znane so lepe beiičnice in materLiski dnevi -Kola« £e dol^o vrst j let. ob kateri priliki so aselsj obdarovani .^tevilai ravni aoJaU otroci in tuđi revne družine iz mesta ter okolice. Zadnji meseci pred Božičcan pomenijo i» »KolaSice« dneve polne dela: Zbiranje daril v bla-g-u in denarju, ko je treba obiskati vse >Kohj* naklonjene privatne in trgovske stranke ter tovarne, nakar sledi sortiranje daril za dan božićnice, ki pomeni krono m rez1Ut.1t vsega dela In truda, pa tudi eutvo tek--n^ra veselja za Kolašice, kojim je mogoče, da svojim veC3noroa žJe z^ianrim istromakom del« darila kot prrboljšok za praznične boti6ne dni. Boftiftnice >Kola« so res prav nekaj posebno lepega, le Skoda da radi pomanjkanja brezplačnih večjih prostorov niso dostopne Str&i javnosti, ampak se morajo naenkrat vršiti v malih »obah narodne šole. Ko bo stalo novo Šolsko poslopje, kl ima v nacrtu tudi lepo dvorano, bo tudi v tem oziru bolje. a Letošnja božićnica »Kola jugosloven-sfclh sester* se Je vršila 17. decembra na spomlnekl dan blagopokojnega kralja AJekaandra I. Zedkritelja. ObdarovanJh je bilo 90 sotefcrh otrok, 44 dečkov tn 45 deklic s toplim perilom ta obleko, kar sesije jo Kolasice same. deloma pa s čevlji In no^vlcamd. Vsak obdarovanec je prejel ie hlebček boljšega kruha in nekaj peciva, DrugI dan, IS. decembra so bili obdarovani mestni okoliški reveži deloma z ftrvlM, deloma a obleko. Obdsrovanih je bOo 80 sarm sirih oseb in 28 rodbin z živili in blairom. 10 oseb pa z Waeom za perilo in obleko. Na priporočilo Protituberku-loans lige ie Kdo obdarilo 10 posameznikov In rotlbki z večjim številom otrok z raahVtaim blagom za perilo. Razdelilo se je 240 kg pšenične ta 30 kg koruzne moka. 40 kg krompirja in 50 leg masti. V gotovini se je darovalo 400 Din, dijaški 1 kahkkjl pa 000 Cta. Živilski trg Ljuujan.. 1'. januar/* Dauei h* na trjru ni poznalo da je trtro dan. Vladalo j. Strt vilo kakor navadno po velikih j.razi; kili. Toda najbolj čudno jc da se gospodinja nhso niti ajssSfl zalaga h* s khii.-ami. /. Ij.-m ui rep.. M ♦'.danski lodci SO pOVSesj btfnhll orij- ntaeijo. Tr^ je bil slaln* 7.ased«*n. /.;id?ii-- čase j*> ItJenjadni trg slab^ zaseden pi«-:vs«*m zaradi mraza. Domače zelenjave ob t< m času ni mno^ro in psodajalej pogosto ts^aajaja dajan na trjru tavsae1 aridan jo arodajo. Branjevci na salenjadncsa trgu so saMeai najbolj 1 dahnatmsko cvetačo, ki j< r^iaj BO-sani pO «r> DLn kg. a vendar ne sveta knp-Čijn. 0a bo mraz tri jal vzdržno, st bo domača zelenjava le r.iHlr;ižila. Sploh se pa / t aaas jrospodinje letos od-pirajo mnoiro bolj ssraČM per„pe.krive, kajti lani -đaj. n«lino preku] ■ nltaTiJt tr^ z j»-boiki. ki so nekoliko lenea celo po nad 1 Din kc. risat!r»l jabolka pro branjev -ci na stalnem sadnem *Tg\t. To blago j*> p» -eveda š^* dražje. nospo<1inwo tudi zelo občutijo podražit** jajc. ki ?n bila precej d raca ž | jVseni. Pred pomladjo se j'jca najbrž ne bo*lo pocenfla toda niti tedaj si ne smemo obetati znate« poceni*ve. kor jo mestna trošarina na uvezena živila tako visoka. Zaradi trošarine *•» mnoge kmetice izotribljejo našega trga m prodaja jajc je predvsem v rokah prekopče-valk. Nikdar menda še ni bilo na trgu n* prodaj toliko vloženih, osnVmih jajc kakor zadnje čase. Prodajalke, ki prodajajo sveza jajca, so nevoščljive konkurentkam. ki pro dajajo vlolena jajca I večjim uspehom. Zs-to 90 crospodinje na trgu od časa do easa prife kaj nenavadnega konknrenrneNA£ VAL* je izšla danes na 40 straneh in prinaša točne sporede vseh radijskih od I dajnih postaj za časa 3. do 9. januarja. I:: bogate vsobine navajamo le najvažnejše prispevke: Naša revija. Operni kaleidoskop. Cavalleria rusticana v opori. K raz=tavi slik slikarja Zorana Mušiča. Lei-ca foto kotiček, nadaljevanje napeto pisane razprave dr. Waldemarja Wasielewske-ga ^Telepatija in jasno vicistvo«, nadaljevanje senzacionalnega romana »500«. Slike iz gledli&kega, filmskega in radijskega sveta, šaie in beležke zaključujejo redakcijski del ista. V operni prilogi je izšel točen izvleček Cajkovskega opere >Piko-va dama«. >NAš VAL* izhaja vsak petek v Ljubljani. Mesečna naročnina Din 12.— Zahtevajte še danes brezplačno in brezob-vezno aa ogled en izvod. Pišite na upravo »Našega vala«, Ljubljana, Knafljeva ul. 5 — Nova srrobova. V Ljubljani ie umrl davi v zgodn-ih jutranjih urah zasebnik g. Valentin Breftkvar. Posrreb bo jutri ob 14.30 :^ Svabičeve ulice 3. V Škof ti Loki je umrl včeraj posestnik g. Franc Primožič. Pogreb bo iutri ob 15. s Spodnjega trga 15 na po kopališče v Akofsi Loki. Blag jima spomin, teško prizadetim svojcem naše iskreno so-žnlie! — Vreme. Vremenska na no ved pravi, da bo megleno, pretežno ob'aćno. zmerno mrzlo vrcine. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 10, v Skopi ju 0. v Sarajevu 1, v Zagrebu 0.0. v iMariboru — 1.0, v Ljubljani —1.8. Davi je kazni barometer v Ljubljani 773.9, temperatura je znašala —5.4. Iz Ljubljane _lj j(aj prjnese Ljubljani novo leto? Obljublja se ji, kakor suio v »Slovencu* bratf: tramvaj k Sv. Križu, na pokopališču mrtvašnico* še eno zavetišče za stare Ljubljančane in na starem pokopališču, ko ga bodo ^planirali, pa — nov lemenat! To bo že nekaj. Ampak še neka; bi bjlo umestno postavit pri sedanji komunalni poetiki v program. Veste kaj? Zgradbo brvi cez Gruberjev kanal. Ze deset let se ljubljanski Pod-golovčan. oglasaic za to brv ali mostjček čez sredo Gruberjevega kanala kot bližnjico, pa so ri davkoplačevalci še d&nes brez enega kot drugega. dar?i se jim je ta naprava že trikrat obljubila Za bagatelo par tisoč dinarjev', bi ljubljanski grad ne zdrčal na stari naš rotovž, zato bi bila sramota in nje mani!, če bi moralo 20 do 36 hišnih po-sesinikov jn davkoplačevalcev še nadalje izgubljati čas v mesto in nazaj z zamudno hojo čez dva mostova. _li Park na Ambroževem trgu in olepšava mest*- Par zapuščenih starih dreves, obkroženih od raztrganega in polomljenoga grmr čeva, pet na pol strohnelih le«enih klopi, na katere marsikdo z nezaupanjem sede. pa *ele potem, ko si e klop z robcem očedii. Skozi to »gmajno* vodi od enega vogla do drugega navadna steza, ki ie ob dežju polna blata ob snegu pa plundre Posuta pa je vsakega po? leta z debelim peskom To je »park* na Ambroževem :rguf Ker leži trg blizu centra mesia, kriči vse skupaj po ra dikaiiii aemednri v interesu olepšave mesta, ki si last; naslov _ >modema Ljubbana*! —li Kako se bo to zimo Ljubljana pre*kr bela z ledom? V Ljubliani izdelujeta in dobavi sata led skozi vse leto mestna klavnica ter pivovarna Union, od zunaj pa ga »e v srh* in potreb- že večkrat v milih zimah dobavljala rud; Kranjska gora Iz ribnikov okol1 Liub]:ane pa se smeio dovažati v mesto le snažne ter 8 do 14 cm debel* plo*če Na leto potrebuje Ljubljana 120 do 150 vagonov leda. —h Ljubljanska *ota izginja! Voz, naložen z barjansko šoto je danes v Ljubljani že redka prikazen, to pa v*e za*o, ker plast Šote na Barju izginja in jo je dobjti le Še v Črni vasi in HauptmaneJ Na trg ne pride noben voz, le kak barjanski ali mestni po sestnik ondotnega sveta jo ima še kak del parcele. Čez 10 do 20 let nove ljubljanske generale šote niti poznale ne bodo: pogrešajo jo pa že zdaj m nog j revni aloji kot ceneno in uporabno kurivo. — Neverjetno, pravi gospodinja, kako zelo ae nakuhajo JAJNENE-PEKA-TETE. Tri krožnike na 14 kg — tn kake krožnike! Potem pa okna, ta je nad vse. Bes velika pridobitev. —lj Emil Adamičev spominski koncert bo v ponedeljek, dne 4. t. m ob 20 uri v veliki Fllhartmonični dvorani. Neizmerno bogastvo je zapustil Emil Adamič svojemu narodu In to predvsem v zborovski literaturi. Zato je prvi njegov spom'ruski večer določen zborovskemu programu, k j ga bodo Izvajali Trboveljski Slavcki, Slovenski vokalni ^vintet. L'cT'eljsk pevski zbor Emil Adamič in pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Vme^ zapoje ravnatelj Julij Betetto 4 A cir»m.<**»v« s-mnospe-ve s spremi ».-var.jem klavirja pri uast pu TrboveM*' Pi b hv.'V \ p u njihrva solistka, :na"a 'tezik* /< >?"n. odoeb društveno upravo, ki bo nato predložena v odobritev društvenemu rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil — kakor že ob:avlieno — v sredo 13 t m. ob pol 20- uri v društve ni rnap' dvorani. —!i Svarflo. Po Ljubljani prodaja nekdo rumeno tekočino in pripoveduje, da se lahko z njo kromira kovina. V resnici pa ere za navadno vodo. Steklenice te fekoSHte prodaja po 24 do 40 Din ali pa še dražie Opozarjamo občinstvo, na< mu ne naseda, ker Je to stran vržem denar. —lj Čeprav je bilo Ijuhlhnsko silvestrovanje precej bučno in življenje ponoči zelo razzibnno vendar ni nikier prišlo do rabnk pa tudi ne do nesreč Re^ev^lna postnja Jp sneta včernj ct-oT^i vpr dan mb" ^ c^lo ^♦r^^niVi so =;p pobvaliTl da jir^ n' b;?o t»"eb*> ^kr-r*1? v noKcTj*^ pri-n>f.-i' nsatopsti pv&TTičnrin Tu^*' n^jboji fin vdTiS**^" ve».»-^j.iki so urr 5T" s p^tl rn ie po rr^i?t' ž° v zero/lnieTn intm aavT o^s**4!^ —Ti ^'nočtifa nreml?er-» Hi»h«v:t» komedi ie »Pohesla nevesta« v ^entjnkobs^em ^le ^oiisčn ie Tjpf»i«i TTreden nsne* TrT" t*» 17 vrstno nn '»»r^Tia sod«*lu}e1n n^ib^f** •noči odra fYr%i**nIri fe t»qr>/Tlo dv0-nr» 0*0 rno'nio'Tri ko*ičt"> «nlf)^ g? pri^V, smeha. Preskrbite si vstopnice za predstav danes in jutri zvečer že pri dnevni blagajni ki bo odprta od 10—12 m od 15—17 ure. Začetek točno ob 20.15 uri —lj Drzna žeparka. Davi so prijeli na trgu neko žensko, ki se je neprestano »mukala okrog kupovalk pri mesarskih stojnicah. Ljudje so jo opazovali m videli, kako je sknsala posegati v torbice kupovalk. Ko se je hotela baš polastiti precej rejene denarnice neke kupovalke. je brž pristopil neki moški, ki je drzno žeparko izročil stražniku. Aretiranka je že znana žeparka Ivana R. doma nekje od hrvatske meje. —lj Aretiran zid. Pred prazniki in vobče te dni so bili spet pridno na delu židovski kro5njarji ki so ponujali strankam po mestu v nakup manufakturno blago Hvalili so svoje blaeo kot inozemski rrdelek ter Benjamin Glgflj najalavnejai sodobni tenorist, v svojem naj lepšem filmu, v katerem poje arije la oper TOSCA, NORMA, MAN ON LESC AUT 1 TI SI MOJA SREČA Trn film je bil v Zagreba predvajan 4 tedne! Jutri premiera v kinu Rezervirajte si te danes sedeže Unionu 1 potrebne nan. • Policija je na krcinjarje opozorjena, vendar ni mogla nobenega Izslediti, šele včeraj je bil v nekem hotelu prijet dunajski Žid Vvalter SUberstein. o katerem je dokazano, da je kro&njaril z manufakturnim blagom, ki pa seve ni inozemski izdelek, mar- več domač varaždinski Silbers'erna bodo sa marsikje tudi vnovčili po pretiranih ce- i po prestani kazni pognali čez mejo. Podgane do smrti izgrizle otročička Grozna nesreča v Zagrebu — Ra} se lahko zgodi, če puste starši otroka samega doma Zagreb, 2. januarja Zagrebška kriminalna kronika te ue potna uuvu grobnega primera kakoi je bila v Silvestrovi noči ©um uveletnejra deiavčtrve- merah Na mesec zasluži največ 120 Din in s tem mora vzdrževati družino, k tu je mož brez dela. Uboga mati je pripovedovala, da je na »ilvesirovo ob osmih kopala svojega ga sinčka Božidarja Gra&ča. Včeraj zjutraj sinčka. Mož je bil s triletno hčerko ie opol- je pnhitel na policijo delavec Albert Gra-šič ves razburjen 111 povedal, da so ponuči podgane do smrti izgr.zle njegovega otročička. Pravil je da je bil z ženo in 3 letno hčerko vso noč ods-oten ko so se pa zjutraj vrnili so našli nesrečnega otročička mrtvega v posteljici. Pustili so ga samega vso noč in podgane so ga do smrti izgrizle. Grašičevo pripovedovanje je bdo tako strahotno in neverjetno, da mu prvi hip na policiji niso mogli verjeti. M slili so. da gre za zločin. Takoj so poslali na Grašičevo ••ta-uovanje policijsko komisijo Hišica kjer je storil nesrečni otiočiček tako strasno smrt. stoji na Gornjem Pieoecu. GraSičevo stanovanje je zelo siromašno V sobi. ki služi obenem za kuhinjo je bilo vse v neredu Ob steni je stala po>telja na kateri je ležalo trupelce dobro razvitega dečka, zavito v odejo tako da so se videle samo ročice. Otročičkov obraz je bil strasno razmesarjen, ves razjeden. Zdravnik je takoj spoznal da so otročičku irgrizle obraz podgane. Ob-iirizone je imel tudi ročice posebno levo nad posteljo so se pa poznali sledovi sese-dene krvi. Prizor je bii tako strašen, da so *e vsi zgrozili. N"i bilo tefko uganiti kakn *trn, Zveze za tujski pron.et m ^i'l> z d» 2. decembra 10:^7 Barometer pada brez oblakov, mirno, san-kališča in drsališča uporabna: Rateče Planica po stanju danes: —10 C. 20 do 25 cm sreia. mala skakalnica upe rabna. Tamar 30 cm snega smuka agodna. Kranjska gora po stanju danes: —7 C, 20 om sreža smuka ugo.ina. Vršič, Krnica po stanju daues: 40 sreža Pokljuka po stanju 1. t m: —8 C. jaaao ?0 cm sreža. »muka možna Komna po stanju danes: 5<"> cm £r Triglavska jezera: 70 cm sreža. smuka ugodna. SkalaškI dom na Voglu po stanju 1.1, m: 60—60 cm sreža. smuka usrodna. Krvavec po stanju danes: smuka le r KompotelL Velika planina po stanju danes: d<» 40 an spihanetra snega. Pohorje po stanju danes: (zapadno) * ka ugodna. vi tovariši iz Vižmarij iz Pamič. Smartne-šič. hišnico roj>no v Zasrrebu in pristojno i ga in iz Gamelj. Ljudje so skušali v prvi v Sesvete. Uboca žena živi v zelo težkih raz- i vrsti rešiti živino, kajti plameni so prešli Iz Škofje Loke _ Tndi novi poštni likali nt- odffOvai svojemu namenu. Imamo v m^.ih oni': kvadratnih metrov prostora, ki *loži> blagovni promet. Ako se v lepem \r»>m*»nu se nekako potrpi, ta »vežica« nikakor nI primerna v mrazu in slabem vremenu Žara di številnih uradov, voiasčlne obeh do In širokega zaledja sn-loh. bi bilo že potrebno, da dobi Okolja Loka primerne prostore za svojo pošto. P e s t a ni In ostani član Vodnikove družbe! & T v- i ■ - V- * v .--/ Umrl nam je včerai zjutraj ob 2. uri v san 'toriju „Šlajmerjev dom'* naš dolgoletni zvesti in zaslužni sodelavec, gospod Josip Pernic prokurist katerega bomo ohranili v hvaležnem spominu. Prosimo tihega sožalja. Med'ć - Zanki, tovarna olja, lakov in barv družba z o. z. lastu k Franjo Medić, Ljubljana L ir» ja ii, dne 2. januarja 1937. Stev. t »SLOVENSKI NAROD*, sol***. 2. ]bm*ufr 1937. Stran 9 Amerika in njen 9over night' Mesto M lami je staro sele 40 let, pa Ze proslavlja jubilej Kako temeljita je razlika med starim in ; novim svetom, nam priča zopet jubilej ameriškega mesta Aliarni. V Evropi potrebuje mesto časti ji vo starost, najmanj 500 let, ce hoće proslaviti jubilej, v Ameriki pa starost nikomur ne imponira. Ljudi cenijo tam samo dokler so sposobni za delo in če niso bas otroci sreče, morajo trdo delati, da so na stara leta preskrbljeni. Toda takih ljudi v Ameriki ne cenijo posebno visoko, ker so pač ljudje starega sveta. V starem svetu naj večina ljudi dela in varčuje, v Ameriki je pa drugače. Tam velja geslo: >over night« (čea noč) In vsak Američan hrepeni po tem, da bi postal človek >over nighU, kar pomeni, da bi obogatel kar čez noč. To v novem svetu Imponira in tak Človek nekaj pomeni. Prizor ir letoviškega življenja Podobna je tudi usoda ameriških mest. Američani ne cenijo njihove starosti, temveč njihov razmah Cea noč, njihovo naglo obogatitev. Ne smemo se torej čuditi, da mesto Miami ni Se dočakalo niti svojega 50. leta. temveč da praznuje že svoj 40 letni jubilej. To za Ameriko povsem zadostuje, zlasti če gre za tako bogato mesto, kakor jc MiamL American poreče o tem mestu a posebnim zadovoljstvom vover night<. Kaj pomeni ta >over night« doslovno? Rekord rekordov. Amerika je dežela rekordov in tudi bogastva. Danes si tam siromak, jutri pa že bodoči milijonar, danes prodajalka, jutri rrr.lijonarjeva ženr-ali filmska zvezda Holly\vooda. To je Človek iover night«. Danes pustinja, čez nekaj let bogato in lepo napredujoče mesto, to je mesto : over night«. Skratka. ta >over night* pomeni v Ameriki čim hitreje nastati, čim hitreje obogateti. In po tem hrepeni vsak Američan. Po bogastvu pa hrepene seveda ljudje povsod, toda nikjer tako. kakor v Ameriki, nikier se tako ne pehajo za denarjem, nikler jim ni bogastvo vse na svetu, če Izvzamemo redke poedincc, ki se pa niti prav ne zavedajo, kako kratko je življenje na svetu in kako nespametno je oboževati zlateca teleta. Druerod po svetu se ljudje bolj ženo za zaslužkom, v Ameriki pa prvenstveno za bogastvom. V starem svetu se zadovoljujejo ljudje vsaj po pretežni večini z dobrimi plačami, in važen del njihovega življenja ie v prvi vrsti zadovoljstvo, mir. Tega pa pravi Američan ne pozna, kaiti Če ima še tako dobro plačo, vedno hoče Še več in tako gre naprej "brez konca in kraja, čim bogatejši je, tem bolj si ga podvrže kot sužnja mam on. Jasno je torej, da so Američani navdušeni za mesto Miami, ker jc nastalo xover nieht«. To znamenito mesto proslavlja to dni svoj 40 letni Jubilej. To ni težko, saj je Miami raj milijonarjev. Tam. kjer stoji zdaj to lepo in bogato mesto na polotoku Floridi je bilo nekoč močvirje in nevarna puščava z dvema hišama. Tako je bilo še leta 189over night--.. Kar je neki popotnik odkril izredno milo podnebje v novem mestecu. Jel pa je praviti o tem, prispelo je nekaj gostov, drugo leto jih je bilo že več, čez dve leti je dobilo mesto prvi večji hotel, prvi nebotičnik, potem je pa šlo hitro, mesto se je razvijalo v fantastičnem tempu. Nebotičniki so poganjali iz tal. mesto je dobivalo krasne ulice in trge. število gostov je bik> od leta do leta večje. V desetih l**tih je postalo mesto najznamenitejše letovšče na svetu. ZrrrUjišča so se silno podražila. Menda niso zemljišča nikjer na svetu tako draga kakor v tem mestu. Leta 1926 je potres uničil polovico maata, toda to njegovega razvoja ni zadržalo. Hitro ao vse porušene ; stavbe znova zgradili, gradilo se je tako hitro, da niso Imeli niti Časa za odstranitev ruševin, temveč ao gradili nova poslopja kar kraj porušenih. Zdaj šteje Miami 150.000 prebivalcev ln prekaša po svoji lepoti m živahnosti celo sloviti Rradway v New Torku. Življenje v mestu je zelo drago, navadnemu zemljanu nedostopno. Samo milijonarji preži ve tu vsako leto svoje počitnice, nekateri ostanejo v mestu tudi po sest mesecev in zato ni čuda, da domačini toliko zaslužijo. Ker se da zdaj kupiti tudi zunanja lepota, seveda v mestu ne primanjkuje lepih žensk. Scer pa tudi milijonarji sami privlačujejo nežske in si lahko Izbirajo najlepše. Končo velja zdaj v Ameriki že tudi za *-over night«. če je ženska vsaj enkrat v življenju letoviški gost slovitega letovišča. Zato se imenuje zdal Miami rai milijonarjev in lepih žensk. Za svoje neizmerno boeastvo se mora zahvaliti samo milemu podnebni. Daleč naokrog namreč ni nobenega industrijskega podjetja. Leto 1937 in njegove astronomske posebnosti Nekaj zanimivosti novega leta — Naše štetje ni pravilno Leto 1937 je leto 7445—71-10 bizantinske ere, 6650 julijanske periode, po Scaligeru ie minilo od ustanovitve eveta 5891 let, po židovske tn štetju 5697—5698. od ustanovitve Rima 2690. od julijanskega [opravila koledarja 1892, od popravila koledarja [>o (»re gorju XIII. 355, od sežiua mojstra Jana liu-?a 622 let. Novo leto se pričenja }*> grego rijansk e m koledarju 1. januarja 1937, po židovskem j«' leto 5098 preklopno leto in .ina .hS5 dni, nc se pa s 6. septembrom* po tnohain dan" t^keni koiedar;u . \ navadno tn se začne 14. marca 1937. Pustna nedelja l»o 7. februarja, pepedniČna greda lo. februarja, cvetna nedelja 21. marca, veloka noč *j-S. marca, vne-bohod 6. maja, binkošti 16. maja, Telovo 27. majat prva advenlna nedelja 28. novem« bra. Pred pust bo tra.;il od 7. Januarja do 9-Ebhruarja, torej samo 34 da:. Pomlad ci-o prične 21 marca ob 4.io, poler •e 21. junija ob 21.12, jesen 23. seplembra ob 12.13. zima pa 22. decembra ol» 7.22. Letos bomo imeli dva softačna in eu lunin mrtk. Popom eolnčni mrk 8. junija re pr. na? ue bo videl, enako tua Saturn. Omembe vladarjev ieta v koledarju eo pre* ostanek starin časov, ko so ljudje verovati, da vplivajo planoti ua usodo ljudi« Let, ko sta vladala ^An planeta Mars in Saturn, k> se v starih čudili ljude bali, ker veljala za nesrečna. >a!u;*u je prinašal po prašno ver-ru ljudi v starih časih hladna Lu deževna |e~ ta, s!aL>e tetine Ln lakoto, kugo joi druge nalezljive bolezni, Vladarji piane! se vrste vedno IX) sedmih letih itn nazadnje je vladal ba tura lota 1930. Takrat se je sicer pričela po vsem svetu gos|Mxlarc;ka kriza, drugih nesreč pa ni bilo. Let-«> pSemo !lun v času, ko je bil v 8iriii namestnik Gy-reneus. Najnovejša razi^kavanva so pa točno j o mazala, da je bil Cvreueus ah s pravim imenom Publiua Suipicius Quirinus, sirski prokonzul v letih 11 do 9 pred Kristusovim rojstvom. V tem času ie bil v Siriji civilni upravitelj od leta 8 do 5 pred Kriwtusoui» potem pa poveljujoči general, kar je pome* nilo vee, nego civilni upravitelj. Kristus ae .orej ni mogel roditi prej. nego leta 5 pred najini štetjem. Po evangeliju sv. Matevža so se prišli Je>-zušdku v Betlehem poklonit orijentaUki magli ki t-o se najprej ustavili pq kralju rle* iodu, da bj se z nJim posvetovala- Moderna rajska van ja so pa pokazala, da je umrl He-rodes že spomladj leia 4. pred našim štetjem. Tudi iz tega je torej razvidno, da se je Jezus rodil pred tem letom. Pruga okolnost, spremljajoča Kristusovo roislvo, je čudna zvezda, k; je oznanila haldejski;m astrologom torej tistim iH>božnlm modrijanom, ki jih poznamo po tradiciji kot sv. Tri kraije, da se je rodil veiikj kralj. Zvecdosfovci, iki so proučevati lego zvezd v let.h okrog Kri- 'uscvega rojstva, so bili in *o mnenja, da j«* Ho bodisi za konjonkcijo kometov Jupitra tn Saturna, ki se ie pojavf" la včasih samo »tirikrar v en^m tisočletju, ali pa da je bila betlehemska zvezda vel k komer. Po Keplerju [e nastala taka konjunk-cl a tr;krat v leta 7 fa eokrat v teta 6 pred Kristusom. Kt-r rv. družno v Betlehemu. \ najnovejšem Sašu Be it- peca] s prouče' vanjem zvezde svetih Treh kraljev znani '\'/uo>iov^- jrof. Domeolco ^rgeatieii z milanske zvezdarne. Tem Studi jasa je posveti 2| [ot avoega življenju, prouci.1 je egipr sk€ h •n»),l:fv\ babilonske zapiske, hebrejske in indosandkrSteke, spise jn t »-".o kitai-sSza iz-očila. ix> katerih je šlo takrat za mani liallejev komet, ki je hal.lerke modrij>a-ne i>o svojem Irsku tako očaral, da r-o mu sledili v Bettehem. prol ^r^vrj. Čigar i o tem komelu je odot rii kon ^r<-s italijanskega znait^iVeue^a društva v Neapolju. dokazuje, tla se je ta Mesteci komet jioavil točno dev-e; let pred na.Vm štetjem m sklepa iz tega, da je bil Kristus rojen pred I9tfy leti. Naše Štetje je tore napačno sai ne vemo. ali b-; p'-sali pravilno 1037 adi 1031 ali 1047. Berthelot kot prerok Kriza angleške krone je ra zvezala jezik ženi biv'ega dolgoletnega generalnega taj-nka v francoskem zunanjem ministrstvu gosptfj Bcrthelotovi. §ele zdaj je povedala, da je kazal Berthelot svoj diplomatski talent tudi kot prorok v političnih in držav-niškšh zadevah. Philippe Berthelot sc je izkazal kot prorok v d voh primerih, kjer je šlo za kronani glavi. Tako je prorok oval sedanjemu rumun-skemu kralju Karlu, da bo zasedel prestol svoje domovine v času, ko po njegovem odstopu tega nihče nc bo verjel. Pred desetimi leti je zatrjeval vojvodin ji Vot-1 i. da bo njen soprog nosil krono angleške države, Berthelot je slutil, da zadeva z gospo Lu-pescu nc bo imela politično državniškega pomena, slutil je pa tudi odločilni vpliv Američanke na angleško krono. Osem Edvardov v Angliji Osem Edvardov je vladalo v Angliji in skoraj vsi so živeP burno žnvtijenje. V marsičem so si bili podobni tudi po svojem značaju, tako recimo po viteštvu. Edvard I. je veljal svojčas za izbornega diplomata. Vojna, ki jo jc vodil proti Filipu Krasnemu, se je končala s tem, da se jc oženil z njegovo sestro in imel z njo 13 zakonskih otrok. Edvard II. jc končal tragično. Njegovo življenje je ovekovečil Shakespeare. Zanimiv mož je bil Edvard III. Bil je organizator prve angleške armade in ustanovitelj angleške pomorske moči. Tudi Edvard III. je imel mnogo potomcev, med njimi zopet 13 zakonskih otrok Nezakonske otroke je imel z Alico Pearesovo, ki jo je parlament i/gnal iz Anglije. C\m je bilo pa končano »usedanje parlamenta, je pripeljal Edvard lil. svoio ljubico nazaj, njene sovražnike je pa dal kruto kaznovati. Edvard IV je imel ti»di mnogo ljubavnih pustolovščin, bolj aH manj važnih. Edvard V. jc umrl nenaravne >mrti. Tudi i rd VI. \c umrl prerano. Življenje Edvarda VIL. deda Edvarda Vili. je dovolj znano Tudi on je bil vc.ik pri'atelj žensk in njegovo življenje jc bilo pol:;o ljubavnih doživljajev. Toda doba njegovega vladanja je bila slavna doba v ar.g'.c^k? zgodovini. Sprstsn lovec kač Zelo spreten !n\cv !■ :i "■ ]c b^lgar^ki kmet Kosta TutJ'*. vski. \'o samo da jih dresira in prirtji z njimi predstave v svoji vili v Sofiji. kT si jo ji' kupil baš / njihovo pomočjo, temveč ic odprl /daj celo šolo. v k.i-teri poučuje ljudi, kako jc treba loviti kače. Ta svojevrstna lols jc v Sofiji ob vznožju gore Pliva in bo menda prva tc vr>tc na svetu. Tutčevski r,; samo dober, temveč tudi strog uJitcli. Svoje učence ui\ najprej ra umetnih kae:'h, potem lete na živili Kače nc smemo nikoli raniti, Ce jo lovimo Najtežje se učenci Tutčevskega nauče spoznavati kače s pomočjo vonja. Vsaka kača ima namreč svoj poseben duh in lovec mora ie po njem spocnuitt, s kak.šno kačo ima opraviti. Tutčevski uči svoje učence ta'^o, da jim za\eže oči in jih odvede v izbo. kjer jc več vreč s kačami. V vsaki vreči so posebne vrste kaj in učenec rii mora spoznati po njihovem duhu. Tutčevski se jc prepričal, da je malo ljudi, ki imajo tako dober vonj, da bi razločevali kače po duhu. Kdor se pa nauči spoznavati jih, mu ni treba nikoli kač iskati, ker jih zavoha že od daleč. Sola bolgarskega kmeta je velikega pomena za kmete, ker s/» si morali doslej pomagati pri lovu kač kakor so \edeli in znal Csveta zavrnjenega ljubimca V podstrešni sobici neke biše v Parizu je bila v božični noči umorjena 161ctna hčerka kuharice Angele Costesove Maruuerita Plasova. Mati jo je hotela presenetiti z božičnim danlom. ko je pa prišla v njeno sobico, je na:la hčerko mrtvo. Imela je prestreljeno žilo odvodnico tako, da jc izkrva-veda. Na mizi je ležal listek, na katerem je bilo z okorno roko napisano: »Ustrelil sem Marguerito, ki jo imam nad vse rad, kriva jc pa njena mati«. Ta listek je policiji takoj pokazal sled za morilcem. Dekleta je umoril 401etni brez poselni komo mik Francois Vascon, ki je bil se nedavno Ijubček Margueritine matere. Mož jc na slabem glasu kot pijanec. V s-luž-fcri ga nikjer niso dolgo trpeli in tudi vdova Costesova ga je slednjtč zapustila. Zadnje Čase je pa jel laziti tudi za Margucrito in njeni materi je grozil, da bo nekaj stonl. če ga bo pri tem ovirala Mati se je bala za hčerko in vzela jo je k sebi, toda. nasilnež jo je našel tudi pri njej. V božrčni noči je izkoristi! priliko, ko je bila Margue-rita 9ama doma, da se jc neopaženo priplazil k nji in jo ustrelil. Film o Dantonu prepovedan Mogočuj film o Dantonu, ki ga je izdelal režiser Max Reinhardt v Amerjfici, po zadnjih vesjteh sploh ne bo prišel v javnost. Francija rn Anuli;a sta namreč posredovali, da je amerišl;a vjada film prepovedala, ces, da ni v skiadu s sedanjimi svetovnimi priza- devanji, da bi kazali po svetu tak revolucionarni fibn. Prepoved filma bo zadela zlasti režiserja Maaa Reinhardta. saj mu je po svetil več mesecev dela m za avoj trud N moral dobiti primeren de»lei od dohodkov filma. Med ameriškimi hknskimi podjetniki j* vzbudil ukrep ameriške vlade silno razburjenje. Scenarij za ttfm >e napisal Romalo Koi-land. Film sam je bil v glavnem izdelan po RoUandovi igrj »14. juhjc. Nekateri prizori gledali&ke igre so bili v celoti sprejeti v film. druge so pa posneli na temelju zgodo-vrnskeca raaiskavania- Nedelja, 3. januarja 8: Veeel nedeljski pozdrav (ploAče). 8.90; Telovadba (15 min. za žentike. 15 min. za moške, vodi g. prof. Mar>an DobovJek). — 9: Ca*, poročila. 6pored. — 9.15; Prenos cerkvene glasbe •% trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor; Sedanji obraz K ime in musi-joui (g, dr. Gracer Jože). — 10: Dopoldanski koncert radijskega orkestra. — 11.30; Otroška ura: Domače gledališče (vodi ga Marija Uroši eva). — tt; k*r imamo, to vam damo (plošče po željah). — 13: Ca*, spored. obve*tiJa.__13.15 Sloveiu>kj vokalni kvintet (odda a prekinjena od 14. do lo- ure). — 16; Ženska ura: Kai mora vedetj žena o zadružništvu (ga Fr. Brodarjeva). _ 16.20: Ura lahke glasbe (Magistrov šramH trio! _ 17; Kmet. ura; Prašičjereja r» pesmijo — dvogovor (ing. O\o Murk). — 17.20; Koncert zbora halalajk Bisstaar — IS] Novoletna vodila narodov (prenos iz lier|in*). — 1N.30; Tihi dom _ burleska v cmnn dejanju. Po CourtaUau priredi] V, Brati na, izvajajo č> ni Nar. gledališča v Liubiian.. — 19: Cas. vremt*, porodila, spored, obuiatila. — I9J0 Nar. ura. - 19.-"0: Predavati ^ akrij** za HMT Strjeni« naše bolmšnir.' (f. primanj dr. N a lenrin Meriot). — 20: Slov enaka ura; a) P« s.iii /. onstran Karavank (ploaea). b^ 9to* dom in cvetje na Koroškem tga dr. A igali Piskerafk). — MkaO; Koncert lahke glasbo Kastopi ga Marta Obararaldac s spi aanljaa nje n radijskega orkestra la radirki onk»->ler sam. '— 1^2: Ca*. vrenu\ loročla ^»jmi re-l. — 22.15; Koraeni<-e in valčki (rai orkester). - Konec ob 2S. Uli Poneileljek, 1. januarja VI: Operetni fcacld (pMdt). — 12.4o: Vre me« jH>ročila. — 13: Caš, spored. «>t»ve«»tiila. |$ 15- Pester s[*>red (radijtiki orkester). 11* Vrtna, borza. — 18: Zdravnica ura (ur. »lr. Anteni Breeelf). — 18.20: Reproduci ra , koncert na dveh klavirjh. _ 18.40 Kulturna kronika: Slov. «lm>olnice (prunarij dr Božidar Lav rič). _ 20; Spoeaiaakj večer E. Adamiču (prenos iz Fiharmonije). Sodelujejo; Zbor Glasbene Matice, Julij Beuctto, Marjan Li povaek (povor), Trbo\*eljaki Pavčki, slovenski vok. k%intet, Učitel ski zbor. — 22: Cas. vreme, norot'ila. spored. — 22.16; T-ahka c?lae ba tradlski orkester). Torek% &. jannarja 12: Češka lahka glasba (plofico). — 12,45 Vreme, poročila. — 19: Ca«, spored, obvest la. — 13.15- Operni zlorj (ploSce). — 18: Kmečki trio (s;g. J. _ 20: Prenos iz Maribora. Sodelujejo: gdč. Je&a lftftfeva. soletka marib. or*^ re. g. Sancln, solist marib. opere, septei bra rov Živkov (umetniško vodstvo g prof M:rk) in Sramel Močnik. — 22. Caa, vreme, poroči la. spored. — 22 15; Daljne deiHe v glasbenih slfkah (plošče). 8 ZVOČNI KINO SOKOI.sKl DOM v fljgkl, telefon 33-87 Sijajna komedija Tri mesece v raju Robert Montgomerv ln Maureen 0'Sulliva.n Film je v nemSki verziji Predstave v soboto ob 7. tn 9-, v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9._ V nedeljo ob 11. url matineja: VSAKA Z EN A IMA TAJNO Cena na vseh prostorih Din 3.50 ZAREKLO SE MU /E — Gospod doktor, od vašega kolege aa ne dam lec±tl raje umrjem. — Ce je tako, pa pridite k meni. DVOUMNO Gost: O, prosim, nikar se ne tnKflfte, da bi me spremili — Naaprotno, goapod, to ml je v veliko zadovoljstvo. Geor«res Ohnet: ZA\ONJA\ LJUBEZEN Roman Ob zadnjih zvokih malega orkestra pred g;e-daliAkim o čirom se je zasLor dvignil, na odm sta s^tala Perduciores in gospoda Tresorier in igra se je paičeia z njunim dialogom. Potem je pa stopi' na oder Armaad med navdušenim ploskanjem, kar preveč navdušenim za to izbran :> dražbo Od tisrega tronut.ka je komtesa de Foiiienav pozabila na vse okrog sebe,, vso svojo pozornost .ie osredotočila na edino bitje, ki Je pomenilo za njo vse na svetu. Oči uprte v obraz svojega moža je sledila njegovim kretnjam s pozornostjo mornarja, iščočega na obzorju glasnike bližajoče se nevihte. Noben gib njegovih ust, nobena poteza njegovega čela, noben tresljaj njegovih trepalnic ni ušel njeni pozornosti. Tu sredi elegantne družbe je bi! Armand izročen na milost in nemilost njeni pozornosti, odločeni priti do ćna tajni njegovega življenja ali smrti. Božajoč va1 radosti jo je objel, ko je videla Armanda, kako se bliža razsve»;.'jeni ograji brez možnosti odvrniti od sebe pozomos.. s are izpostavljen vsej njeni nenasitni radovednosti. Za drhtela je. ko je slišala njegov sveži in jasr.l glas poln skritih čarov in ko je občudovala njegovo ponosno, si oko postavo Srce ji je jeir močno utripati in spreletela jo je zlo oznanjajoča bolest. Hladen pot ji je oblil čelo. V vlogi ljubimca je bil njen mož naravnost očarljiv, prav nič se mu ni poznalo, da je star že trideset let. Tes^o ji je postalo pri srcu, nevidna roka jo je prijela in postavila k Armandii. Tu so se naenkrat oglasili z mogočnim glasom vsi znaki bližajoče se starosti. On, on je bil mlad, zapeljiv, ustvarjen za ljubezen, a ena? Gorje! Ona je mogla ljubezen samo še čutiti, vzbujati pa ne več. Zavest, da je bila varana ali pa da bo prav kmalu, jo je ta>ko zabolela, da je morala trgati s čipkami obrobljeni robec, da ni glasno knknila. Megla ji je stopila pred oči, in tako ni videla, kaj se godi oia-og nje. Iz daljave je sfiša'a gasove igralcev na odru. sama se pa ni več prav zavedala, kje je in kaj se dogaja z njo. Ta občutek nezavesti pa ni trajal dol^o. Kmalu se je zopet zavedla, strah, da postane predmet splošne pozornosti, ji je vrnil iz^mbjene uoči in tako se ji je posrečilo priklicati smeh'jaj na obraz. Jela se je premikati, da bi pregnala tesnobo, izgovarjala je glasno pohvalne besede o igralcih, lahno se je udarca s pahljačo po roki, kakor da hoče pozvati druge k posk^nju Sredi tega radostnega doživljanja se ie komtesa obrnila in prepričala, da ni nihče opfizil njen1- trenutne slabosti. To jo je deloma pomiri'o. Temu energičnemu bitju ie bil? neznosna z? sin., misel, da bi moge kdo opaziti sledove njenih muk in da bi ljudje pasli na tem svo.^o škoiož?'j.:ov Potolažila ;o je zavest da je ^s'ala ni en a tajn i prikrita Pazljivo je sledil igri na odra. razvi :i>oći -e lahno pred njenimi očmi sredi šepetan'a £le ii cev. Gled^.'i^ka i^rra ji je bil" drb-od^š' m.?. vedrilo. Sklenila je pregnati si mračne misli '12, glave in misliti samo na igro. In res ji je nekaj časa obraz tako žarel, da je preslepil c^lo tiaie, ki so jo najbo'jše poznali. Tudi Armand u je bilo tesno pri srem kakor njegovi ženi,, odleglo mu je pa, ko je zagledal sredi gledalcev njen nasmejani obraz. Gobovo ni ničesar slutila. Njego; nenadni odhod z doma je ostra! neopazen in ne bo mu ti^eba odgovarjati na mučna vprašanja. Začuti je v sebi toliko radosti, da se mu je dotlej mračni obraz zjasnil. Njegov nežni pogled se je ustavil na komtesi in igral je ^amo za njo. Njegova vloga je b^la posvečena nji. Tako je okušal najti v tej množici ljudi tajno zvezo med njo in seboj. Bil je izredno prikup^jiv. Čfovek bi mis'il, da izumlja vedno nove načine posebnega osebnega čara v svojem vedenju, kar mu je šlo tako gladko, da je bil zmagovalec kakor še nikoli poprej. Hotesl je ugajati in to se mu je v polni meri posrećio Med burnim ploskanjem je zastor padel. Visoka gospoda, tako skopa v odob-avariju. se kar ni mogla umiriti tako jo je bil razgrel m razvnel Armand s svojo igro. Igralce so še dolgo klicali pred zastor, potem so pa hotoM od vseh strani čestitati komtesi. Počasi je navdušena dražba zapuščala dvorano, in pritisnila je na buffet v ieiVnici. Igralci so se bili že preobleMi in pomešali so se med gledalce, oKstiti od vseh strani s pokloni ta hvalo Toda vsi so kazali le na ar torna, Araipnd je bil že zopet isti kakor vedne rTod^l je od skupine do skupine, za vsakega je trm i jamo besedo, Ui se je do-b-rvrisŠTio r^.^vh r am prijazni pok! nil. Baron :>e Oravant. ki je bi končnr rešen d^lrno^ti straži ti k igralcem vodeče vhode, je jel opazovati grofa in komteso. Videč oba tako pomirjena in vesela, se je vpraševal, ali niso bile samo tenke sanje to, kar se je bilo zgodilo. Mar se mučni prizori, drama pred komedijo na odru, sploh ni bila odigrala v Armatndovem kabinetu ? Kaj res nI videl solz«, komtese de FV>ntemay, ko je opazila odsotnosti svojega moža? Še vedno ao mu m>enele v ušesih sestričine besede pred njenim odhodom iz sobe: Niti besede o tem, on ne sme sluftiti, da sem bila tu, da sem čitala to brzojavko... Nji namreč je bila znana vsebina one usodne brzojavke, njemu, Gr a van tu pa ne. Ali gre tu za denarno ali za srčno zadevo, da je grof tako nemudoma odfced z doma, baš ko je bfila njegova navzoenoat doma nujno potrebna? Oravant se je nasmehnil. Denar? Pri ogromnem Armandovem premoženju. To Ja bilo mogoče. Denar ni mogel igrati nobene \rtoge Torej ženska? Ljubavna pustolovščina? Baron je odMmal z glavo. Mar grof ni ljubil svoje aene? Njuno intimno razmerje po desetih letih zakonskega življenja je bilo predmet splošnega obVHjdova-nja. V tej družabnih škandalov tako vajeni dmitoi nikoli ni padla nobena dvoumna beseda o Armandu in komtesi. Od ust do ust je sel samo glas, da jc njun zakon vzoren. V družbi mu ni bilo para. Torej ne gre niti za denar, niti za ljaibavno pustolovščino. In vendar je moralo biti nekaj resnega. Tako izobtažena in energična žena kakor je kotn-fesa de Font ena v bi ne bila zaradi nrađenkosti tako razburjena. Tu je moralo biti nekaj talnega in resnega, kar je spravilo v nevarnost komtesi no srečo. Armand je pa ostal v krožku mladih Žen in kramiiaJ z njimi tako neprisiljeno ,da bi človek zaman iskal na njegovem obrazu sledove tenkih notranjih doživetij. Stran 6 >SLOVErT3KI NAROD«, sobotrn. 1 jamarja 1917. Štev. 1 J O H S GALS\\'ORTHY: Sestanek Blodeč nekega dne po Kensinjlton-skem parku sem krenil proti čajnemu paviljonu in sedel za mizo ob strani, kamor nikoli ne zahajajo modni ljudje. Nedavno ozclenelo drevje jc majal vctrie, vrabci in Uolobje so lovili po travi metulje, žuželke m kobiliee, samo nekaj mizic je bilo zasedenih. Pri eni je sedelo bledo, koščeno dete v ogromnem belem klobuku v družbi vesele male strežnice Rdečega križa in dame v sivi obleki, čije globoko zasanjane oči so kazaie make pričenjajočc se rekonvalesccncc. Pri drugi mizi sta sedeli dve dami, menda Američanki, milih, prijaznih, zagorelih obrazov in jedli rogljičke. Pri tretji mizi jc sedel starec nekoliko plešaste glave in sivih las. V kratkih presledkih sc je cul krik pavov z druge ga brega kot glas srca tega pomladnega tlne. Kar se je začel mladenič v modni obleki s cilindrom in lakastimi čevlji izprehajati od desne proti levi po peščeni stezici, mahajoč s palico. Imel je svež obraz združe bane z majhnimi kodrastimi temnimi brci ca m i in pogumno žarečimi očmi. Hodil ie kot atlet, ki so mu noge in roke obtežene z močnimi mišicami, oziral se je okrog s pretirano brezbrižnostjo. Toda v njegovi skrivnostni hoji sem opazil pričakovanje, bojii/cn. kljubovanje Iščoč nekoga ie šel mimo in mi izginil izpred oči. Kmalu sc k pa vrnil in tisti hip je sel z njo. O! Bila je lepa dušica s pajčolanom. pod katerim je bil njen obraz liki cvet. Njen nemirni pogled zdaj na desno /daj na levo je kazal obenem komaj viden nadih nopoinega zadovoljstva, popolnega, kako bi dejal, opravičila. In vendar /a vsem tem obenem tičala nežna mešanica čustev — dražesne g i nezadovoljstva z lastnin položajem, grešnega zadoščenja, želje ne biti ujetnica. A on? Kako jc bil izpremenjen! Njegove oči. ki so bile izgub'le izra/ poguma in nemira, so bile polne pritajene radosti, obožu-jočega spoštovan ia. Pogled živalske brezbrižnosti ie bil povsem izginil Izbral si je mizo daleč od moje, ki je imela v teh okolnostih svojo strateško vrednost. Posta', il je k nji stole in oba sta sedla. Nisem sicer slišal, o čem govorit;:, lahko sem pa opazil in bil sem prepričan kakor da sta mi to potrdila z mnogimi besedami, da je to njun prvi tajni sestanek. Tisti prvi sestanek, ki ga ne sme nihče videti, kar sta oba čutila. Prekoračila sta bila v •svojih mislih nezačrtane meje konvencije. Bil ie trenutek, ki se je morda več mesecev pripravi:.'.!, uvodni trenutek, pojavljajoč se samo enkrat v vsakem liubavnem doživetju, trenutek, ki omili vsako poznejše razočaranje. Njune oči so pripovedovale vsebino vsega doživetja — njene so nemirno opazovale vse naokrog, zdaj pa zd;'j so se pa ustavile na njem. a njegove so se silde v mir in žarele v očitni vdanosti. Bilo je psihološko zanimivo opazovati razliko med žensko in moškim. Sredi te tajne naslade ie neprestano imirala pogled v svet. nagonsko sc ie sanjala pred niccovim mnenjem in bila ie skoraj prepričana, da je kriva. On je pa gledal samo, da bi ne padel v svoji vrednosti s tem, da bi pokazal znake smešnega početja. Njegovi oziri na s>ict so se povsem izgubljali ob pogledu nanjo. — Vr .. . vzemi svet, — je pomislil sam pri sebi. Ona je pa neprestano zrla na svet liki mačka, opazujoča razdraženega psa, kajti zavedala se je. da sc ji ni treba vznemirjati se z mislijo, tla bi utegnila biti smešna — taka nikoli nc bo. Kadar sta sc pa njuna pogleda srečala in se za hip nista mogla ločiti, je začutil on bolest v srcu, bolest, ki jo povzroči pavov krik ali prvi pomladni vonj figovih dreves. Začudil sem sc Neizogibno življenje njune ljubezni, razcvetajoče liki drevesa, neizogibno življenje z vsemi popki, cvetovi in umiranjem je hitelo mimo mojih oči. Ali sta bila to ona izjemna človeka, ki razočarata vsako pričakovanje in potrjujeta pravilo? Ne to nista bila ona. To sta bila dva resnična zaljubljenca, moški in ženska, čista, krepka in mlada, s pomladjo v krvi — nedavno priplula, kakor pravimo o lososu, ki je o njem tudi znano, da se ob določenem časti zopet povrne v morje. Razmišljal sem, kaj čaka — njega. Ure pričakovanja s srcem na jeziku, mučne negotovosti, ali pride ali zakaj ni mogla priti. A njo? Ure dvomov: Ali me ima zares rad? Ne more me resnično ljubiti. Tajni sestanki, čijih opojnost preide skoraj tako hitro, kakor jc prišla pri misli na ločitev Ločitev sama — medsebojna ločitev oči. grozna, pusta praznota v srcu in začetek novega pričakovanja. Njo je pa čakal tudi tajni strah in radost pred »pošto«, poseben način sporazumevanja, o katerem sta sc bila domenila, da bi bila varna, pretveze odsotnosti, prikrivanje, izmikanje. Njega je pa zopet čakala hoja okrog njene hiše v mraku, da bi videl luči v oknih in mogel uganiti, kaj se godi. Čakal ga jc hladen pot, muke ljubosumnosti in strahu, ure intenzivnih izprehodov. da bi sc otre-sel teh muk. ure prečutega hrepenenja. In potem ura, neizogibna ura, ukradena iz nekega dne, na reki ali pod gostim zastorom gozda in izraz njenega obraza na povratku domov istega dne in njegova od!očite\ končati si življenje in rešiti jo tako svoje navzočnosti. Potem pa s težko muko prihorjena obljuba novega sestanka ln prihodnji sestanek, neskončna vrsta sestankov, brezmejne slasti, neizrečeno utrujenost - in vedno kot nekakšen temeljni ton spremljave, neskončno izmikanje. A potem? — počasni postopni razvoj medsebojne ohladitve začetek pret vez, nepretrgana nit samoopravičeva-nja. slavnostni in logični samozagovori. odkrivanje medsebojnih napak, ponižujoče prisege in izgovori, nazadnje pa dan, ko nc pride bodisi ona ali pa on in potem pisma, nepričakovani očitki in potem še mani pričakovani konec. Ysc to je šlo v mislih mimo mene kakor filmske slike na platnu. Toda pod mizo sem opazil, kako se njune roke iščejo in zvišeni prividi, polni napovedi, so izginili. Modrost, spoznanje i npodobno. kaj jc bilo vse to proti njunemu stiskanju, proti tej nežnosti. Zato sem vstal, iu zapustil in odšel SVOJO pot, za menoj so se razlegali kri ki pava. Iz Celja Fm^mim sladkorja se upirajo Gre za izgube 2© milijonov, ki jih je utrpelo splošno gospodarstvo Ljubljana. 2. januarja Poročal; t>mo že o težkof-ah pridelovalcev ftladkorne pese, kj ne morejo vnovčil; vsega sva eg > etošnjega pridelka, ki»r sladkorne tovarne boje, da hi sladkor pocenil. Večina pridelovalcev sladkorne pese ie or~ ganizirana v avojj organizaeijb ki 6e zdaj poteguje za njihove interese. »Nadprodukci-je letošnjega pridelka ni^o hotele prevzeti zasebne tovarne pa tudi državne st) c*<- na vse .:•!!• izgovarjale, /a okrog 10 milijonov sladkorne pese še leži v kmečkih skladiščih in se kvari; pesa namreč izgublja sladkor in ce ne bo ob pravem času predelana, bo izgubila svojo vrednost kot surovna za lkor. Zveza zadrug, kj so v nji včlanjeni oval ; Ikorne pese. se ie zaradi tepa že večkrat obrnila s prošnjo na državne ; d ko rja, naj bi peso predelale v mHaso. dokler e še čas. Vse slroške l>i krili pridelovalci, kakor i tovarne oio-žaj sokolstva ter čestital vst m Novo leto. Njegov govor jo bil sprejet z navdušenim odobravanjem. Sledila je polnočna piten e cena. ki je predstavljala konec starega in prihod novega leta. Polnočna alegorija, ki jo je vrč desetletij prirejal znani sokolski delavec mojster br. Matija Bem-an. je letos prvikrat izostala. To omalovaževanje mojstra Benčana je vzbudilo mno:n nevoljo in kritike. Po polnočnem čestitanju se jc rar-vHa prosta zabava s plesom, ki j* trajali do prvih jutranjih nr v veselem raapoioie* nju. —c Iz celjske statistike. Lani se je rodilo v Celju 615 otrok (91 več kakor pred lan* skim). umrlo i<* t tO os^b (21 manj kakoi predlanskimi, poročilo pa s*» je 100 parov C45 več kakor predlanskimi. V deeembm je umrlo 32 oseb in sicer 10 v mestu in 28 v javni bolnici. Celje je obiskalo v decem hru tujcev (68? Jugoslovanov in 110 inozomcev) nasproti v M-ošni-om nn- vemJbrn in 988 v lanskem decembru. —c Nočno lekarniško službo ima do vštr tega potka P. t. m. kr. dvorna lekarn t »Pri Manji pomagaj« na Glavnem trgnv BRK/ OVINKOV — Možieek. danes sem videla v nv>c* j krasen klobuk. — No. kar brž ga pokaži. PRVI NKSPORAZl M —■ Ali si bil navzoč, ko je na.stal med zakoncema nesporazum? — Seveda, saj .«em bil na njuni svatbi. Iz Maribora — Gledališče. Zadaja vpnzontev Shake-spearejeve ?mešnjav in veselih zaplet Ija je v polne komedije »r.ktocena trmoglavka». i"> v »oboto po znižanih cenah. — V nedeljo j uprizore dve opereti: popoldne ob 15. uri »Ples v Savovui z Jelko l^heevo v partij. Madelcine, zvečer pa Ascheijevo opereto »Visokost pleše«. silvestrovanje v Mar.boru. Tudi to i rat j*1 Maribor doi.iv vo.j»- pncak.i; .\ov«. ieto. Skoraj v vsakem lokalu *so bile »iiTe-»Lr-sko zabave, med katerem i »ta bili naj bolj obiskani sokolska v Narodnem domu Lu i;asiLska v »linionu«. Živahno je bilo vso r.oc tudi po mariborskih kavarnah. Silvestrovanje v Mariboru je poteklo sicer bučno vendar pa hre-z vsakih izgTedov. — Popis davčnih zavezancev. Po zakonu 0 neposrednih davkih in zakonu o davkih na neoženjene in davčnem osvobojen ju dav enih obvezaneev i 9 ajj več otroki se mora vršiti vsako leto pop« davčnih zavezancev. V«ded t«ra poziva mestno podrlavaratvo v** posestnike oziroma upravitelje rno leto po >tanjti z dne 1. januarja. Po piane pole ki so opremljen** 7. navvdilom kako se izpolnijo. M morajo izpolniti tekom tr^h dni po prejemu in imeti pripraven-Ko prida po nje občinski organ. Gostovanje Pavle 1'dov ičeve. Sredi y\ 1 let rja gostuje v mariborskem (gledališču •■ i primadona v M a Tiho m crdi'-. Pavla t'd<> viceva. Poli ho Maralo v Benese vi otMretl >v. Ante:.. \ ^eh zaljubi jenih patron«. Roko mu je razmesarilo. V noki ma rihorski tekstilni tovarni so jo pripetila huda nosroča. Po nesrečne« naključja jo stroj zagrabil kvo roko 2f>-let aatja pre«l /orka Kopača in mu jo odtrgal. Poklicani reševalci sn hudo ponesreČenagi dolav*< • odpeljali v br»lnišni<"o. MALI OGLASI beseda 50 para, davok L)m '6.—, oeseda 1 Din. davek 3 Dtn preklici 4a pismeno odgovore glede militi oglasov ]e treba pnloiiu znamko — Popustov za male oglase ae pnzruuuo. PRODAM Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din KROMPIR lepo, zdravo, odbrano blago oddaja, dokler zaloga po 65 par kg tvrdka A. VOLK Ljubljana, Kesljeva cesta 24 RAzno Beseda 50 par. davek S Din Naimanjži znesek 8 Din JAVNA DRA2BA najdenih pretlmetov se bo vrnila dne o. lanuaria ob 9. urj na glavnem kolodvoru v Idublia- i$2 ni. NTA VSA zimska oblačrla dajemo 15 do 20°/o popusta. Preeker, Ljubljana. Sv. Petra c. 14. 6VR KLIŠEJE ENO. .' VECBAKVNt sv.PE.mttASip^ GLASBA Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din Prijetni bodo prazniki in vesel bo vaš dom. ker plošče in gramofone polj* •• ceni posodi Vam tvrdka 50 PAR ENTLAN.IE -ižuriranje- vezenje zaves, pe ri!a. monogramov. gumbnic. Ve 'ika zaloga perja po 6.75 Din »fulijanat 6eaco>vetrica 12 DOBES KLAVIR in preproga na prodaij. Lah Me I^na. KobaridfS-ka -r>#v Režicrrad Liubljana. 1S4 NAPODNA iSKABNA L1UBL3ANA KNAFL1EVA S IZVHfHUt VSfr VRSTE TISKOVIN PKHf-HOST c /A NAJFINEJŠE >hia»ia !.'iif>i Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest. da nas je danes ob 3. uri zjutraj za vodno zapustil, previden s tolažili sv. vere, naš dragi oče. stari oeo. brat, stric in tast, gospod VALENTIN BRESKVAH ZASEBNIK Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, ine 3. januarja 1937, ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, švabičeva ulica 3, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 2 januarja 1937. ŽALUJOČI OSTALI. Me samo £a) as ca; rrliičn* krepila* pij^i? KVTETMSKA DRT2BA V I-IUBIJAN1 Otroški vozički OvoKoieita.S 1 v * 1 o * najnovejših motorji.«, t r o j 1 modelov trtetkljiposresljtvl PO ZELO NIZKJ CENI — CENIKI FRANKO ! „TRIBUN A" F. BATJEI LJUBLJANA, Karlovftka. cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 36 ZAHVALA Nemogoče mi je vsakemu posebej se zahvaliti asl iskreno sočutje za časa bolezni mojega dragega nepozabnega soproga, kakor tudi za udeležbo pri pogrebu, zato izrekam tem potom svojo naj-iskrenejšo zahvalo. Posebno pa še gospodu ravnatelju Hranilnieo dravske banovine dr. Božiču xa prokrasni venec. LJUBLJANA, dne 2. januarja 1937. «TX>BOKO ŽALUJOČA RODBINA Puchinger Naznanjamo, da je umrl na& dobri ata a ta, tast in stric, gospod FRANC PRIMOŽIČ POSESTNIK dne 1. I. 1937 ob Vi 1 zjutraj po dolgi in močni bolezni, previden s tolažili svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vrati v nedeljo 3. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti, Spodnji trg 15. na mestno pokopališče v Skorji Loki. Sv. maša zadužnica se bo brala v ponedeljek 4. t. m. ob 6. zjutraj v farni cerkvi v fikof ji Loki. ŠKOFJA LOKA, dne 1. januarja 1937. Žalujoče rodbine: PRIMOŽIČ — DEMŠAR — PIPENIC Makulaturu! papir proda uprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s Urejuje Joetp ZapneaS — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za apravo in iaaeratni d ion Cfcrtotef. — Vat v LJubljani.