OJ
rr A	TCJTT ^TPTDTTTn^TVT T TCZ^P
XV.il X wJLaJLjDxx wJCaJtAXV. V Jcal\ JLaJLo JL ■
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljš po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vinarjev, za fetrt leta 2 kioni. ? tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za */« leta 3 krone, za 1 4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej.
Teiaj LIH.
V Ljubljani, 8. junija 1900
List 23.
0 sv. rešnjem Telesu.
Moj ljubi je moj.
I i*oka pt <e m V, !> '•
0 Jezus, bodi moj Ti sam Kar koli hočeš, rad imam; Kar Ti želiš, je meni všeč. Za celi svet ne maram več! 0 stori, kar Ti je ljubo, A eno spolni mi željo: Da ReŠnje Tvoje bo Telo Do konca z mano sklenjeno.
O Jezus, bodi moj Ti sam! Kar nočeš Ti, vse rad oddam, Najljubše mi — naj gre, vse gre. Če tudi poči mi srce; 0 vzemi vse — le preč, le preč, A enega ne vzemi več: To Tvoje namreč naj Telo Ne bo od mene ločeno.
0 Jezus, bodi moj Ti sam! Vse strasti, odpovem se vam; Naj zdrav sem. Jezus, naj bolan, Naj reven, Tebi le sem vdan: Če vzameš tudi mi moj mir, Še to mi vdanosti bo vir: Le Rešnje Tvoje naj Telo Do konca dni pri meni bo!
0 Jezus bodi moj Ti sam! Kam šel brez Tebe bi. oj kam! Ti si mi več kot očev dom, Bolj Tf kot mater ljubil bom. Če sem na zemlji zgubil kaj, Le majhno se mi zdi to zdaj; Saj Rešnje Tvoje je Telo Bogastvo mi nad vsakoršno.
0 Jezus, bodi mi Ti sam! Lepote zemske ne poznam,
Ni sreče, ni dobrote ni Na svetu: to si sam le Ti. Edina sreča bo mi ta, Ko zadnja ura bo prišla — Da Rešnje Tvoje bo Telo Krepčilo duši presladko.
O Jezus, bodi moj Ti sam! V trpljenje vsako rad se vdam, Kar hočeš Ti, vse rad storim; Kjer hočeš Ti, tam rad živim; Če tudi se srce zgrozi, VeleVaj Ti, vse se zgodi: Le da me Tvoje bo Telo Do konca dni poživljalo
0 Jezus, bodi moj Ti sam! Na zemlji kot v nebesih tam; Nebo mi ni, kjer nisi Ti, Ni krasa — kras edin si Ti. — Le Ti Gospod le Ti Gospod! Ti z mano bivaj vsepovsod, — In Tvoje Rešnje naj Telo Pospremi srečno me v nebo.
(Josp. F. Kranjce ca; vsled obljube do poslala z Notranjskega.
Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj.
(Dalje.)
VIII.
Križe.
Podružnice.
i. Bistrioa.
Bistrica je dobila ime po potoku Bistrici, ki izvira pod Košuto. ( etrt ure nad vasjo zre s prijaznega in precoj strmega iiolma v daljni svet cerkev sv. Jurija. (O njegovem življenju
glej Sentjurij pri Kranju). Ohranjeni apostolski križi kažejo, da je bila posvečena; posvetil jo je namreč kaprulanski škof Da n i e 1 de K u b e i s kot namestnik »»blejskega učaka kardinala Dominika Grimani v sabo to 16. majnika 1512. Cerkev je imela takrat poleg velikega oltarja samo stranski oltar sv. Urbana. Skot Danici je vložil va-nju košciee sv. Blazija. Donata. Pavlina in <vete A tre. Prepis dotične listnine se hrani v kriškem župnijskem arhivu. Svetišče in njega trojna okna so delana v gotskem slogu. Ladija ima lesen raven strop s podobo sv. .Jurija iz h*ta 1«'»*9. Slikar nam ga predstavlja kot viteza na konju, na jrriču vidimo klečečo devico, kateri je baje rešil življenje. Prostorna cerkev ima sedaj tri nove oltarje, delane leta 1875, iz tega časa je tudi podoba sv. Jurija v velikem oltarju (slikal Dupljanec J. G<>sar,). Ob svetnik«»vi strani stojita kipa sv. Lavrencija in sv. Florijana. V ladiji sta oltarja sv. Urbana in sv. Margarete. Tu visi na steni tablica s podpisom „ex voto 17»I2." Slikan je klečeč mož, proseč sv. Jurija pomoči. Poleg njega je voliček privezan k drevesu. drug voliček dirja splašen naprej.
< >1» zunanji zapadui cerkveni steni je ohranjena oltarna miza. kjer se je nekdaj zaradi mnogoštevilnega ljudstva brala sv. maša. Sedaj postavljajo na-njo o večjih shodili staro sobo sv. Jurija, kateremu prinašajo surovo maslo v dar. Zel.. slovesno so praznovali v starih časih god cerkvenega zavetnika dne 24. aprilja. Domačini so se zbrali v župnijski cerkvi in šli v procesiji z banderi icum vc\illis) čez Bistrico tje gori na hribček k službi božji,*) od daljnih krajev pa so dohajali ptujci. Sedaj je pač sv. maša omenjeni dan ob 10.. toda nekdanje slavnosti ui več. Služba božja, h kateri pride mnogo bližnjih sosedov, se obhaja v nedeljo po sv. Juriju in v nedel jo j m » sv. Uršuli. Ljudje se sha ja jo z namenom. da bi imeli po priprošnji sv. Jurija srečo pri živini.
Xa bližnji višini se vidi podrtija, kjer je stal nekedaj urad „Altgutenl)ergu. lastnina Parad a j za rje v. Nemško ime so mu dali po planini Dobrča. ki se razteguje med Tržičem in Begunjami. V razvalinah mora biti dolgo časa, ker že v 17. veku o Valvazorjevein času ni nihče vet'* prebival v njem. Najbolj ga je poškodoval hudi potres 26. marci ja 1511, mogoče, da se že od takrat ni več vzdignil iz razvalin. Ko so delali pri sv. Juriju zakristijo, izkopali so več močnih človeških kosti, iz česar sklepamo, da so imeli tu graščaki svoje pokopališče. Ljudska
*) Directorium excur»uum 16'J4 v župnijskem arhivu .
govorica opleta razrušeno poslopje s pravljico, da pričakuje v zapuščenem zidovju grajska hči rešitelja. Pripovedka ima neko sorodstvo z legendo o sv. Juriju, ki je končal zmaja in otel kraljevo hčer Aleksandro njegovega žrela.
Romanske line spričujejo, da stoji zvonik ža več sto let. Trije zvonovi pojejo v kvart-sekst-akordu z glasovi a—d— f£ = 1, 4, 6. Premer 87:
67: 50 cm.
Veliki zvon je vlil Caharija Reid v Ljubljani 176'J Križ, Marija obdana s sijajem in s sklenjenima rokama, sv. Jurij na konju. sv. Sebastijan. Ob klobuku beremo: A Fl"L(U*RE ET TEMPESTATE L1BKRA NOS J K.S L" (HRISTE. (Treska in hudega vremena reši nas Jezus Krist).
Srednji tehta 282 funtov, sv. Mihael s tehtnico in mečem, sv. Josip. Zvonar Anton Samassa 1857.
Mali istega zvonarja in istega leta kakor srednji. Križ, Marija brezmadežna. Teža 122 funtov.
2. Gozd.
Pod planino Kokovnico je skrito v podol-gasti dolini majheno selo Gozd z ednajstimi hišami. Ob južni strani sloni v bregu podružnica sv. Nikolaja (*!>4 m). Posvetil jo je pičanski škof Martin leta 1451 v imenu oglejskega očaka Ludovik a Scarampa M ez zarota. Cerkev je torej precej stara, pa tudi zapuščena, da potrebuje marsikatere poprave. Sprednji del svetišča ima okroglasto podobo, zadnja polovica kaže gotski slog. Tu so tri nenavadno ozka gotska okna, 75 cm visoka in IG on široka. Na velikem oltarju sv. Nikolaja — o svetniku glej Zapoge — se bere letnica 1693; stranska oltarja sta posvečena sv. Jobu (1695) in sv. Apoloniji. Letni „sejni" obhajajo rožinvenško nedeljo s službo božjo ob desetih. Takrat oživi nekoliko ta samotni kraj, ker ga obiščejo tudi okoličani. Sicer pa menda ni letni dan nobenega ptujca v to oddaljeno naselbino; kvečjemu ako pogleda kak lovec mimogrede v tiho domovanje sv. Nikolaja.
Stara pisma nam poročajo, da je hodila kriška župnija vsako leto hinkoštni torek s procesijo v Gozd (Gost!). Altarja sta bila samo dva, veliki je stal rin choro" t. j. v svetišču, mali pa „in medio eeclesiae" t. j. sredi cerkve, oba siromašna kolikor mogoče. Škof Kaj nald Scar-liehi ukaže zadnjega, v katerem so častili sv. Leonarda. podreti in kamenje v zunanji cerkveni zid vložiti. Prav tako določi, naj se bližnja kapela sv. Duha ali popravi ali odstrani.*) Cerkev
*) Non procal »listat sacellum Spiritui saneto dicatum, ob-scurum et humidum. Celsissimus ordinavit, idem vel reparari vel destrui et lapides rauro ecclesiae apponi. Vizitacijski zapisnik iz leta 1031.
je od nekedaj zelo vlažna, ker zaradi strmega brega ne dobiva od južne strani ne svetlobe ne prepiha. V tako zaduldem kraju se vdomači plesnoba, da les kmalu strohni in zlatnina odpade. Tu bi bil potreben namesto treh le eden, in sicer kamenit veliki oltar.
Trije mali zvonovi oojejo v primi, veliki terci in oktavi z glasovi c — e - c = 1, 3, 8. Premer jim je 71 : 56 : 37 nn.
Veliki s težo 196 kg. Križ. Jezusovo srce, sv. Josip. Zvonar Albert Samassa 1889.
Srednji ie istega zvonarja in istega leta (1889) kakor veliki. Marija z Jezusom v naročju. Teža 102 kg.
Mali je star zvonec, katerega je vlil celovški zvonar Lavrencii Pec. kakor pravi napis: LORKNZ PEC IX CLAGINFI RT «0S MH H AXX0 \m. Podobe mma nobene. Tudi v Lomu nad Tržičem imajo mali zvon iz imenovane celovške livarne.
Župnik Josip Lartižar.
(Dalje prihodnjič.'
Praznik presvete Trojice.
Tri praznike v letu sv. cerkev prav slovesno obhaja, namreč, Božič, Veliko noč in binkoštni praznik. O Božiču občuduje ljubezen nebeškega očeta, ki nas je ustvaril in nam v odrešenje poslal na svet svojega edinorojenega sina: o Veliki noči premišljuje neskončno ljubezen Jezusa Krista, ki je hotel trpeti in umreti za nas, in o Binko-stih premišljuje ljubezen sv. Duha. ki nam je prinesel svoje veličastne darove iz nebes in o presveti Trojici nam sveta cerkev živo v spominj pokliče še enkrat vse omenjene praznike, in želi v nas zbuditi čut hvaležnosti, katerega moramo imeti do presvete Trojice.
Sv. cerkev nas opozarja Božični dan Boga stvarnika. Stvaril je zemljo in jo obdal z rastlinami, živalimi, nad njo je razpel sinje nebo in razpostavil po njem žarke zvezde, da svetijo kroni vsega stvarstva: človeku. Vse to pa mu je dal v pomoček, naj vselej pomni Kristovega naročila: „Dajte Bogu, kar je božjega." Božje pa je vse, zato nas ta praznik cerkev spodbuja, da porabimo vse dušne in telesne moči v božjo čast in zahvalo. Ta praznik nam je daroval Oče svojega Sinu.
Drugi božji osebi moramo biti nad vse hvaležni za odrešenje. Mrtev na duši in določen k večnemu trpljenju je bil človek po grehu, a Kri-stova ljubezen do nas je bila neizrekljiva. Stopil je On, Božji sin, med revni in grešni Adamov rod, sprejel človeško podobo in se dal razpeti na križu, da je zadostil našej zadolžitvi, ki je bila neskončna. Otel nas je iz satanovih rok in
večnega pogubljenja — in zato smo popolnoma Kristovi, njegova lastnina. Za to ne preslišimo kot nehvaležni in hudobni otroci Kristovega glasu, ki nam danes kliče: „Moj sin, moja hči*4, daruj mi svoje srce!" Ako tega ne storimo, vpila bo na Kalvariji prelita presveta kri k nebu na maščevanje glasneje, kot nekedaj kri pravičnega Abeljna.
Da bomo toliko lažje izpolnovali dolžoosti, ki so nam do Boga očeta stvarnika in Boga sinu odrešenika, zaupno hitimo še do Boga posveče-valca. On je z nebeškim ognjem prestvaril srca apostolov, da so razširjali sv. vero. On je, ki daje moč oni skali, na kateri stoji naša sveta cerkev in on jej daje pomoč in vztrajnost, da ne pride satan in nas ne ugrabi v svojo mrežo, iz katere nas je bil rešil Jezus Krist. Sv. pismo nam pravi: da smo mi tempelj sv. Duha: ..Ali ne veste, da ste tempelj božji in da sv. Duh v vas prebiva.'1 Torej varujmo se oskruniti ta tempelj srca, v katerem biva sv. Duh. Prosimo ga pogosto razsvetljenja, modrosti in umnosti, moči v vseh izkušnjavah, za dar strahu božjega, da postane on naš tolažnik zlasti še ob smrtni uri, ko se bo človeška duša od telesa ločila.
Tako hoče sv. cerkev zbuditi v nas čut hvaležnosti in češčenja presvete Trojice. Ona sama nam zatrjuje današnji dan, da, ako bomo na zemlji častili sv. Trojico, jo bomo v nebesih častili z istimi besedami, s katerimi jo slavi danes sv. cerkev govoreč: „Svet, svet, svet si Ti, Gospod Bog Sabaot, nebo in zemlja sta polna Tvoje časti.11	L. P.
Sv. Rešnje Telo Kristovo v sedanjem času.
Božja previdnost se kaže najbolj v stiskah sv. katoliške cerkve. Kajti vselej je Najvišji v pravem času ljudem podajal pomočke. vsled katerih so bdi oteti iz nevarnosti. V največji stiski je bila pomoč božja najbolj mila. Ko je Peter Valchus s svojo manihejsko krivo vero sv. cerkev begal, prikazala se je devica Marija sv. Dominiku ter mu je podala Rožni venec, kot najboljši pomoček zoper krivo vero. In v resnici! Le edin vsegavedni Bog zna, koliko je Rožni venec v teku vekov pripomogel v ohranjenje vere med katoličani in koliko blagrov je donesel iz nebes sv. cerkvi in posameznim. V istem času se je Odrešenik sveta prikazal sv. Frančišku Serafskemu, ter je po njem omehkuženemu svetu oznanil križ in samozatajevanje kot neizogiben pogoj in pomoček za srečno večnost. Nekaj vekov pozneje, ko je pa verski razdor v severne dele Evrope zasejal kruto vojsko med narodi, je vžgal Bog srca zvestih svojih služabnikov, in na stotine misijonarjev se je podalo v ptuje neznane de-
žele, oznanovat sv. evangelij narodom v temi in smrtni senci. Bog je obudil sv. Ignacija, ki je svojo Jezusovo družbo postavil močan jez proti daljnemu razširjanju protestanške krive vere v Evropi. Pa tudi zmotljenih in zapeljanih Bog ni pozabil ter je je po raznih načinih klcal nazaj v svoj hlev. Bog je pokazal sv. Marjeti Ala-coque svoje plamteče in žareče srce, ter je povabil vse ljudi, naj se združijo in spravijo v po-češčenju in molitvi tega najsvetejšega srca. Tako je Bog v ozdravljenje sedanjih dušnih bolezni omislil zdravilo, ki bode pouzročilo najsvitlejše učinke, kjer bo našlo ljubezen in vsprejem. to je namreč evhari-stična svetičnost. To je prizadevanje, da bi se sv. Rešnje Telo Jezusovo bolj in bolj častile, ki kakor pomladanska sveža sapa veje in piha po deželah ter povsodi rodi živahno versko življenje. Evharistika vsebuje to prizadevanje, da bi se Jezusovo presv. Rešnje Telo bolj in bolj častilo po zemlji. To je nosebno pospešil o Eymard, ki je umrl dne 1. avgust* lsb8 Ustanovil je tudi kongre-gaeijo najsvetejšega zakramenta zato, da bi se ta zakrament povsod vredno in dostojno častil.
Sicer so vedno molili sveto Telo Kri" sto v o. Sveti cerkveni učeniki prvih vekov so tekmovali ter so besedo in spisi ljudi vžigali za molitev Knstovega telesa. Sv. cerkev je sv. Telo obdala z najlepšimi obredi, s svojimi predpisi in opominji je zbirala ljudi okoli oltarjev ter je dovajala do Gospodove mize. Pred vsim pa so svetniki kazali pot s svojo gorečnostjo, da bi mu pridobil novih čet mo lilcev. Ali v sedanjem času je treba, da se vsi dobri kristijani z največjo gorečnostjo in globoko pobožnostjo zbirajo okoli oltarjev ter silno prosijo pomoči Onega, ki edin more pomagati v največji sili. In zato je P. Ev m ar d ustanovil kongregacijo najsvetejšega Zakramenta Udje te družbe naj bi živeli v samostanu ter naj bi po dnevu in po noči molili sv. Telo Gospodovo. Potem je hotel po molitveni družbi duhovnikov mašnike, delujoče v duh. pastirstvu. vspodbuditi k molitvenim uram. Ustanovil je tudi bratovščino sv. R Telesa za lajike (neduhovne), ki so se zavezali za mr litvene ure. To bratovščino so 1. 1897 sv Oče povzdignili v nadbratovščino. Na ta način se je veliko storilo v počeščenje sv. R. Telesa v Avstriji kjer je bila letos cerkev sv. R Telesa posvečena, na Francoskem, na Nemškem, v Švici, na Italijanskem in v Ameriki. To tekmovanje v po-češčenju sv. R Telesa, to evharistično gibanje pa posebno neguje zgoraj omenjena kongregacija. To gorečnost podpirajo posamezni ustavi v raznih deželah, ter jo širijo z besedo in s spisi, z evharističnimi duhovnimi vajami, z misijoni, v spovednici in na leči. Kongregacija ima sedem naselbin. Ko se je otvorila kongregacija, vzradostil se je sv. Oče nad tem, da je Srce Jezusovo prav v Bolcanu (Bozen), v zaveznem mestu Jezusovega Srca našlo vednih molilcev. Naš jubilarni cesar je sam vsprejel zavetni-fttvo (protektorat) cerkve Jezusovega srca. Sam je obiskal to cerkev in tu Jezusa molil in iskal njegove pomoči. S svojim vzornim izgledom je povabil svoje narode, naj isto store Da bi pač vsi cesarja posnemali! Potem bode evharistično gibanje, ki se širi po vseh deželah, poneslo najbogatejših sadov: ono bode lečilo rane, radi katerih mnogi bolehajo, ter bo ojačilo krščansko družbo.
A) Vedno bolj g ožeče si stojijo nasproti v Av-strifi krščanski in nekrščanski nazori ter bojujejo hud boj za prihodnost narodov. Čudovitno poslopje krščanske nravnosti in nabožnosti so postavili narodi in vladarji, mej njimi najprvi Rudolf Habsburški, praded naše vladarske hiše, sv. Štefan, sv. Venceslaj. In glejte; to poslopje bi radi nekateri podrli. Tega sovražnega dela se jih vdeležuje nad 1000 s tiskom, na stolicah, v zbornicah, na ljudskih shodih. Nasproti krščanski veri si drznejo nevero trositi in širiti. Mnogo jih je že zapeljanih in preslepljenih; odpovedali so se veri in nravnost. Za vse te in za nas vse ki smo morda v boju z nevero ranjeni bili, ni boljšega zdravila, nego je evharistično svetkovanje ter molitev in počeščenje sv. R Telesa. Kajti z vernim poklekovanjem pred Najsvetejšim izpoznava člove< najbolje najvišje bitje, vladanje božje moči, ki čuje nad vsim ter vse vrejuje. Ali najdeš kje izdatneji pomoček zoper nevero, nego je molitev in počeščenje sv. R Telesa? Nikjer.
Sv. cerkev, nezmotljiva učiteljica resnice, uči človeka nauk o pričujočnosti edinorojenega Sinu Božjega v zakramentu oltarja. More li kdo biti neveren in tajiti osebnega Boga? Ne. Zbirajte torej vse, zlasti može, delnice, visoke in nizke, zastopnike vseh slojev in poklicev k bratovščini sv. R Telesa ter je učite poklekovati pred sv. Telesom. In pregnana bode nevera iz družin, iz učilnic in mesto nje bode vstopila vse osrečujoča prava vera v božjo previdnost, v usmiljenega Stvarnika, ki očetovski narode vlada. Mesto nevere se bo vrnila vera v božanstvo Jezusa Krista, edinorojenega Sinu božjega. Kajti, kjer molijo sv. Telo Gospodovo, tam cvete sv. katoliška vera. Kamor pa prodre nevera, tam se tudi taji božanstvo Kristovo
V poprejšni dobi je vera Kristova prešla v življenje narodovo. Kakor so solnčni žarki obsevali svet, tako je žarilo Odrešenikovo veličastvo s križa doli v vse slojeve človeške družbe Družba je delovala in počivala pod senco sv. križa. Dandanes hočejo hudem na vsak mogoč in nemogoč način vero izpodkopati ter celo vzeti! Da, ni je bolj krute in osodepolne tatvine od te. Človeku se vzame najdražji zaklad na zemlji, to je vera v odrešenje po Kristu, v izveličanje po njegovi smrti: jemlje se človeku pravica do nebes: »Kdor veruje in bo krščen, bo izveličan." Osodepolno početje! Kaj bo posledica temu? Nezadovoljnost. hlepenje po veselju, poraz nrav-nega reda in slednjič obup."
Da se tem nevarnostim pride v okom. ni boljšega pomočka, kot je vedno gorečneje počeščenje sv. Telesa Gospodovega Iz svojega trona na oltarju kliče Izveličar moleči množici: „Pridite vsi k meni, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil: kajti jaz sem vaš Bog. vaš OJreŠenik, vaš Izveličar. Nekdaj bodem jaz vaš sodnik in vaše plačilo v nebesih. Ohranite vero na prihod Boga Človeka kot svoj najdražji zaklad na zemlji, kot potrebni pogoj in zastavo srečne večnosti." — Povabite in dovedite ljudstva kolikor mogoče k Izveličarju v tabernaklju Če tudi ne V8i, pa vsaj veliko n j h bo alušalo njegov glas ter se odzvalo njegovemu vabilu in ž^lji. Vera se bo utrdila in zmanjšalo se bode število grehov zoper najsvetejši zakrament. Ti grehi so številni. Kolikrat se ta zakrament zasramuje v brez-vernih knjigah in časnikih, v govorih in v zbornicah!
Kako žalijo mlačni kristijani Krista s svojim nedostojnim vedenjem v cerkvi, pravim Onega, kateremu je veselje bivati med človeškimi otroki!
Koliko nečasti prestaja Krist od onib, ki ga po nevrednem prejemajo, in od onih, ki so odpadli od sv. cerkve! In kako se je to moglo zgoditi? Ti niso poznali sv. cerkve, zaničevali so njene naprave, niso si vpridili njenih duhovnih zakladov, ter so slednjič sv. cerkev kot nadležno svarilko zapustili ter odpadli kakor suhe veje od drevesa življenja. Te smrtne rane grehov zoper najsvetejši zakrament, more le edin božji Izveličar lečiti, ki pravi: .Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni, in jaz v njem: ta bode živel —* Jezus je hotel, da naj verujemo v njega in po veri v njega postanemo z njim eden duh; pa tudi, da jemo njegovo telo in tako postanemo udje njegovega telesa. Po vrednem obhajilu se ozdravijo vse dušne bolezni.
Evharistično gibanje in stremljenje, ki hoče po-svečenje sv. R Telesa širiti ter verne v tesni zvezi združiti s Sinom Božjim, je tedaj najbolja pomoč, zoper bolezni sedanje dobe. namreč zoper nevero, zoper tajenje Božanstva Kristovega in zoper grehe — do tega zakramenta.
B) Pa to stremljenje je tudi poseben pomoček, ki bo pospešil nravni razvoj krščanske družbe K o n -gregacija tega zakramenta vedno po-vdarja, da je Krist središče naše božje službe, ki je prav radi njegovega počeščenja tako vznesena. To tudi uvideva katoliško ljudstvo ter tako rado prisostuje pobožnostim z blagoslovom. Po češčenje sv. Rešnjega Telesa je poseben pomoček zoper prevrat. Skuša se ne le izpod-kopati veljavo cerkvene in svetne gosposke, drznejo se še celo v tisku in v zbornicah od Boga postavljeni gosposki pokorščino odpovedovati. Zoper take nakane, cerkvi in državi sovražne, ne pomaga niti poslanec niti vojaški bajonet Tu pomaga le vera, zveza s cerkvijo po Kristu vstanovljeno, zavetje k Odrešeniku, bivajočemu na oltarja. — V tem zmislu deluje evharistično gibanje jako koristno tudi v prid državi.
Sv. cerke v oznanuj e naj višjo velja vo božjo, ki je izvor vsaki veljavi na zemlji. Ona povdarja pokorščino, katero dolžujemo deželni gosposki, ker se moramo Bogu pokoriti. Na to zida spoštovanje pred gosposko, in potem tudi deluje za ljudstveno zadovoljnost. Vse dovaja k isti mizi, na kateri je za vsečloveški rod pripravljena večerja lju bežni. — Cerkev kaže vsem kruh življenja, katerega se lahko vsi nasitijo, siromak in bogatin, delalec in njegov gospodar. Sveta hostija je v resnici vedni nsursum corda". .Kvišku srca" za revne in bogate, za učene in priproste. Kajti za vse je Krist umrl; za vse se preliva njegova sv. kri, vsi brez razločka stanu in dostojanstva so povabljeni k tej sveti večerji. Kak neprecenljiv pomoček imamo v sv. Rešnjem Telesu, da vpokojimo nemirno srce, da se ljudje med seboj sprijaznijo, da se nasprotstva oblažijo, da si ljudje drug drugemu zaupajo, vse oklepa medsebojna ljubezen. Iz groba Kristovega je namreč prirastla krasna cvetlica ljubezni, katero Krist iz tabernakelja daruje svojim služabnikom, in ki se pri sv. obhajilu presaja vernim v srca. Ako tedaj vsi vživajo skupno večerjo, bodo vsi navdihnjeni
iste ljubezni do Jezusa in do sv. večerje. Občutili bodo tudi drug do drugega isto ljubezen, ki naj vlada med udi ene družine, med otroki enega očeta. Potem se bo tudi ljubezen do molitve in gorečnost v verskih reč^h oživila. In z vernim življenjem ljudstva koraka vštric požrtovalnost; kajti Kristovo darovano telo, ki je vsi vživajo, je šola in vir pristne požrtovalnosti. Brez te in brez samozatajevanja nimaš pravice do nebes in brez nju tudi v resnici ni postavnega reda v državi. Evharistično gibanje in delovanje je torej silno važnega pomena; kakor je na prid cerkvi, itako je v korist državi
Prav po izgledu našega presvitlega cesarja naj bi se vsi, ki so povabljeni k večerji, od 1 do 11. ure, bližali k Gospodovemu altarju. k Olrešeniku v sv. Evharistiji. Potem se v vsi Avstriji dvigne k nebu vroče ihtenje iz vseh src za odvrnjenje pretečih nevarnostij. Ne bo se nam potem bati. da bi ne dosegli božje pomoči v blagor posameznim in vsej državi in vsej sv. cerkvi. Kajti Bog naš Gospod, ki je na molitev Mozesovo Izraelcem zmago nodelil. bode na priprošnje nedolžnega Jagnjeta. katero darujemo na naš'h oltarjih dodelil porno* v pravem času.
Ljubljanska bratovščina sv. Rešnjega Telesa, ki je od svojega začetka 1. 185<J (dovoljenje kapiteljskega vikarija. prošta Antona Kos) do sedaj imela nad 150 000 udov — živi, cveti in rasti! Vivat, floreat, crescat!
/upnik Alojzij Kummer
Ugovori in odgovori.
Francosko napisal Abbe de Segur.
(Dalje.)
XVIII.
Čisti evangelij in prvotnega krščanstva
hočem.
Odgovor: Jaz tudi hočem čistega evangelija, dragi prijatelj, tudi jaz nočem ničesar druzega. a oboje imam, kakor hitro sem dober katoličan. Prav to imaš tudi ti lahko pod istimi pogoji.
Ako si dcber katoličan, tedaj izpolnuješ evangelij v pravi njegovi Čistosti ter imaš isto krščanstvo, iste dolžnosti kakor prvi kristijani, zakaj čas ni pre-menil krščanstva. Le nekatere zunanje oblike so postale drugačne; jedro je isto, popolnoma isto, odkar krščanstvo obstaja.
Oni razvoj in ona preosnova, radi koje nekateri kratkovidni ljudje domnevajo, da je današnje krščanstvo različno od prvotnega, sta vzniknila iz bistva stvari same; opažata se pri vseh božjih delih.
En sam izgled Ali je človek v prvem, desetem tridesetem letu drug. vselej bistveno različen od prejšnjega? Gotovo ne. Vedno je isto stvarstvo, le počasi se razvijajoč in le počasi do popolnosti svoje bitnosti dospevajoč.
Isti red velja v nadnaravnih božjih delih. Katoliška cerkev je bila za časa apostolov kakor v kali, ni se še mogel opaziti ves njen sijaj, vsa njena moč in vsa njena veličina Tekom stoletij se je vse to sijajno razvilo in odkrilo. Preiskavanje krščanske starodavnosti dokazuje našo trditev. In uprav to preiskavanje in proačavanje je do velo v
naročje katoliški cerkvi veliko število protestantov in celo brezvercev. V ostankih prvih treh stoletij krščanske cerkve je najti namreč jasne sledi in začetke vseh naših katoliških naprav, kakor: Vrhovno poglavarstvo rimskega škofa, kot naslednika sv. Petru; njegovo duhovno oblast kakor tudi drugih škr iov apostolskih naslednikov, sijaj pri bogoslužju, daritev sv. maše z vsemi obredi, ki je vidimo še danes in ki večinoma segajo nazaj prav v apostolske čase; češčenje blažene Device Marije, češčenje svetnikov, češčenje relikvij, podob; sedem zakramentov, zlasti sv. izpoved i. dr.
Nedavno so našli v rimskih katakombah, (t. j. v rovih pod Rimom) največ v oni sv. Agneze, ki je iz sredine drugega stoletja, cele kapele z več oltarji, v katerih so počivale kosti mnčenikov s podobami, a slikami Blažene Device, 8 škofovim prestolom, s škropilnicami za blagoslovljeno vodo, z izpovedni-cami i. dr.
Potemtakem zlorabijo neuki svet vsi. ki mu govore, da je prvobitno krščanstvo drugačno od sedanjega. Vedno je bilo istovetno kristijan in katoličan. Dobri katoličani sedanjega časa se ne razlikujejo od dobrih katoličanov prvih stoletij po ničemer drugem nego po obleki; vera, srca in dobra dela so ostala taista.
Vsi heretiki so ai prisvajali isto pravo, koje si tudi danes prisvajajo ljudje, ki se smatrajo za zbolj-šatelje družbe in vere. Ponavljajo le. kar sta pred tremi stoletji učila Luter in Kalvin. češ: .Mi hočemo izboljšati krščanstvo, privesti je hočemo k prvobitni čistosti. A katoliška cerkev in njeni duhovniki so popačili resnico, vero in Kristov nauk. Mi edini učimo ta pravi nauk in ga hočemo svetu vrniti. Zato vsakdo nas slušaj in nas ubogaj; Potem konec človeški revščini in nova doba se prične"
Pustimo je čenčati, a ne veruimo jim niti besedice! OJgovorimo jim manj z besedami, nego s čistostjo svojega življenja! Dober kristjan, svetnik, to jim je najboljši protidokaz.
A. M.
(Dalje prihodnjič.)
Prvo slovensko romanje v Rim.
(Dalje)
Postoj in sezuj svoje črevlje, ker mesto, na katerem stojiš, je sv» to mesto.
hlca III. r,.
24 aprilja 1900.
Loreta — največja Marijina božja pot na »vetu! —
Počasi se pomikajo naše množice po strmi široki «esti z rožnimi venci v rokah.
Težko prtljago smo pobrali radi večje varnosti iz vozov in jo nosimo seboj. Na desni se siri duhteča ravan v bujnem cvetju in zelenju: — iz desne in leve se vrivajo v nas nosači in vsakovrstni postopači hoteč nam olajšati težka bremena. Toda bore malo zaupanja kažejo naši
ljudje do teh oseb dvomljive vrednosti — do umetnosti laških postopačev.
Vsakdo nosi sam težko butaro v potu svojega obraza; — saj smo na božji poti!
„Ecco časa santa" oglasi se razposajen dečko iz dotične množice in me gleda s črnimi, žare-čimi očmi.
Hitreje se pomikajo naši romarji in stopijo v svetišče.
Na prijaznem gričku stoji Loreto. Oudna, tajna čustva te prešinejo, ko zazreš to veličastno stavbo, ko občuduješ v njej ta širni, velikanski prostor, ko vidiš toliko ljudstev pred seboj, toliko narodnostij, kako*kleče poljubljajo svete stene
—	ko vidiš prvič to veliko božjo pot.
In nehote ti prihajajo v misel čudežne zgodbe
—	zgodovina te cerkve.
V Loreti je videti ono hišo, kjer je stanoval naš Izveličar.
Čudežna je njena zgodovina.
Ta hišica je stala v Nazaretu. Leta .»36 pride sv. Helena. Konštantinova mati na Jutrovo na božjo pot, ogleda si svete kraje iu tudi to hišieo. Vnema za božjo čast privede pobožno ce sarico do tega koraka, da ukaže nad to sveto hišico zgraditi velikansko cerkev. Neštevilne procesije obiskujejo ta sveti kraj — do leta 1290. Mej romarji zapazimo sv. Hieronima; sv. Ludo-vika. francoskega kralja. Ta cerkev vsestransko prenovi in okrasi. Neverni divji Saraceni prodirajo s svojimi četami često v sveto deželo, po-žigajo mesta, morijo prebivalstvo, skrunijo svetišča — a sveta hiša ostane neoskrunjena, nedotaknjena.
Nekoč se pa zgodi čudo. Zjutraj 10. majnika 1291 zapazijo ljudje na Trsatu, blizo Reke novo cerkev, katere še včeraj ondi ni bilo. Vse so čudi, strmi in gleda: odkod je neki prišla in kaj pomenja. — Hišica ni imela nikake podstave.
—	Deželni glavar stvar natančno preiskuje in dobi poročilo, da je istega dne t. j. 10. majnika izginila sveta hišica iz Nazareta. Poda se na daljno pot, ogleda si mesto, kjer je stala in se prepriča o istinitosti tega poročila. Dne 10. decembra 1294 izgine zopet nenadoma s tega mesta in se nastane blizo Ankone v lavorikovem gozdu
—	odtod je dobila ime (lat. lauretum, Loretto), 9. septembra 1295 se čudežnim potom premesti in izbere kraj, kjer danes stoji.
To je kratka zgodovina te hišice. Da je istinita, dokazujejo najstareja poročila iz 13. in 14. stoletja.
1.)	Papež Bonitacij VIII. je poslal 18 učenjakov, proučavat ves dogodek in vse te kraje.
2.)	Na stenah je videti še določno one slike, ki je je dal slikati Ludovik, kralj francoski leta 1252, ko je bila hišica še v Nazaretu.
3.)	Obseg podnožja bivše hišice v Nazareti je popolnem jednak obsegu hišice v Loreti.
4.)	Hišica v Loreti je zgrajena iz gradiva, kakeršnega ni dobiti nikjer na laških tleh. Iz istega gradiva pa je njeno podnožje v Nazaretu.
To so jasni dokazi ki nam sijajno spriču-jejo zgodovinsko resnico.
Unanjo stran zidu, kakeršen je bil nekdaj, se danes več ne vidi. Papeža .Julij II. in Leon X. sta dala zid prekriti s snežnobelim marmorjem, v katerem so sedaj vdolbeni čudalepi reliefi. Kakor zid tako je tudi streha ogrnjena z belim marmorjem.
v
Štiri duri peljejo v notranjščino, kjer gori dan in noč 52 deloma srebrnih deloma zlatih svetilek. Slike so v večini črne, le nekatere je moči še umevati.
Mnogo zanimivosti in dragocenosti hrani cerkev. Videti je med drugimi dve Marijini skle-dici. Čudovito lepa je podoba Marijina z detetom v naročji. Izrezana je iz cedrovega lesa. Krasna obleka, preprežena z biseri in dragimi kameni diči Marijo in nje Božje dete. — — In koliko je druzih dragocenosti. Vsaka malenkost vzbuja našo pozornost, da gledaš, občuduješ in strmiš.
Zunaj cerkve pa vlada življenje kot na naši slovenski božji poti. V lesenih in zidanih šotorih prodajajo prodajalci srebrne svetinjice, svete podobice, svetle sabljice, lesene konjičke, prodajalke pa prodajajo kavo mešano s kozjim mlekom — po najnižjih cenah.	F. P.
(Dalje prihodnjič.)
L Bratovske sadove
lil u 11 l V r li e It h & p u m l o 1 | » t v.v
Nameni za mesec junij 1900.
(Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.j
a)	O lavni namen:
Pobožnost do božjega, Srca Jezusovega.
b)	Posebni nameni:
8.)	f St. Ifsdard. Spoštovanje do duhovske gosposke. Duhovniki in obhajanci. Delalske zadeve.
9.)	t Sv. Ptlaglja. Zavetišča. Ljudski misijoni. Ubožne družine. Cerkvene stavbe.
10.)	Praulk presv. Trojtoe. Spreobrnjenje paganskih narodov. VesUio posvečevanje nedelj.
U.) St. Barnaba. Cerkev na Jutrovem Lakota na misijonskih postajah.
12.)	St. iTan sp0zn0Tal«0. Mir in edinost med narodi. Duhovne vaje med delalci.
13.)	St. Anton PadOTtnskl Pridigarji in izpovedmki. Zaupanje ljudstva do duhovnikov. Najdenje izgubljenih stvarij.
S.
Listek.
Podrožniška bogoskrunca sredo, IS. majnika, pred ljubljanskim deželnim sodišiem.-) - Predsedoval je svetnik Josip Martinak, votanti so bdi svetniki: Josip Hauffen; Karol Weng«3r in dr. Htnko Dolenec. Državnega pravdnika je zastopal vitez Luschan Zagovornika hudodelnikoma ni bilo. Životopis bogoskrunite-Ijema je tale: Samski knjigoveški pomočnik Ignacij Kvas, rojen 24. februarija 1879 v Ljubljani v trnovski župniji, uživa domačinsko pravico v Kaine-niku Roditelja Ignacij z Marijo sta mu še živa in sta črevljarskega poklica. Hodi} je 5 let v šolo. Samski knjigoveški pomočnik Fran Škrlj — po krstnem listu Skarl — rojen 21. majnika 1879 v Ljubljani trnovske župnije, ima domovinsko pravico v sronji Device Marije v Polji. Oče Fran mu je umri pred tremi leti; mati se živi s klanjem drva po ljubljanskih hišah. Hodil je štiri leta v šolo. — Stopimo v sodno sobo. Na mizi, krog koje sedi označeno sodišče, leži razdrobljena podoba križanega Izveličarja. Nazočnike je mraz preletaval ob tem silnem prizoru — Obtožnica se glasi: Kvas ju pred poldrugim letom v knjigoveznici onesnažil svetniško podobo Kristov^ga rojstva in ob tem nesramno dov-tipoval vpričo svojih souslužbencev. Bil je. akopram še tako mlad, pijanček ter se opil ponavljaje tudi v delarni. Usodni večer saboto, JI aprilja, je bil šel Kvas s knjigoveškim pomočnikom Pužgajem do Gruberjevega kanala Tam ob križi je Požgaja nagovarjal v nemarnem jeziku ljubljanskih pohajkovalcev mu govoreč: »Dajva križ demolirat — da bo kaj hec!M**) Zaletel se je potem res v križ; a Požgaj ga je odtrgal od križa V Prulah je hotel razbiti neko tablo meneč, da je upodobljenega kaj svetega; a se mu tudi ni posrečilo. Na to ga je Požgaj zapusti Potem je Kvas naletel na Velepiča in Škrlja in ju nagovarjal, naj gresta ž njim: „da bomo Kristusa pod Rožnikom doli zbili." Bili so v gostilni in v kavarni Velepičje zapustil to družbo in šel domu. — Škrlj pa se je napotil s Kvasom pod Rožnik. Pod Rožnikom je zlezel Kvas v ob hribu stoječo znamenje lurške Matere Božije ter je suval Marijino soho v znamenji sem ter tje, da se je poškodovala. Hotel jo je zagnati iz znamenja — a nedostajalo mu je moči in je ubil le steklo pri podobi sv. Jožefa in tri posodice za olje. Škrlj mu jo stal to dobo na straži. Nato sta se oba podala na hrib in sta se lotila križa na potnem ovinku pod rožniško cerkvijo. Tu je začel pa Škrlj ter raztrgal Kristu na križi venec cvetic. Kvas je iz zemlje izdrl križev steber. Škrlj je Kristu odbil glavo in jo obesil na neko palico. Ko ga je vprašal Kvas, zakaj dela tako, odvrnil mu je okrlj v prej znamo-vanem ciganskem žargonu: Bda bodo imele cajtenge
*) Glej »Dan « str. 144.
**) Žal, da se zadnjo dobo Kvas ovi podobne slovenftčin« poprijemljejo semtertje tudi izobražencem namenjeni taanilki organi.
kaj za pisat." Kvas pa je zdrobil potem Se ostale dele Odrešenikovega sv. telesa in vtaknil nogi narobe v njivo ter tia vrgel eno roko. To izvršivfii sta šla Kvas in Škrlj z Rožnika doli na tako zvano .večno pot", ki krog Rožnika pelje v Kosez« Tu pri Kosezah sta se poprijela Zakotnikovega križa. Škrlj gaje podrl, Kvas pa obesil Križanega razbite ude krog po drevji. Drugo jutro, nedeljo 24 aprilja, je prvi opazil bogokletno dejanje pod Rožnikrm in na Rožniku kovač Luka Brnik. - Tudi Kvas je šel koj nedeljo zjutraj gledat pod in na Rožnik: kaj vse je naredil Mariji in križanemu Bogu Pravil je Škrlju vrnivši se v Ljubljano, da so krog polomljenega križa jokale in molile ženice — a on... on pa se je ... smejal — Za-strmenje se je ob takem odkritiji značilo v sodnijskih obrazih in gnjus: v obrazih teh mož. ki morajo dihati dan na dan skoraj le nesnažni vzduh takih nečloveških dejanj, ki je učinja človeštva propadli del. — Po sodniji klicane priče Matija Pršin, Požgaj. Velepec. Ivan Jakopič in Luka Brnik so potrdile ta tu navedena dejstva. Nesrečnika bogoskrunca pa sta danes marsikaj že tajila, kar sta pripozoala v prvotni preiskavi trdeč: .Sva bila pijana • Tako se je ob njima uresničil tudi ta znak pri pokvarjenih naravah: začetkom prav surovo junašk; potem pa prav zajčije-boječ in pa zlodejcev načelo: stori; potem taji! — Svetna pravica je obsodila provzročitelja vsega tega nečlo-večevanja — Kvasa .na 18 mesecev; Škrlja pa na 13 mesecev težke ječe. Vsak mesec se bota po enkrat postila — Slovenske matere! Oba obsojenca sta služila v mestu lepih šeg in žive vere; v mestu našega narodnega ponosa — v beli Ljubljani; v službah, da bi se bilo smelo soditi — dobre službe so bile. Takonačinskega zločinstva do svojega Stvarnika in do Bogorodice ni še videla, vsaj zadnje čase ne — ljuba nam Ljubljana; takoobraznega grozodejstva morda ni gledala tudi ne paganska Emona takrat, ko je udano služila svojim starim bogovom. - Ljube matere! Berite večkrat ta sostavček in dajte ga prebirat svojim otrokom in premišljujte in razmo-trujte sebi in svojcem v pouk te pričujoče žaloigre čin za činom — Žalostni imeni in žalostno dejanje obeh zločiniteljev je razglasila z drugimi časniki vred torej tudi .Zgodnja Danica- — ohranili se bote imeni m*»d narodom podobnim načinom, kot se danes navaja v svetovni zgodovini bogokletnik, ki je kedaj zažgal paganski tempelj boginje Dijane. Dejanje pa upajmo, da se temu podobno nič več r.e izigra na slovenskih tleh — Čas njunega živenja se bode za sedaj tako propadlih revežev ogibalo slovensko ro-jaštvo: Zapravila sta svoje še mlado žive nje. Kajnovim znakom onečaščena za vselej. Slovenstvo se bode stresalo ob njunem živinizmu — prizanesljiv pa jima utegne postati oni edinec, ki prestvarja človeška srca kot vosek — vseusmiljeni Bog.
Škofijska kronika.
Prtailoitni gosp. kntsskcf dr. Anton Bonaventura JtgllS je 29 majnika t. 1. izvršil petdeseto leto svo-
jega življenja. Od zorne mladosti do danes je zvesto nosil Gospodnji jarem. V nobeni d6bi srečnega si bivanja na zemlji se mu ni treba strašiti kacega očitajočega glasu njegove vesti. Božija čast in vsestranski prospeh svojega miljenega naroda sta mu bili od prvih dni do danes zvezdi vodnici. Ohrani naj nam ga dobrotni Bog na staroslavni stolici sv. Ma-ksima v teh njega težnjah do skrajne meje človeških dni.
Duhovikt spremembo. Podeljene so bile župnije: Struge č g. Martinu Kerin, kapelami v Smarijeti; Koprivnik (Nesselthal) na Kočevskem tamošnjemu upravitelju, č. g. Josipu Porubski; Jesenice tamošnjemu župnemu upravitelju č. g. Avguštinu Šinkovec; Zasip v. č. g Ignaciju Frtin, župniku v Beli Peči; Brusnice č g Martinu Ne-manič. kapelanu na Čateži ob Savi; Šmarije v.,č. g Mateju Sitar, župniku v Št. Juriji pri Šmarij"i; Kresnice v. č. g Simonu Šmitek, župniku na Do-bovci; Stara Oselica v. č. g. Ivanu Soukup, župniku na Gori nad Idr jo. — Kan o nično umeščeni so bili veleč, gg.: Matej Pintar na župnijo Trata in Ivan Soukup na župnijo Stara Oselica, dne 18. aprilja 1900; Avguštin Šinkovec na Žup ni jo Jesenice dne 21. aprilja 1900; Matija Prijatelj na župnijo Slavina in Martin Kerin na žup nijo Struge dnč 23 aprilja 1900; Frančišek Avsec na župnijo Š^. Jurij pod Kumom doč 27 aprilja 1900; Martin Ne m a n i č na župnijo Brusnice dnč 28 aprilja 1900; Matej Sitar na župnijo Šmarije in Anton Mali na župnijo Javor dnč 1. majnika 1900, prvi je bil h krati imenovan dekanom Šmarijske deka-nije; Josip Regen na župnijo Vojsko dne ft. majnika 1900; Josip Porubski na župnijo Koprivnik dnt' IS. majnika 1900; Matija Slak na župnijo Brdo dn<5 28. majnika 1900; Ignacij Frtin na župnijo Zasip in Simon Šmitek na Župnijo Kresnice drč 29 majnika 1900. — Premeščeni so bili čč. gg: Ivan Gnjezda. kapelan v Crkljah pri Krškem, kot župni upravitelj na Vojsko; Frančišek Čemažar. kapelan v S-lcih, kot mestni kapelan v Radoljio; Andrej Krajec, župni upravitelj na Brdu kot župni upravitelj v Belo Peč; Frančišek Koželj, kapelan v Križevem pri Kostanjevici, v Šmarijeto; Frančišek Erzar iz Št. Jerneja v Križevo pri Kostanjevici; Engelbert Brlan, kapelan v Št. Juriji pod Kumom, kot župni upravitelj na Dobovec Na novo sta nameščena čč gg aemeniška duhovnika: Matej Sušni k kot kapelan v Selcih in Frančišek Zorko kot kapelan v Št Jerneji. Med duhovščino ljubljanske škofije je sprejet č g. Jernej Klinec (P. Florus) iz reda manjft-h bratov sv. Frančiška, ter je dekretiran kot kapelan na Čatež ob Savi — Začasni pokoj je dovoljen obolelemu častiterou g Rafaelu Winkl«r, mestnemu kapelanu v Radoljici. — Umrl je č. g Ivan Knavs, župni upravitelj v Krškem dne 10 aprilja 1900 — Priporoča se v molitev čč. gg. duhovnim sobratom
.Ljub. shn/. Ii*tu _ 1000. it. JII.
Dar.
Z* *r. Uriinntvo: Ivan Gruden iz Plužna pri Cirknem 4 K kot odkupnino za razžaljeno mu čast.
Odgovorni urednik Tomo Zopan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.