^^K           Nedolžnost venec                   I
H          Ta venec je samo  enkrat  svež in zelen. Bog sam
ga splete s svetimi rokami iz nežnih listkov in belih cvetk, ki jih natrga v tihem, ograjenem kotičku ne-beškega raja ; Bog sam ga ovije okrog glave otročiču, ko nastopi zemeljsko potovanje . . . Marsikateri deklici ukradejo zlobni škodljivci in hotljivi nesramneži to božjo diko; marsikateri mladenki raztrgajo notranji viharji izkušnjav in strasti ta dragoceni in nenadomestljivi venček ter ga vržejo v blato . . . Koliko jih je, ki ga izgube vsled lahkomiselne nepazljivosti, pa ga prodajo za prazen nič, za hipno zvedavost, za umazano trenotno veselje, ker ne poznajo njegove visoke vrednosti. — Dragi deček ! Ljuba deklica ! Venec nedolžnosti se ne da kupiti, ne odkupiti z nobenim denarjem in tudi ne z zlatniki. Ta venec bodi tvoj ponos, tvoja čast, tvoje veselje, tvoj biser, tvoj zaklad. In če bi te zopet kdo vprašal, čemu si pristopil v vrsto Marijinih otrok, zakaj si se vpisala v Marijin vrtec, pa odgovori pogumno in odločno:   Zato, da obvarujem venec, ki mi ga je Bog dal!
A. Č.