Leto XVI. V Celju, dne 5. januarja 1906. 1. Štev. & DOMOVINA Uredništvo je v Scliillerfevi cesti št. 3. — [»opise blagovolite frahkirati, rokopisi so ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak polidejjek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta ti kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvn. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Volilna reforma. (Politična Studi j a.) Splošna, enaka, neposredna in tajna volilna pravica je zahteva raznih političnih strank v naši državi in delovanju teh strank moramo pripisati, da je prišla ta zahteva na dnevni red in da hode po izjavi ministrskega predsednika zadnja naloga sedanjega državnega zbora v mesecu februarju, skleniti novo volilno postavo, katera bode odstranila krivične privilegije raznih stanov in uvaževala želje najširših ljudskih mas. Ker bode ta volilna reforma velikega pomena za razvoj političnih razmer v Avstriji, velikega pomena pa posebno za nas tlačene Slovane, razven tega pa, ker je potrebno, da slovenska javnost složno nastopi v varstvo slovenski!) interesov in prepreči volilno reformo, katera bi vzdrževala sedanji krivični volilni red in s tem podpirala naše trhhwiemš^mvo o odpravi robot«, a 'lipgovo delovanje je končal« rftvuh; •.. ki lznrnlinita na Ogrskem s. !» 2. novembra se je spet otvoril. državni zbor in sicer v Kromerù,u na Moravskem. Kmalu potem (2. dee.) je nastopil naš sedanji cesar vlado in je pozval državni zbor, naj pospeši svoje delovanje glede ustave. A v državnem zboru je nastalo nesoglasje med poslanci in vladcr ne le pri raznih zakonskih načrtih, ampak tudi pri raznih novih zahtevah vlade; razven tega pa je bil državni zbor po mnenju vlade preveč demokratičen in radi tega je bil isti 7. marca 1849. razpuščen. Obenem pa je izšla oktroiraa ustava (datirana z dn? 4. marca 184!»'). v kateri se je obljubil med drugimi točkami državni zbor z dvema voljenima komoroma in deželni zbori za vse posamezne krono- ine. Nä to je ustavno delo za nekaj časa mirovalo; Avstrija je morala napeti vse sile, da je udnšila u staj o na Ogrskem. Se le 13. aprila 1851. se je sestavil državni zbor, kateri pa je bil nekak Svetovalec krone in podrejen cesarju samemu. Ta parlament je bil le ii'i papirju ; o delovanju ni govora. Rac. tega je izšel 5. marca 1860. poseben cesarski patent, na podlagi ka-teffjga. rnajf; obstoji državni zbor iz rednih ndor. nadalje dosmrtnih udov (nadvojvodi), nekaterih visokih dostojanstvenikom. nekaterih v civilni in vo.jh-ki službi zaslužnih mož ter iz 38 na dobo šeltih let voljenih zastopnikov dežel lih ■ zborov; za vsako mesto naj p red.i 'ga jo deželni zbori po 3 kandidate." /arasno do upeljave deželnih 7J001 iriwnuje cesar teh 38 udov. ÜfCSWlii'1-ti obravnav tega noro no/o . nega /.^lamenta naj bodo: sestava efržavncja proračuna, pregled državnih računov 111 predlog državne komisije dolgov, načrti vseh važnejših zadev zakonodajstva. predloge deželnih zborov; nima pa iivcijative pri predlaganju zakonov. * Ta patent je javnost pozdravila kot prvi korak, s katerim se je prejšnji absolutni sistem opustil. Ker pa se. je poskus, na podlagi tega pomnoženega parlamenta ozdraviti dr- : Pozneje flfl. julija) se je razširil delokrog ■/. določbo, da se smejo davki povečati in nova posojila najeti le z dovoljenjem držav nega zliora. žavne razmere, ponesrečil, je izdal cesar 20. oktobra 1860. takozvani oktoberski diplom, katerega najvažnejše določbe so sledeče: 1. Pravica postave dajati, spreminjati ali ovreči se vrši le s sodelovanjem vseli postavno zbranih deželnih zborov, oziroma državnega zbora, v katerega pošiljajo deželni zbori gotovo število zastopnikov. 2. Vse zadeve tičoče se zakonodajstva naj se ustavno s sodelovanjem državnega zbora rešijo, novi davki, nova posojila le z dovoljenjem istega razpišejo! in letni proračuni in računski zaključki od istega odobrijo. 3. Vse druge zadeve naj se rešijo v deželnih zborih posameznih dežel; isti pošljejo v državni zbor 100 članov. Vlada (državno ' ministrstvo Schmerling) se je lotila takoj načrta za volilno postavo, za vse dežele razun Ogrskega, Sedmograškega. Hrvaškega in Benečije, katero je izdala 5. jan. 1861. Najvažnejše njene t peke so; IJ poslanci mest. katerim daje deželni red .{rt'UV'it'» »otiti /ari-miiik»'. VOÌifO direktno od vseh volitcev. kateri imajo pravico volitve zastopnikov mestnega občinskega sveta. 2) Kmečke občine volijo indirektno po volilnih možeh: na občine, ki nimajo najmanj 500 in ne več kakor 800 vol il ere v. pripade eden volilni mož. 3) Za poslanca se lahko voli vsak mož. kateri je 30 let star. avstrijski državljan v posesti državljanskih pravic in ima pravico voliti v kakem mestu ali kmečki občini. Oktoberski diplom je bil v marsikaterem oziru nepopolen in radi tega je izdal cesar februarski pateut dne 26. februarja 1861. in še le sedaj je sto- LISJEK. Blagor v vrtu cvetočih breskev. Čudna povest. Češki napisal Julius Zeyer. (Dalje.) Kaj je ta Umbriani vse poznal! Kje povsodi se je potikal! Na Nilu je bil. na Donavi, na Jankcekiangu. na Volgi in kaj vem kje še! Umbriani je bil vse in nič. V Simferopolju. kjer sem ga spoznal, je zjutraj prodajal mleko, potem je poučeval na gimnaziji telovadbo, nato je pel v ruski katedrali pri maši. nato je bil vrtnar, nato je pel večernice v armenski cerkvi in zvečer je dajal plesne ure. Razun ' tega je gradil čolne in velocipede ter slikal podobe. Shajala sva se običajno pri meni. toda nekoč sem ga obiskal v njegovi mali hišici v tatarskem četrt«. Njegovo stanovanje je bilo sicer priprosto. a se mi je vendar zdelo krasno. Ležalo je nasproti stari, pol" razpali mošeji. zarastli do samih oken z ogromnim osatom. Na njegovem divani! sva lahko slišala, kako kliče z minareta mullah vernike k molitvi. Soba je bila ozka in hladna in čisto prazna, izvzemši oni mali divan. kjer sva sedela, in star klavir, ki je zablo-dil na Krim po bogvekakšnem slučaju in ga je Umbriani kupil za nekaj rubljev. Takrat Umbriani ni bil sam, imel je obisk; neki umetnik, ki je plesal na vrvi in je baš potoval skozi mesto. Lah kakor Umbriani. je prišel k njemu, rojaku, da bi si izposodil denarja. Umbriani je dal, kar je imel; ni bilo baš mnogo. Potem nama je obema postregel s kavo. pripravljeno na turški način. Prinesla jo je majhna, tolsta, nelepa ženska, po kroju selja-kinja iz kurske gubernije. „Moja žena", nama jo je predstavil Umbriani. Bil sem tako presenečen, da sem čašo. ki sem jo baš držal v roki. skoro spustil na tla. Trenotek sem se bal. da bode Umbrianijeva žena vsled tega presenečenja razžaljena, kajti bilo je za njo malo laskavo, toda takoj sem videl, da je topa in glupa ter ni ničesar opazilas Umbriani nama je tekom pogovora pripovedoval, da njegova žena ne zna niti čitati. niti pisati. Na tem je bilo seveda ležeče malo, toda v nji ni bilo niti iskre duha, 11a nji niti sledu krasote. Kaj ga je moglo vezati na njo? Njega, krasnega, duhovitega, njega, ki Danteja in Platona ni znal samo na izust. ampak je bil z njima prepojen do dna duše in je z njima preživel in presanjal vse. kar sta z zlatim dletom vklesala v neginečo kovino svoje večne slave! In isti Umbriani, ki je ljubil Aspazijo in oboževal Beatriko, je mogel živeti s to žensko, isti Umbriani, ki se je napil iz čarobnega vira ljubezni pod palmami in granati! Umbriani, ki je odpeljal špansko raar-kizo. katera je šla v samostan, ko jo je zapustil! Umbriani. ki ga je oboževala angleška pesnica, katera je napisala nanj najprej svoje ditirambe in pozneje iz osvete sramotilno knjigo! Ne, to ni bilo mogoče! Pri podobnih mislih sem bil tako-raztresen. da sem raje odšel domov. Drugi dan sem se izprehajal za mestom v družbi nekega starega profesorja, Švicarja, ki je tudi poznal Umbrianija. a ga ni prišteval svojim prijateljem. Šla sva k starim, s travo zaraščenim nasipom, ki so baje nekdaj branili tabor Mitridatov. Nekaj časa sva govorila seveda o nesrečnem kralju, toda kmalu sem obrnil pogovor 11a Umbrianija. ki me je končno zanimal bolj. Up rasai sem Švicarja, če pozna njegovo ženo. ..Ženo!"' zakliče. ..Prepričan sem. da to ni njegova žena. Ta zakon je laž kakor vse. kar pripoveduje ta laški komedijant," ; ..In jaz mu verujem vse", odgovorim. „Čudim se samo. kako je mogel vzeti to topo žensko za svojo ženo." „Prvič to. kakor vam pravim, ni njegova žena", reče Švicar, „drugič dela Umbriani kakor nekdaj veliki Molière: Il prenci son bien où il le trouve, in tretjič bi bila to stvar, ki se čisto strinja z njegovim značajem. Zakaj? Nu. zato. ker bi bil to čin blaznosti. In vaš občudovani Umbriani ni samo to. kar običajno imenujemo pol blaznega človeka, ampak je bil baje- pred nekaj lèti resnično blazen, tudi v patologičnem smislu besede. Trpel je na fiksni ideji najbolj čndne vrste in morebiti trpi na nji še vedno." (Dalje prihodnjič.) pila Avstrija v kolo drugih ustavnih držav v Evropi. Še le s februarskim ■ patentom, kateri je vpeljal gosposko zbornico in državni zbor. v katerega pošljejo posamezni deželni zbori svoje zastopnike, ter oznanil ustavo za celo državo in deželne rede za posamezne kronovine, je postala Avstrija ustavna država v pravem . pomenu besede. Ta državni zbor je le z zastopniki ogrskih dežel vred organ cele monarhije, brez zastopnikov ogrskih dežel le ožji državni zbor kot vez med deželnimi zbori in celokupnim državnim zborom. Na podlagi februarske ustave je bil državni zbor zastopstvo stanovskih interesov in cel volilni red z razdelitvijo volilnih okrajev je bil prikrojen za Nemce na škodo Slovanov. V skupini ' mest in kmečkih občin je bil volilec oni. kateri je plačeval na leto 10 gold, direktnega davka brez vseh doklad. Novo-voljen državni zbor za Avstrijo (ožji državni zbor) je štel 203 ude; med temi je pripadalo nemškim - naprednim strankam 130 poslancev, katero število jasno kaže veliko krivico napram drugim narodom. (Dalje prihodnjič:) Čehi v predzadnjih in zadnjih dneh. i. V poslednji dobi preveva vse češko javno življenje intenziven boj za splošno in enako, direktno in tajno volilno pravico. Ta boj je sicer že jako star. v raznih državah raznega data, vendar v Avstriji vkljub vsemu prizadevanju zlasti od strani socijalnih demokratov do zadnjega časa ni mogel dobiti onega razmaha in one razširjenosti, ki jo zasluži ta pravična ideja in ki ji edina more pomagati do konečne zmage. Jako važen dogodek v razvoju boja avstrijskih narodov z/i splošno in enako volilno pravico je naštop ogrskega ministra s programom, v katerem obljublja Ogrski splošno in enako volilno pravico. Še važnejši pa je nastop ministrskega predsednika Gautscha, s katerim se je ta odzval imenovanemu programu Fe-yervaryjevemu, nastop, ki je povzročil v poslanski zbornici velikansk vihar, Gautschevemu dosedanjemu programu v smrt, ideji splošne in enake volilne pravice v zmago. Tretji, jako važen moment v tem boju je vladna predloga.za reformiranje skrajno zastarelega volilnega reda za deželni zbor češki. Češki politiki so uvideli, da dobijo v deželnem zboru Čehi dostojno večino le na podlagi splošne in enake volilne pravice. In s tem momentom je postal dosedanji socijalni boj (boj zatiranih slojev proti privilegiranim) boj narodnosten (boj zatiranih narodov proti privilegiranemu nemštvu.) In s tem je dobil boj ozadje in moč, po kateri je mogel postati v kratkem času zmagovit. Ideja češke večine v deželnem zboru je vzrasla v idejo slovanske večine v državnem zboru in kot taka je dobivala med slovanskimi narodi več in več tal. Pri tem se ne sme prezreti važnega dejstva, da je boj za splošno in enako volilno pravico na tak način slovanske narode precej demokratiziral, dočim je slovansko socijalno demokracijo, ki je stala doslej precej na internacionalnem stališču, šiloma gnal v narodnostne boje. Zlasti .velja to za narod češki, v katerem sta se srečali dve mogočni demokratični ideji — so-kolska od zgoraj in socijalna od spodaj — in se deloma združili v eno, deloma se pa še združujete, Dne 10. oktobra se je imelo pričeti zasedanje deželnega zbora češkega, na katerem se je imel predložiti vladni volilni načrt. Povsod se je pridno agitiralo za idejo splošne in enake volilne pravice i od strani socijalnih demokratov kakor od strogo narodnih strank; hudo se je očitalo dosedanji češki politiki malen-kostnost in kratkovidnost, v kateri se je bojevalo za upravni češki jezik, za brnsko češko univerzo itd., slepa pa je bila ta politika za velike cilje in ideje pravičnosti in enakopravnosti, za idejo splošne in enake volilne pravice, ki bi bila pripomogla že davno češkemu narodu do zadostne veljave in moči, s katero bi se z lahkoto dosegle i ostale pravične njegove zahteve. Kdaj že bi bila Avstrija slavizirana, da se ni prezrlo te velike ideje in že se je sanjalo nekaterim o veliki slovanski Avstriji, nekaterim, ki niso poznali Dunaja! In ta velika, splošna agitacija ni ostala brez uspeha. Ideja se je širila in širila, zavzemala več in več tal v čeških srcih in na dan otvoritve deželnega zbora so se že jasno pokazale posledice. Prvič ta dan se je manifestiralo na Češkem v tako ogromnem številu za splošno in enako volilno pravico. Nepregledne množice so se zbirale v Pragi od ranega jutra in se zgrinjale v velikansko armado, večinoma delavskih slojev, ki je tiho in svečano korakala po praških ulicah pred deželno zbornico in tako molče manifestirala za svojo pravično zahtev0, ne s krikom, ampak s številom 50.000. Množice so se razšle po predmestjih in po deželi, deželni zbor je pa zboroval in zboroval, precej se je govorilo in dosti kričalo, zavrgla se je vladna volilna predloga zlasti s pomočjo črncev, prišle so na tapet še razne predloge od češke in nemške strani, ki so pa propadle vse tako, da je stari voi 'i) i red ostal še vedno neizpremenjen. 11 danes imajo Cehi od dunajske vlade v žepu i zagotovilo,' da se splošna in enaka volilna pravica za dež. zbore nikdar J?) ne uvede. Med imenovanimi predlogami je treba omeniti i predlog mladočeškega poslanca dr. Herolda. ki je predlagal, da se podrobno debatira o volilni reformi na podlagi splošne in enake volilne pravice, ki se je zavrgel v tozadevnem odseku z 12 glasovi proti 9. To dejstvo je še bolj vznemirilo duhove, že itak dosti razburjene pod utiskom mogočne ruske revolucije, kateri na čast so se prirejale prve dni novembra dan na dan demonstracije po praških ulicah. Zlasti dijaštvo je bilo razkačeno na vseučiliškega profesorja Riegra, sina onega slavnega češkega prvoboritelja, ki je bil v začetku narodne probuje prvi demokrat, pozneje se je pa opiral i sam na veleposestvo. Demonstracije so se vršile i dne 4. novembra, dosegle so pa precejšnjih dimenzij, zlasti zato. ker je bil to sobotni večer in ker se je pripravljal prihodnji dan velik manifestačni shod za splošno in enako volilno pravico. Razhajajoče se. precej glasne demonstrante je policija brez pravega vzroka od zadaj napadla s sabljami, nakar so se demonstrantje obrnili, policijo pretepli in enega vrhnega komisarja, o katerem se je mislilo, da je dal povelje k napadu, skoro ubili. V nedeljo, 5. novembra je na vse rano govorilo že celo mesto o včerajšnjih dogodkih - ki šo se že vršili ob 11. uri po noči —. Iz bližnjih krajev in iz predmestij se je zgrinjalo delavstvo na Vaclavsko namestje (eden največjih trgov na svetu), kjer se je imel vršiti shod. Kipu Čehije, ki stoji vrh namestja pred deželnim muzejem, so dali v roke rdeč prapor in ga okrasili z rdečo jakobinsko čepico. Govorilo se je ostre in krepke besede v prilog pravici in enakosti in proslavljali so se v vzne-šenih besedah za svobodo padli ruski bratje. Množica se je pričela razhajati. En del je odhajal po Pfikopih — nemška in judovska promenada, že od nekdaj prizorišče vseh nacijonalnih izgredov —. Pred nemškim kazino je stalo polno policistov in žandarjev in za njimi se je skrivalo par nemških buršev. Smelo trdimo, da bi 'L'"!'" :iikoli žalostnih praških dogodkov dne h. in 6. novembra m. L, da niso postavili prav nalašč pred kazino oborožene pravice. Kajti da te ni bilo tam. bi tudi buršev ne bilo. Padale so ostre besede, nakrat se je policija čutila razžaljeno, zagnala se je v dveh vrstah v odhajajočo maso, zažvižgale so sablje, zaslišali so se streli in slepo se je sekalo. Policija je razdelila množico na dve strani in jo gnala pred seboj. In z obeh koncev ulice ji je že prihajala pomoč v vojaštvu in žandarmeriji, ki je tudi takoj pričela svoje delo. Bežati se sedaj ni moglo nikamor, ker so od obeh strani pritiskale sablje in bajoneti. In na obeh straneh se je kričalo: „Nazaj!" in kdor se ni umaknil, je dobil svoje plačilo. Ranjena je bila množica ljudi, med drugimi smrtno štirinajstletni deček Hubač. ki je takoj umrl. Množice so bile razjarjene in metale so na napadalce vse, kar jim je prišlo pod roke: opeko, pripravljeno za stavbe, kolce, kamenje, ki so ga dobili z razdiranjem tlaka. Popoldne se je imela vršiti na Beli gori slavnost v spomin nesrečni Belo-gorski bitvi, smrti nekdanje moči in slave češkega naroda. Dolgo se je povsod pretoišljalo, naj se li po sedanjih dogodkih gre tja ali ne. Večina se je odločila za „da". In zopet se je ob husitski zastavi s črnim kelihom na rdečem polju, govorilo na mestu, kjer so umirali pred stoletji češki junaki in ž njimi češka svoboda. Govorile so se vzvišene besede o moči in slavi nekdanjih vekov in o sedanji, ko se dela s češkimi sinovi na način, kakor se je delalo pred par urami. Med tem se je pa v Pragi pridno delalo za dostojen sprejem Belogorcev. Vse vojaštvo so spravili na noge in na ulice in na vse strani so brzo-javili po pomoč. Važnejše ulice so zaprle vrste vojaštva in zastavile promet, vojaške, zlasti kavalerijske patrulje so se gonile po celem mestu 'kakor divje. Nikdo ni bil varen pred njimi, niti otroci niti žene. Treba je bilo le glasno spregovoriti, treba le vikniti, že je bila cela ulica samo oko javne pravice in to oko te je gledalo tako dolgo, da si našel varno pot v luknjo. Vendar se je posrečilo onim, ki so prišli z Bele gore, policiji v kljub razbiti par oken in tudi močnejši oddelek kavalerije so potisnili v kot in zagnali v beg, pri čemer si je neki častnik zlomil pri padcu s konja nogo. Nato so se razgrajalci hitro razšli. Demonstrirali so odslej le otroci in življi, ki so imeli s tem zabavo in lahko enkrat dali duška svojim čutom. In zato odslej na ulici tudi ni bilo drugega, razven onih. ki so šli po opravkih in par radovednih gledalcev, kakor vojaštvo in par kričačev* — Stvar je pa dobila še čudneje lice. Demonstrirati je pričelo vojaštvo. Prišlo je vojaštvo na ulice, okoli vojaštva so se pričeli zbirati radovedneži, ki bi radi videli, kaj je in ko so videli, da ni nič, kaj bo. In ko so čakali in čakali, in le ni hotelo biti iiič, so se razšli. In potem je vojaštvo stalo samo, opazujoč doJbrovoljčke, ki so se vračali domov v pozni noči, okoli polnoči se je pa vrnilo v vojašnice i ono. Bilo je videti, kakor da je Praga ali gnezdo razbojnikov ali pa vojaško vadišče. Tako smešna je bila nazadnje stvar, pri tem pa vendar strašno resna. Semintam. zlasti v predmestjih, so se namreč le dobili ljudje, ki so malo po-razgrajali. Pa ne znabiti kot revolucionarji, ampak samo zato, da bi vojaštvu nagajali. Postavile so se barikade iz nagajivosti, kajti ko je prišla k barikadam oborožena sila, se ni imela s kom boriti. In pri tem se je resno trpelo. Kajti zgodilo se je na ulici, da je pri-bežala proti tebi dvojica, trojica otrok, za njimi vojaštvo, ki je podilo pred sabo vse, kar je srečalo in bežati si moral tudi ti. In na drugem koncu ti je prišel nasproti drug oddelek, zajeli so te in te vizitirali v senci bajonetov, če nisi nevaren človek. Zgodilo se je, da si hotel iti domov, pa nisi mogel, ker je bila ulica zastavljena od vojaštva. In pri tem je prišlo do rezkih besed, do aretovanja, do spopadov. In pri takih prilikah se je streljalo in ranilo nedolžne žrtve, med drugimi tudi nekega visokošolca, ki se je nad mesec dni boril s smrtjo. To so tisti dogodki, ki jih je pro-vocirala ne pražka policija in ne policijski ravnatelj. Kfikava, kakor se je mnogo trdilo, ampak dunajska vlada. Najbolji dokaz za resničnost te trditve so Gautscheve besede, v katerih hvali pred državnim zborom Kfikavo kot dobrega uradnika. In Gautsch je imel že takrat dober vzrok za to provokacijo, ki se mu je precej posrečila, čeprav ne popolnoma. Gautsch, ki takrat še ni bil poseben prijatelj splošne in enake volilne pravice — saj mu enaka še sedaj noče v glavo — je videl v češkem narodu prvega boritelja za to idejo, je hotel najprej blamirati stolico češkega naroda in ž njo idejo splošne in enake volilne pravice. Posrečilo se mu je to le v toliko, da je blamiral Prago v očeh onih, ki so citali tuje, nemške liste, nikakor pa ni mogel blamirati splošne in enake volilne pravice, to zato ne, ker so se vsi boriici za splošno in enako volilno pravico umaknili z ulice in poživljali k miru. In dosti značilno je, da so imeli ti oklici več vpliva kakor pa vse naredbe in ukrepi slavnega policijskega ravnateljstva. Dne 7. novembra se je zopet sešel deželni zbor češki. Ali zborovalo se je mirno in tiho kakor navadno, le koncem seje so si dovolili češki poslanci vprašanje glede postopanja policije in konfiskacije časnikov, ki v teh dneh sploh niso mogli na dan. tako slabo vest je imela policija. Odgovorilo se je prav lepo v zaokroženih besedah, s katerimi se pač ni mogoče zadovoljiti. Vendar se vodniki češke politike niso odzvali, kakor je bila njihova sveta dolžnost, in edini poslanec Kalina je protestiral proti temu, da se konfiscirana mesta ne bodo čitala, kar je pa ostalo brez posledic. Velik hrup je vzbudil v zbornici edini Richter, ki je imenoval demonstrante „Räuberbande" (roparska druhal). (Dalje prihodnjič.) Čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko je imelo svoj občni zbor dne 28. decembra 1905 v „Nar. domu" v Ptuju. Ob 10. uri konstatuje predsednik g. Zelenik sklepčnost, pozdravlja vse navzoče, posebej zastopnika kranjskih čebelarjev g. Likozar-ja iz Ljubljane. Iz poročila tajnika g. Strelec-a, ki prečita najprej zapisnik o zadnjem občnem zboru smo posneli, da šteje društvo že 16 podružnic, izven teh pa je bilo 25 članov. Koliko udov pa ima celo društvo, se žalibog začasno ni moglo dognati, ker so komaj 4 podružnice poslale svoja poročila. Da pa bo, če še ni, društvo doseglo v najkrajšem času število 500 udov. se lahko posname iz okolščine, da se je porabilo do zdaj že 600 sprejemnic in da se je že koncem leta 1904 približevalo število članov proti 400. Dalje smo posneli iz tajnikovega poročila, kako neumorno je deloval naš potovalni učitelj g. Jurančič, ki je imel ves poletni čas vsako nedeljo, zdaj tu. zdaj tam poučna predavanja, katera so, kakor kaže število podružnic, rodila tako obilen sad. Ker pa društvo tega vrlega delovanja ne more primerno plačati, vstanejo zborovalci na predlog g. Zdol-ška v priznanje in v zahvalo. Konečno poroča g. tajnik, da vladi ne zadostujejo dotične točke društvenih pravil, ki se tičejo podružnic, ampak da zastopa ista strogo besedilo zakona, da je vsaka podružnica oblasti nasproti samostojno društvo in mora imeti toraj tudi svoja še posebej potrjena pravila. Tajnikovo poročilo se vzame na znanje. Namesto blagajnika, g. Wesiagg-a, poroča g. predsednik, da je dobilo društvo podpore od štajerskega deželnega zbora, od kmetijske družbe, od kranjskega čebelarskega društva in od okrajnega zastopa celjskega. Premoženje društva znaša zdaj 124 K 90 v. G. predsednik poroča dalje, da je tudi ministrstvo dovolilo društvu 100 K podpore, toda le pod pogojem, da izkaže postavno sistemizirane podružnice, kar se še pa do zdaj, kakor sledi iz tajnikovega moglo poročila, ni zgoditi. Na prošnjo gospoda predsednika pojasni in razloži g. dr. Brumen društveni zakon. Razvila se je kratka debata, v katerej so nekateri predlagali, naj se vpošljejo pravila za podružnice, katere je naš marljivi tajnik že izdelal, od društva vladi v potr-jenje, in naj se potem že obstoječe in bodoče podružnice sklicujejo na ista. drugi zopet, naj ena podružnica to stori, in naj potem vse druge sprejemajo ta potrjena pravila ter jih zopet za se predložijo vladi. Končno se še sprejme predlog g. Wesiagga, da se od društvenega premoženja izplača 100 K našemu potovalnemu učitelju, da bodo vsaj njegovi čisti izdatki pri potovanjih nekoliko pokriti. Pri prehodu k 4. točki dnevnega reda — volitev novega odbora — predlaga g. Zdolšek, naj bi društvo, po katerega pravilih je sedež istega tam, kjer biva tačasni predsednik, ustreglo temu določilu, ter si volilo vsaj za eno leto predsednika iz spodnjih krajev; predlagatelj povdarja, da noče nobenemu oponirati, ter priporoča za predsedniško mesto g. Kurbusa. Vnela se je daljša debata, v teku katere so g. dr. Brumen, g. Weinhard in dr. nasprotovali, češ, da bi bilo društvu samo v kvar, ako bi se dozdajšnje ravnotežje motilo, in sicer zarad tega, ker bi to napravilo na zunaj slab utis, in ker se je vendar v bližini Ptuja izprožila misel ustanoviti zdajšno čebelarsko društvo in ker je tudi tukaj največ članov in čebelarstvo najbolj razvito, — med tem, ko je g. Jurančič povdarjal, da bi ta ideja ne bila tako slaba, ker bi se s tem čebelarstvo v spodnjih krajih le povzdignilo. Končno se sprejme predlog g. Wesiagga, da se izvolijo v odbor g. Jože Zelenik, posestnik itd. v Vinkovcih (predsednik), g. Tomaž Kurbus, nadučitelj na Slivnici (podpredsednik), g. Ivan Strelec, nadučitelj v Št. Andražu v Slov. goricah (tajnik), g. dr. Brumen. odvetnik v Ptuju (blagajnik), gg. Jurančič, potovalni učitelj, čebelar pri Sv. Antonu v Slov. goricah, Zdolšek. c. kr. avskul- tant v Celju in Sivka, nadučitelj v Št. Jurju ob juž. žel. pa odbornikom. K peti točki dnevnega reda (slučajnosti) predlaga g. Zdolšek, naj bi se vendar enkrat stopilo ponarejalcem in popačevalcem strdi na prste, ker trpi na tem celo čebelarstvo, in sicer tako, da se poskuševališče za živila v Gradcu naprosi, naj se peča s vprašanjem, kako razločevati pristno strd od ponarejene in popačene, in naj potem pri komisijah sumljivo strd kon-fiscira in stori daljne korake. G. dr;. Brumen izraža pomisleke, da bi poskuševališče hotelo na imenovani način postopati. . G. Jurančič pravi, da je pred kratkim zasledil prodajalca lastne strdi, ki niti čebel nima; obljubi, da bo pri svojih potovanjih sledil takim škodljivcem čebelarstva in vpošiljal sumljivo strd čebelarskemu društvu na Dunaj, ki prevzame brezplačno analiziranje strdi. Dalje predlaga g. Jurančič, naj naše in kranjsko čebelarsko društvo skupaj založita etikete za. strdne kozarce. G. Likozar pojasnuje na vprašanje, da se je tisk Janševih knjig zakasnil, da pa izidejo koncem januarja, ter obljubi, da ni izključeno, da bi dajalo kranjsko čebelarsko društvo našemu list še ceneje. Ker ni nobenih drugih predlogov, zaključi predsednik zborovanje. Na svidenje 27. decembra 1906 v Celju. Domače in druge vesti. Prilagamo današnji številki poštne nakaznice ter prosimo p. n. rodoljube, da nam blagovolijo vposlati naročnino, — četudi ne vse takoj — za I. 1906, one pa, ki imajo dolg še za !■ 1905, naj ga poravnajo. Upravništvo ,Domovine1. — Plesni venček „Slovenskega delavskega podpornega društva v Celju" se vrši v soboto, dne 3. februarja 1.1. v prostorih ..Skalne kleti". — Občni zbor ,,Celjskega pevskega društva". Do 50 članov se je zbralo v soboto zvečer v čitalniških prostorih ob priliki občnega zbora, napravilo račun s starim društvenim letom ter določevalo smer prihodnjemu. Kolikega pomena je ravno „Celjsko pevsko društvo" za Celje in bližnjo ter daljno okolico, ve vsak narodnjak, kateri opazuje njegovo delovanje. Da poje pevski zbor pri prireditvah drugih društev, to stane mnogo truda, toda najnapornejše, a tudi najzaslužnejše delo našega društva obstoji v tem. da nam skrbi za izvrstne gledališke predstave. Ravno na tem polju vršijo izvršujoči člani narodno delo velikanskega pomena. Slovensko občinstvo čuti ravnotako, kakor nemško, potrebo po gledišču ter bi hodilo k nemškim predstavam kakor v Mariboru in bi se nam jih precejšnje število odtujilo. — Zdaj pa, ko imamo svoje, večinoma izvrstne predstave, Slovenci ne čutijo več potrebe, nositi denar v tuj žep, in se zgodi le zelo redko, da se zmoti kdo v nemško gledišče. — Nemci pač lahko spravljajo lepe igre na oder. ker pride vse igralno osobje iz ljubljanskega gledišča in ni treba Nemcem popolnoma nič skrbeti, kakor da se vsak pravočasno vsede na svoj prostor ter posluša. — Povsem drugače je to pri nas. Naši izvršujoči člani niso v igranje najeti igralci, katerih edino delo in skrb bi bilo gledišče, ampak celjski narodnjaki različnih poklicov, kateri se po dnev- nih naporih ne ustrašijo truda, žrtvovati cele večere v to, da se naučijo tudi stopiti na oder. V tem smo celjski Slovenci daleč prekosili Nemce, kateri niso zmožni spraviti tudi v par letih z lastnimi močmi niti ene igre na oder. — Seveda so vsi naši izvršujoči člani v tem prepričani, da bi sami tudi oni ne mogli storiti tega, če bi jih ne učil in vežbal v igranju neumorni njih režiser in predsednik društva g. Rafko Salmič, ter so pokazali to svojo hvaležno priznanje pri občnem zboru s tem. da so ga izvolili s tako odkritosrčnim navdušenjem ter burnim ploskanjem enoglasno tudi zanaprej predsednikom. G. Salmič, kateri je prosil najprej zbrane, naj mu odvzamejo to težavno breme ter mu na ta način omogočijo, da se lahko bolj živahno posveti svoji trgovini, je po tej tako prisrčni prošnji in želji celega zbora ginjen sprejel ob burnem in veselem ploskanju zopetno izvolitev. Po izvolitvi odbora se oglasi k besedi g. prof. Voglar ter razvija sledeče za razvoj slovenskega življa v Celju in okolici velepomembne misli: Kmalu pridejo pomladanski dnevi in se začne čas, ko pojdemo ob nedeljah iz Celja, da se nekoliko razvedrimo. Če je vreme lepo, ne ostane nikdo izmed nas v nedeljo popoldne doma in je vesel, če naleti na znanca, kateri ima isto pot. Dajmo se letos organizirati in pojdimo vsako nedeljo vsi skupaj v eden kraj! Izvolimo si poseben odsek, katerega naloga bi bila, določevati sporazumno z vami dotične kraje ter vam vsem o pravem času naznanjati skupne izlete, kateri pa morajo biti določeni tako, da se vrnejo vsi udeleženci skupaj pred nočjo peš v Celje. In če se bode odbor oziral na to. da se naučimo vseh tistih lepih pesnij, katere mora znati vsak pevec-naiodnjak " t pamet, potem bodemo pri'tistih skupnih izletih lahko lepo peli in vplivali s tem petjem na ta-mošnje ljudstvo bolj, kakor na katerikoli drugi način. Dotični odsek mora prevzeti tudi nalogo, skrbeti za to, da zve ljudstvo, kedaj pridemo med nje in prepričani bodite, narod se bode temu vabilu z veseljem odzval. Tovariši, če storimo mi to enkrat v Ga-berju, drugokrat v Hudinji, potem na Ostrožnem, na Babnem, v Lopati, na Teharjih, sploh po vsej bližnji celjski okolici, vršimo veliko narodno delo, ker pokažemo narodu, da ga ljubimo, da se ga ne sramujemo, pa ne samo v trenutku volitev, temveč tudi takrat, kadar smo veseli in dobre volje. — Govornikov predlog, naj občni zbor take skupne sprehode sklene, nadalje naj odbor skrbi za to, da se nauči ves zbor vseh nekoliko že itak znanih navduševalnih pesnij v najkrajšem času ter se naročijo takoj vse zbirke narodnih pesnij, da se naučijo pevci tudi besed na pamet, se sprejme z navdušenjem, kar nam je porok, da g. prof. Voglar ni govoril zastonj. — Razširil je predlog g. Smertnik, kateri omeni, naj bi se takim izletom pridružil tudi „Sokol" in „Slovensko delavsko podporno društvo", kateri društvi volita posebej po 3 člane v izletni odsek. Tudi to se sprejme ter se izvoli v odseii za celjsko pevsko društvo gg. prof. Voglar, Koželj in dr. Schwab. Odbor „Celjskega pevskega društva" se je sledeče konstituiral. Predsednik g. Rafko Salmič, podpredsednik dr. A. Schwab, tajnik g. prof. Fr. Voglar, blagajnik g. Ivan Koželj, odborniki gg. dr. L j ude vit Stiker, Fran Leskov-šek, Ivan Rebek, Ivan Ašič. Gledališki odsek: gg. prof. Vodnik. Mirko Meglič. Leopold Mikuš. — Neopravičeno pobiranje mit-niue v Celju. Kakor je „Domovina" že poročala, je z novim letom 1906 za celjsko mesto potekla pravica mitnino pobirati. Do sedaj se ta pravica še ni podaljšala za čas od novega leta naprej. Čudom se torej moramo čuditi, s kako pravico se mitnina od voznikov dan na dan še nadalje zahteva. Več voznikov se je zaradi tega prišlo ogorčeno pritožit, in vse vprašuje, kako je kaj tacega v pravni državi mogoče. V korist splošnega pomirjenja občinstva stavimo na vlado nujno prošnjo za zadovoljujoče pojasnilo te zadeve. — Brzojavni iu telefonični promet v Celju. Pri tukajšnem brzojavnem uradu je bilo leta 1905 odposlanih 17.462, došlo je 19.687 in transitnih (prehodnih) je bilo 24.716, torej skupno 61.865 brzojavov. V istem času je telefonska govorilnica posredovala 497 interurbani h pogovorov. — IV. izkaz darov Savinjskega Sokolu. Gospica Ana Blaž, Celje 10 K, dr. Ljudevit Stiker 5 K, Hinko Požun 2 K, Ivanka Schwarz in Radoslav Knaflič 5 K, Franc Šverin, Šoštanj 1 K, Anton Ravljen 4 K, Josip Ško-berne, Šoštanj 4 K, Praesidium rady kräl. mešta Prahy l/I. 10 K. V veseli družbi v gostilni pri „Lipi" (Mozirje) nabrali 8'20 K. Lepi vzgledi, posnemanja vredni! Sokolska hvala! — Za splošno in enako volilno pravico sta se izrekli občini Rečica in Dol pri Hrastniku. — Šolske vesti. Za nadučitelja na ljudski šoli v Sp. Polskavi je imenovan definitivni učitelj v Framu Jožef Vo-došek; za učitelje oz. učiteljice so imenovani: za ljudsko šolo v Sevnici začasni učitelj v Artičah Fr. Dernovšek: za ljudsko šolo v Vidmu učiteljici Ljudmila Gomilšjik pri Sv. Jedrti nad Laškim in Ivana Piller v Kapeli pri Brežicah; na ljudsko šolo v Št. Rupertu v Slov. gor. je imenovana Marija Je-šovnik; za ljudsko šolo v Rušah učiteljica pri Sv. Križu pri Slatini Ana Ambruš. Nastavljena je pa učiteljica ročnih del Marija Siter za šolo v Vuh-redu. Prestavljeni ste učiteljici Lea Kališ iz Gornjega grada v Novo cerkev pri Celju in M. Troha iz Novfe cerkve v Gornji grad. Obe ste službo rìastòpile na novih mestih z novim letom. — Za Žičkarjev spomenik so darovali p. n. gg. Franc Vračun, župnik 3 K, Anton Lednik, župnik 5 K, Franc Koser. c. kr. poštar v Juršincih, 2 K, Ivan Renier, mestni župpik 20 K, Janez Prešern, župnik 5 K, Jožef Mešiček, mestni župnik 5 K. Franc Hier-sche. župnik 2 K, dr. Juro Hrašovec, odvetnik in dež. posi. 4 K. Nikolaj Stazinski, župnik 3 K, Jak. Zupančič, župnik 10 K. Fil. Fink. kaplan 5 K, Jože Zalokar. posestnik v Bk nei 2 K, Karol Presker, župnik 10 K. „Cvetke" iz uemškutarskega brloga. V Spodnjem Dravogradu je otvoril dne 1. t. m. v poslopju hranilnice in posojilnice svojo trgovino narodni trgovec Ignac Franče. Nasprotniki so prihruli — seyeda sama olikana banda — psovali trgovca z „windiches Schwein, windischer Hund" itd., vrgli Frančeja na tla in ga bili s pestmi. V družbi lopovov je bil tudi zdravnik dr. Hofman. Trgovec je moral ležati drugi dan v postelji. Od spodnjedravogra-škega zdravnika ni dobil izpričevala — naravno, ker je ta bil sam med lopovi! — Slovenskemu jeziku pravice! Nek mož v Savinjski dolini je dobil trikrat od okrajnega glavarstva poziv k razpravi in to v nemškem jeziku; mož je priziv trikrat vrnil z opombo, da mu je oblast dolžna poslati slovenski poziv, ker nemškega ne ume. Nato je prišlo slovensko povabilo. Ko je prišel mož k oblasti, ga vpraša neko človeče v nemškem jeziku, kaj da hoče. Mož ne ume (ali nalašč noče umeti, je vseeno, mož — ne ume!). Nato se pa oglasi dingo človeče z impertinentnimi besedami : „Den Kerl werden wir einsperren!" — Tako torej, gospoda šd vedno misli, da smo v srednjem veku. v dobi tlačanstva. ko je bil za naše ljudi samo bič. Prokleto se motijo ti ljudje! Prepričani naj bodo. da bomo vzgojili v našem ljudstvu tekom časa oni duh upornosti in samozavesti, da bo razni gospodi srednjeveških nazorov žvižgalo okoli ušes. in da bodo konečno prav radi znali slovenski! Slovenski kmetje! Vi plačujete uradnike, z Vašim denarjem se živijo, kažite ponos in samozavest! Nobene popustljivosti pri pravicah našega jezika več v naših uradih! Kdor hoče jesti naš kruh, naj zna naš jezik! — Trbovlje. „Pa jemlje slovo, da Bog ve kako . . ." te vrstice narodne pesni pridejo tudi meni v spomin — po Silvestrovem večeru. Že dolgo smo se nanj pripravljali; igra, petje, alegorija, godba (seveda za ples) vse je bilo v našem načrtu, z veselim srcem smo pričakovali starega leta večera, ko o polnočni uri napravimo črto pod dobro in slabo preteklih 365 dni ter na nov list nastavimo svoje račune. In delali smo to črto! Dobro je ugajala „zbranemu občinstvu" žalostna veseloigra „Raztrešenec". Poročevalec sicer ne more imenovati nobenih imen odličnih naših igralcev in igralk, ker so se le ti tako vglobili v bistvo Raztrešenca. da so se sami popolnoma „raztrešili". in ostali poročevalčevim očem nevidni. — Alegorija se žalibog tudi ni mogla predstavljati — došli niso izbrani kostumi in g. režiser je pozabil kupiti taki stvari prepotrebnih bengaličnih „bigelc". — Zato pa smo peli in plesali, da je bilo veselje. Tudi raznih zabav nam ni manjkalo, za kar gre j o zasluge so-sebno g. učitelju K. Z izbranim okusom nam je ta uprizarjal ganljive prizore in prisrčne nastope ter vzbujal vsestransko odobravanje. Tako so nam trenutno potekle urice, dokler ni polnočni zvon oznanil novega leta dan. Želimo si še več enakih prireditev, ki v res neprisiljeni zabavi združujejo „ta boljše Trbovce" in z zadovoljnostjo konstatiramo. da ni prekrasnega večera kazil nobeden „baraba", kakor so se poprej bale nekatere rahločutne gospodične (umevno!) in gospodje. In če bi v prihodnje posetil kak „baraba" naše prireditve, se gotovo poboljša, ako vidi. kako fino in okusno se zabavajo „boljši krogi", ki imajo za to talente na razpolago, . . . ,—, Šoštanj. Posrečilo, se nam je doseči, da priredi šentiljska mladina v nedeljo, dne 28. t. m. v dvorani g. Rajšterja dve gledališki igri. kateri se še nista v Šoštanju predstavljali in sicer igro „Ne kliči vraga" (veseloigra s petjem v enem dejanju ) in „Trije tički" (veseloigra s petjem v dveh dejanjih). Prosimo narodna društva v Šoštanju in okolici, da upoštevajo to naznanilo in delujejo za obilen obisk. Vse natančnejše se bo o pravem času naznanilo in v kratkem se bodo začela razpošiljati vabila. Prireditelji. — Škale. Kmetijska zadruga v Škalah je priredila v nedeljo, dne 31. grudna 1905 poučno predavanje „Razloček med.kmetijskimi zadrugami in konsuinnimi dr-itvi". Predavatelj nam je natanko orisal delokrog kmet. zadrug in konsumov. govoril o veliki razširjenosti in uspehih konsumov na Francoskem. Angleškem, Nemškem in v nekaterih avstrijskih mestih, povdar-jal je posebno, da premajhna gospodarska izobrazba našega ljudstva in /pomanjkanje zadružnega duha onemo-gočujeta snovanje konsumov pri nas in sta bila vzrok, da so že skoraj vsi konsumi na Slovenskem propadli. Po- trebna pa je gospodarska izobrazba, potrebno pa je zlasti združevanje kmetov v zadruge v svrho skupne prodaje vseh pridelkov kmetijstva, v svrho skupnega nakupa vseli'potrebščin za kmetijstvo (umetna gnojila, klajno apno, semena, živipska sol. galica, stroji itd.)' in osobito v svrho gospodarske izobrazbe in zboljšanja raznih gospodarskih strok. Na tej podlagi hoče kmet. zadruga, katera je po svojih pravilih prava kmetijska zadruga, a ne konsum, kakor vlada krivo mnenje, delovati. Kmet. zadruga priredi tekom tega meseca gospodarska predavanja v Šoštanju in Velenju in vabi vse one. kateri so vneti za napredek kmečkega stanu, k pristopu. —• Bralno društvo v Škalah je imelo na novega leta dan svoj občni zbor. Društvo je bilo ustanovljeno 26. svečana 1905 in lahko s ponosom gleda na svojo ne celo enoletno delovanje; udov ima sedaj nad 100. v čitalnici so skoraj vsi pošteni slovenski listi na razpolago, prav marljivo se uporablja tudi društvena knjižnica, katera šteje lepo število knjig. Vršilo se je med letom več poučnih predavanj. predstavljale so se s pomočjo skioptikona razne slike in so se tudi razlagale; v društvu deluje tamburaški klub in dekliška zveza. Zadnja je imela 14 sestankov s poučnimi predavanji o gospodinjstvu, zdravoslovju itd., urile so se članice v deklamovanju. gojilo se je petje. Na občnem zboru se af vršilo predavanje; predavatelj nam je očrtal važnejše dogodke prvih pet let 20. takozvanega slovanskega stoletja, naše boje na političnem, kulturnem in gospodarskem polju. Povdarjal je posebno, da je ta boj, katerega moramo sedaj biti za vsako trohico naših pravic, najboljša politična šola za nas in da bo po tej prehodni dobi prišel čas, da bomo dosegli vsa naša prava. Končno je kazal na napredek v jtn-leški dolini, na leto 1905 kot vele-pomenljivo leto radi tega. ker se je ustanovilo v tem letu bralno društvo v Škalah in Št. Ilju. k življenju obudilo bralno društvo v Velenju in kmet. zadruga v Škalah in se snuje bralno društvo v Družmirju ter sklenil s pozivom. na vse navzoče, da naj delujejo v istem smislu naprej in privabijo vse on°. kateri še niso udje bralnega društva, v njegov krog. Od Št. Primoža nad Yuzenicö. Kakor smo že davno poročali, tako se je tudi zgodilo! Občinske volitve so se razveljavile in pred kratkim vršile nove. žalibog radi brezbrižnosti naših za nas brezuspešno. Dasiravno v narodnem oziru večjidel spimo, smo se pri volitvah vendar nekoliko sprijeli z našimi nasprotniki. Naš bivši župan Kašperl. kateremu se tako zelo zopet ' cedijo sline po županstvu, ima zares mogočne zaveznike! - Takorekoč desna roka mu je njegov sosed Bošner, kateri pa — bog znaj, iz katerih vzrokov ? nikdar ne more ziniti kake pametne. Pa „tajč" je vendar, ker se je pri orožnikih naučil par nemških kletvic, in kot tak bi bil najbolj sposoben za prvega občinskega „svetnika". Drugi pa bi rad postal mizarček Kanop, človeče. ki živi le od slovenskih grošev in še pošteno nemški ne zna. Torej ta trojica bi rada vladala v naši občini, ki obsega samo slovenski živelj in slovenske davkoplačevalce. — Važno besedo so govorili pri volitvah tudi vuzeniški papa Sim-a-rl, ki kaj radi stojijo na pragu ter se pogovarjajo • slovenski s kmetom, če jim le da kakega zaslužka. Vprašamo vas: ste li kot Vuzeničan, res toliko storili za našo občino? Od vas še gotovo niti vinarja ni dobila zastonj! — Nadalje bi še lahko poročal o nekem človeku, a raje molčim, ker sploh ne spada več med poštene ljudi. — Nazadnje se moram vendar tudi spomniti mlečno-zobega Sampa, ki je slučajno učitelj v Vuzenici. Ta igra v Št. Primožu včasih tudi ulogo „občinskega škrica", kajti očka Kašperl pristavljajo pod „Erledigung" le s težavo svoje ime. Ta človek torej, volk v ovčji koži. je znan pri nas kot strasten agitator za nemčurstvo. Že v šoli uči svoje učence hajlati. za drugo se pa malo briga. A mož ima povsod strašno smolo! Kaj ne, zaljubljeni--? — T» bi bili, glavni stebri šentprimoškega nemčur-stva, kateremu bo treba v kratkem streti kosti in mu zapeti žalostinko, da ne pogoltne našega poštenega slovenskega korenjaka-kmeta. — Taki so in ostanejo vedno naši nemčurski nasprotniki, to je enkrat za vselej pribito; do skrajnosti predrzni, nepošteni in neodkritosrčni. — Zopet en slučaj. Koncem decembra je imel okrajni zastop marenberški sejo, v kateri se je razpravljal proračun za leto 1906. Dasiravno je črno na belem zaVačunjen znesek 40 K za „Šulferajn" in 40 K za „Südmarko", vendar niso omenili tega zneska, češ. mi bomo to plačali, ker smo edino merodajni. vi „bindišeri" pa itak nimate ničesar odločiti. Nesramno je že, da se podpirajo s slovenskim denarjem taka ponemčevalna društva, še večja predrznost pa je izplačevati take velike svote brez dovoljenja posameznih čianov okrajnega zastopa. — Vrag Vzami nemško poštenost in odkritosrčnost! — Pri Sv. Jurju na Ščavnici se je na lovn obstrelil 19letni Jože Ran-taša tako hudo. da je kmalu umrl. — Središče. V nedeljo, dne 7. t. m. prirede naši obiinijski pomočniki svoj venček. S tem kaže vrlo delavna „Obrtna zadruga", da hoče skrbeti poleg resnega dela tudi za zabavo svojim udonaL_Vstopnina je tako majhna da se lahko udeleži vsakdo. Kakor slišimo izza kulis, nas čaka marsikatero presenečenje. Naj toraj nikdo ne izostane. Čisti dobiček je namenjen „Dijaški kuhinji" v Mariboru — in je želeti obilne udeležbe. — V Ponikvah ob juž. žel. so čutili ob 5. uri 21 minut zjutraj precej močan potres, koji je trajal dobrih 12 sekund. Prve 4 sekunde je bilo zi-balno suvanje od zahoda proti vzhodu; takoj za taistim brez vsakega odmora pa je nastopilo 8 sekund trajajoče enako močno zibalno suvanje od severa proti jugu. Celi potres je spremljalo precej močno bobnenje. Potres je nekaterim uram nihala popolnoma ustavil. Sobine duri so v nasadih škripale, okna so se tresla. V omarah in shrambah se nahajoča steklena in por-celanova posoda je trkala ena ob drugo. Raz stropov viseče svetilke so se zibale v začetku potresa od zahoda proti vzhodu ; po sunkih od severa proti jugu na so krožile od zahoda proti vzhodu. Otročje zibelke, koje so stale po dolgem od zahoda proti vzhodu, so se začele same zibkati od severa proti jugu. Ob času potresa je gozdno drevje brez vsakega piša in vetra v kronah šumelo in se v deblih zibalo in vzdigovalo. Takoj po potresu je šumenje in gibanje gozdnih dreves prenehalo. — Zbog potresa nastale so na cerkvenem in zidovju drugih zidanih stavb daljše in krajše/ širje in ožje razpokline. Tu in tam je padala malta in belež raz zidovja in sten. Tudi stene in strešni stoli lesenih hiš in koč so bili v škripcih. Slišalo se je pokanje lesu od vseh strani. (Tudi v noči od 17. na 18. decembra 1905 ob 11. uri 18 minut smo čutili v naši občini potres; pa takrat ni bil sunek tako močan in trajal je le 8 sekund. Smer mu je bila takrat od zahoda proti vzhodu, čutilo se je bolj suvanje iz globočine navzgor). — Studenice pri Poljčanah. Tukajšnja novoustanovljena podružnica c. kr. kmetijske družbe priredi od 8. do 15. jan. poučni tečaj, na katerem se bo predavalo o vseh potrebnih panogah kmetijstva. Predavanje se prične, vsak dan ob 9. uri; popoldne bodo po možnosti praktični izleti. Prijazno se vabijo udje in vsakdo, ki se zanima za gospodarski napredek. Predstojništvo. — Št. Lovrenc pod Prežinom. Koncem meseca decembra 1905 smo imeli precej tople in lepe dni. Na dan n dolžnih otročičev so imeli solnčni žarki toliko moč, da je mogel neki štorski krčmar in mesar, ki ima tukaj nekaj zemljišča, posušiti in spraviti 6 vozov detelje. Res čudno, da ni detelja segnila, ko je vendar že dvakrat .padel na njo precej debel sneg. — V torek, t. j. 2. januarja 1906 ob pol 6. uri zjutraj je bil potres, ki je trajal kakih 10 sekund. Škode ni napravil nobene. — V svoji sobi zgorela je dne 4. ;. m. v Gradcu gospa Klotilda pl. Schreiner. Kakor listi poročajo, je bila čudakinja. bolne naravi, je stanovala čisto sama za se. brez služkinje, in ni pustila nikdar nikogar k sebi. niti sorodnikov. V noči od 4. na 5. t. m. je menda hotela si kaj skuhati z brzo-varom. obleka se ji je vnela, in ker si ni vedela pomagati, je letala po sobi. vžgalo se je pohištvo, in ona sama se je udušila v dimu in je zgorela. . — Slovenske zmage. V občini D o b r e n j e pri Sv. Ilju v Slov. gor. so zmagali dne 2. januvarja t. 1. že v drugič v vseh treh razredih Slovenci. — Tudi v Ščavnici. kjer so se tudi že v drugič vršile volitve, so zmagali Slovenci v vseh treh razredih in so dobili Slovenci v III. razredu 48. nasprotniki 33 glasov, v 11. razredu naši 13, nasprotniki 6. v I. razredu po 5 glasov. Žreb je odločil za 3 nnŠe in 1 nasprotnika. — O potresu smo dobili še poročila iz raznih krajev, iz katerih vseh je razvidno, da je bil jako razširjen — čez celo Štajersko, del Hrvatskega, Kranjskega itd. — V Središču je bil potres tako silen, da je padala opeka s streh in da so trpeli dimniki. — Pri Sv. Rupertu v Slov. gor. so čutili ob 5. uri 50 m potresne sunke, prihajajoče od južne strani. — V Sto-p r c a h je bil potres združen s podzemeljskim bobnenjem. — V Št, Pavlu pri Preboldu so čutili kratek zibajoč potres. — V V i s o 1 a h pri Slov. Bistrici je bil potres precej močen, smer od severa na jug. Pač hude razpoke so morale biti pod zemljo, da se je začela tresti granitna gora. kakor je Pohorje. — Učiteljski konvikt. Društvo za -zgradbo „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani je zborovalo due 28. decembra m. 1. Občnega zbora se je udeležilo precejšnje število članov. Društvo dobro napreduje, in učiteljstvo tekmuje med seboj v nabiranju prispevkov. Če bode šlo tako naprej, imamo v doglednem času prepotrebni konvikt dograjen. Letos se je društveno premoženje pomnožilo za 10.000 K in znaša skupaj 36.608 K 20 h. Zanimiv je bil načrt za efektno loterijo. Izdelal ga je mestni učitelj g. Gärtner. Sprejelo se je, da priredi društvo efektno loterijo z 2(10.000 srečkami po 1 K. Ta loterija bi nesla kakih 150.000 K čistega dohodka. Odbor se je izvolil stari in sicer predsednikom: g. Furiali; I, podpredsednikom: gosp. Jelene; II. podpredsednikom: gosp. Križni an iz Dornberga (odbornik za Primorsko); tajnikom: g. Reže k; blagajnikom: gosp. Dimnik; odborniki : gg. Č r n a g o j. G a n g 1, Sij an e c v Gornjem Grada (odbornik za štajersko) in S che schare k (odbornik za Kočevje.) O delovanju „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" bodetno obširneje poročali. — Opozorilo. Dodatno k razglasu z dne 24. decembra 1905. s katerim se sklicuje redni občni zbor delničarjev na 14. t. m. opozarja se p. n. gospode delničarje, da se mora delnice, za ka-■ i. . ■ , tere se hoče izvrševati pravica glasovanja na tem občnem zboru, po smislu § 18 dr. pravil založiti najkasneje do s. t. m. pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, pri posojilnici v Celju ali pa pri posojilnici v Žalcu. Dotično potrdilo služi kot legitimacija na občnem zboru. V Ljubljani, dne 3. januvarja 1906. Up ravni s v e t. Dopisi. Dobrna pri Celju. (Občinske volitve.) Končan je boj! Na tleh leže nemčurstva stebri stari in mladi! 'Visoko je dvignilo dobrnsko nemčurstvo svojo prazno glavo: krepko je zavihtelo svoje orožje, namreč steklenice z vinom; pivom in šnopsom; glasno je zabobnalO ob ponve polne mastne pečenke in pa-priciranesa gulaža: a ta ciganska godba je razkropljena, orožje pobito, in ž njim vred so pobiti bojevniki in generali. — Tužno plače na razvalinah nemčurskega upanja vsenemška mati. zakaj gledati je morala strašen poraz svojih vernih. Slovenski otroci pa kažejo s prsti na nemčurske poparjene peteline, rekoč: ..Ta je tudi 20. decembra kikirikal po nemški, pa zadnji „i" mu je zastal v .grlu. katero je vkljub pijači in pečenki bilo premalo namazano." Zares hud je bil ta boj za slovensko Dobrno! Vse, kar je kdaj nemškutarija stuhtala laži. obrekovanja, podkupovanja, obljub, žu-ganja. sile itd. vse se je združilo na Dobrni zoper slovensko stranko. Bil je boj slovenske poštenosti proti naj-gršemu nemčurskemu falotstvu! Koliko pijače je steklo pred volitvijo. ni mogoče dognati. Najmanj tri tedne pred volitvijo so vsi dobrnski šnopsarji kadili zastonj cigare. Nemčurskih skrivnih shodov je bilo brez števila. Povsod se je pilo. jedlo in kadilo zastonj. In na dan volitve! V štirih oštarijah in v Orozlovem mlinu je bilo pijače in mesa; polovnjak vina je bil pripravljen za ^mago, katero so mislili proslaviti tudi z raketami in streljanjem. Pri Šemerlu so še bojda sedaj hranjene rakete in smodnika več kil. Pa vse zastonj. Lagali so nemčurji kmečkim volilcem. da se gre za kmečke koristi in proti žup-nikovim svinjskim hlevom. In g. Rebek iz Celja je res na dan volitve doprinesel dokaz za to trditev, ko je s po-vzdignjenim glasom izjavil volilcem pred občinsko hišo, da dobi dobrnski župnik svinjske hleve „na dva štuka", zgoraj bodo s\inje. spodaj pa nemčurji! Kako goreče pa bije „nemškemu Auerju" in njegovim prijateljem srce za kmečke koristi, vidi se iz tega, da so v I. razredu izvolili z lastnimi glasovi „kmete"' kakor so Auer. Goli. Hazenpihl. kateri vsi skupaj nimajo za en klobuk zemlje na svetu. Kako je kaj Auerju pri srcu, ne vemo, zakaj kmalu po volitvi ga je zmanjkalo na Dobrni, pustil je svoje „zveste"', naj premišljujejo sami, kako veselo je iti v boj za čast nemštva, a potem biti premagan in pomandran.. Čudimo se tudi. da si celjski Nemci, ki so prihiteli dobrnskim „trem Nemcem" na pomoč, niso zakrili oči in obrazov, ko so videli nemčursko pijano druhal razgrajati pred občinsko hišo. Vedeti so morali, da so to njih prijatelji. Mi jim seveda iz srca čestitamo na tej • pridobitvi. Zanimivo je bilo, kako je Auer parkrat osebno posegel v agitacijo na dan volitve. Pa se mu je kaj slabo obneslo. V volilni sobi se mu je od odločno povedalo od slovenske strani, da je agitacija v volilni dvorani prepovedana. In ko je letal s tolmačem za nekim slovenskim volilcem, moral je požreti grenko opazko, da bi bilo dobro, če bi se na dan volitve znalo slovenski! Slovenski volilci so se odlikovali po značajnosti in treznosti! Vse vpitje pijane nemškutarije, ves trud nemčurske armade jih ni spravil iz ravnotežja. Hoteli so enkrat poskusiti svojo moč, obenem pa nemčurjem enkrat za vselej pokazati pot iz dobrnske občinske hiše. In to se jim je posrečilo nad vse sijajno. V drugem razredu, kjer so nemčurji upali na gotovo zmago, spravili so skupaj komaj 14 glasov za svoje nemške kandidate. Za zvestobo, s katero se je odlikoval nekdaj najbolj naroden BlažiČ iz Vrbe. volilo ga je 9 „Nemcev" v prvem razredu v odbor. Radovedni smo, kako bo nastopal Blažič, za katerim je 9 volilcev. proti slovenskim odbornikom, ki so voljeni z 119 glasovi! Blažič! Kasirstvo je fuč! Županski stolec si hotel spodnesti Jev-nišeku. a stolec stoj! trdnejše kakor kedaj poprej. In na njem bode sedel zopet Slovenec in sicer domač kmet, ne pa kak privandranec ali pa nemški „kmet"! Smiliš se nam, Blažič, a tolažili te ne bodemo, naj te tolaži poštar Goli, ki toči šnops na pošti, ali pa prijatelj Jabornegg. Še bolj se nam pa smilijo tisti reveži, katere je premotila nem-čurska pijača. Mnogim je že žal. da so se dali preslepiti, zakaj prepozno so sprevideli nemčurske sleparije! Mnogi izmed njih so bili poprej spoštovani posestniki, sedaj jih pa zaničuje cela okolica. Dal Bog, da se v prihodnje ne dajo več zapeljati, ampak da verjamejo domačinom, kateri imajo vedno srce za občino, ne pa samo da dan volitve. Na kratko pa rečemo: Dan 20. decembra je pokazal, da je Dobrna res slovenska in da je vpitje plačane nemškutarije brez moči proti slovenski značajnosti! Malanedelja pri Ljutomeru. Preteklo je spet leto in zato-nilo v večnost. Iz naprednih krajev dohajajo poročila o vspehih, ki so jih dosegla razna društva, bodisi na političnem, bodisi na gospodarskem polju. Žal da moramo od tukaj poročati v nasprotnem smislu, skoraj lahko rečemo, o zaspanosti našega „kmetijskega" bral- nega društva. Uresničuje se pregovor; Kdor dandanes ne napreduje, nazaduje. — Dasi je torej naše kmetijsko bralno društvo poklicano širiti kmetijsko izobrazbo. potom kmetijskih knjig, časopisov, poučnih shodov itd., tej nalogi ne odgovarja. Dokaz: Izmed kmetijskih časnikov ima naročenega le „Kmetovalca" in „Slov. Čebelarja", dočim bi vendar kot kmetijsko bralno društvo moralo imeti vsaj sve slovenske strokovno kmetijske liste. O kmetijskih knjigah je pa skoraj boljše, da molčim. Razun kar jih je izdala „Družba sv. Mohorja". ni nobene strokovno kmetijske knjige v knjižnici našega kmetijskega bralnega društva. Žalostna resnica je pa tudi. da naše kmečko ljudstvo v obče ne kaže do kmetijskega berila nikakega zanimanja in veselja. 1'ovdarjati moram, da naša mladina, toraj bodočnost naša, mnogokrat celo zasmehuje kmetijske knjige in časnike. To dejstvo nam kaže v pravi luči. kako oddaljeni smo še pri nas do koraka, da se dvignemo v „samopomoči", katera edina more rešiti kmečki stan propada. Ti razlogi govore dovolj jasno, kako potrebno bi bilo. da bi društvo prirejalo poučne shode, kjer bi se naše ljudstvo in osobito naša mladina navduševala za napredek kmetijstva. V svojem času še je bilo semtertje kako predavanje, a v zadnjih par letih se je pa ta prekoristna uredba popolnoma opustila. Zakaj neki? Občinstvo ni prišlo, a praznim stenam predavatelj ni hotel govoriti. Navajati tukaj vzroke, na katere bi zvalil krivdo, da je bila udeležba nepovoljna, zdi se mi odveč; uverjen sem, če bi se od poklicane strani nekoliko več agitiralo, bila bi udeležba vse drugačna. Poklicani činitelji naj potrebno ukrenejo, da bode društvo delovalo v pravem pomenu besede. Vzbuja naj med udi jjanimanje do kmetijskega berila, poučnih predavanj itd., ker le tedaj bode društvo res vredno nositi naslov: „Kmetijsko bralno društvo". Politični pregled. Ogrski dogodki. „Viteški narod" mažarski se je proslavil ininole dni s činom, ki odgovarja popolnoma azijatsko - viteški njegovi naravi: Za mesto Debreczin je bil imenovan novim velikim županom Gustav Kovač. Ko je prišel, ga je čakala na kolodvoru velikanska množica, ga s silo potegnila iz voza ter ga pretepla in pobila na tla. da se je onesvestil. Potem so ga peljali na mrtvaškem vozu. ki je bil nalašč zato že pripravljen, skozi mesto. Policije ni bilo videti nikjer. Šele ko je bilo sramotilno dejanje že skoro končano, je prišlo vojaštvo. Kovača so odnesli v prostore hranilnice, kjer so mu morali odrezati takoj dva zlomljena prsta. — Ta dogodek jasno kaže, da je prešla borba med vlado in koalicijo že v podivjanost. Vlada se bo morala konečno odločiti: ali naj začne odločilen boj z vsemi sredstvi ali pa se uda besnenju Košutovcev. - Ruski dogodki. Vlada postopa s skrajno ostrostjo proti vstašem. Pre-tečeni teden je zaprla 83, včeraj zopet šest tiskarn ter aretovala osem socijalističnih urednikov. Isto-tako so aretovali ravnatelja železnice Petrograd-Carsko selo. ker je bil v zvezi z revolucijonarci. — Na ruskem Poljskem, v pločki gu-berniji so zaprli 6 0 poljskih občinskih predstojnikov in f u n k-cijonarjev. ker so se baje udeleževali narodne propagande. V Miškovu so bili veliki izgredi želežničarjev in rekrutov. Vladno poslopje in več privatnih hiš je razdjanih. Tudi kolodvor in želežniške vozove so rekrutje razbili. Priti je moralo topničarstvo. —- S Kavkaza so došla privatna poročila, da so Baku in druga mesta v rokah revolucij o narce v. Vsaka zveza s Kavkazom je pretrgana. Poslano.* „Triglavani v Celju". „Domovina" je že poročala., da namerava akad. tehn. društvo Triglav v Gradcu v proslavo svoje tridesetletnice prirediti 4. svečana t. 1. izlet v Celje združen s koncertom in plesom v veliki dvorani „Narodnega doma". Triglav se je obrnil do slavnega „Celjskega pevskega društva" s prošnjo za sodelovanje pri koncertu. Obenem se je sestavil v Celju odbor, obstoječ iz nekaterih starih Triglavanov, z nalogo, da stori potrebne priprave. Ta odbor je povabil na dogovor soproge v Celju bivajočih starih Triglavanov ter jih naprosil, naj pričnejo med celjskimi narodnimi damami agitacijo za dostojen sprejem gostov in za običajno spominsko darilo, kakor jih je društvo Triglav dobivalo dosedaj še pri vsakem izletu v domovino. Misel, da bi se priredil „sijajen ples"', se je koj prvotno ravno z ozirom na celjske razmere odklonila enoglasno in sicer edino iz razlogov, da se omogoči vdeležba širjim narodnim krogom. Vabila se še niso naročila, ker se sploh še ni vedelo, ali bode celjsko pevsko društvo sodelovalo ali ne. To se je dozdaj zgodilo za 30let-nico Triglava. Naenkrat prinese „Slovenec" v svoji 295. številki z dne 28. dee. 1905. dva dni pred občnim zborom slavnega „Celjskega pevskega društva", dopis iz Celja pod zgorajšnjim naslovom. Strmeli smo, ko smo čitali to od konca do kraja neresnično poročilo. Dopis-nikar začenja s pomoto, da praznuje Triglav letos svojo 25letnico, ki se je, kakor znano, že pred 5 leti praznovala v „Narodnem domu" v Mariboru in sicer na jako lep in dostojen način, in na to očita Triglavanom. da hočejo s sijajnim plesom „odriniti" nekatere slojeve celjskih Slovencev od slavnostne prireditve. Za tako postopanje nečemo rabiti primernega izraza, naravnost zloben pa je poskus „Slovenčevega" dopisni-karja zasejati na podlagi zgorajšnje iz trte izvite trditve razpor med celjske Slovence ter ob enem nahujskati izven akademične kroge proti revnemu di-jaštvu sploh. Samo človek brez vsakega častnega čuta more kaj takega pisati. Pa čujmo dalje. Mnogo Triglavanov je dobivalo za čas svojih gimnazijskih študij pri celjskih rodoljubih razne posredne in neposredne podpore. To je resnica. Slovenčev dopisnik jim pa sedaj očita nehvaležnost, češ, da nalašč prirejajo „sijajen ples", da izključijo od njega obrtne rodbine, vse zasebne uradnike, vse trgovske uslužbence itd. ter poživlja vse nepovab-ljence naravnost, naj v bodoče odrečejo dijakom vsako podporo. Ker pa sedaj sploh še nikdo ni dobil nobenega povabila in ker je društvo Triglav prosilo nalašč za imenik čitalniških udov. da bi se pri razpošiljanju vabil pomotoma ne prezrl kak celjski Slovenec, naj javnost sama sodi o Slovenčevim dopisniku, kateri je vse to ali dobro vedel ali pa je priliko imel, se dobro informirati, in vendar je spisal omenjeni neresnični članek. Celje, dne 2. prosinca 1906. Za pripravljalni odsek v Celju: Dr. Ljudevit Stiker. Dr. Janko Sernec. * Za spise pod tem naslovom je uredništvo samo v toliko odgovorno, v kolikor to zahteva tiskovni zakon. Hmeljske droge 10 vagonov prodam komad po 16 in 18 krajcarjev. EIMER. KUKETZ, ŽALEC. (3t>) 8—1 Društveno gibanje. ■HP- ..Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj" v Celju ima v soboto, dne H. januarja t. 1. ob pol 12. uri dopoldne svoje glavno zborovanje v prostorih okoliške deške ljudske šole. (Pred zborovanjem pevska vaja!) Gosti dobro došli! K prav obilni udeležbi vljudno vabi o d b o r. — Katol. izobraževalno društvo na Vranskem ima prihodnjo nedeljo, dne 7. januarja ob :>. uri v društvenih prostorih (v kaplaniji) svoj letni občni zbor z navadnim sporedom. „Deseti brat" v Zagorju ob Savi. Pevsko društvo „Kuni" v Radečah priredi dne 6. t. m. v dvorani g. R. Mihelčiča v Zagorju narodno igro v 5. 'dejanjih s petjem „Deseti brat". Začetek ob pol H. uri zvečer. •Pričakuje se obile udeležbe. — Izobraževalno, podporno in zabavno društvo „Zvezda" na Dunaju .sklicuje svoj 6. redni občni zbor na dan 7. januarja 1.1. ob 6. uri zvečer v prostore restavracije „Zum Senator" I. Felberstrasse 2. Po občnem zbóru se vrši koncert, na katerem nastopi prvo-krat društveni tamburaški zbor pod vodstvom gosp. Josipa Zamiša in poje društveni mešani zbor pod vodstvom gospoda Vinka Krn sica. vrt in njiva se ppoda pod ugodnimi pogoji. Zemljišče je ob občinski cesti in pripravno za stavbišče. Več se izve v pisarni g. dp. IY. DEČKO, odvetnika v Celju. (35) 3—1 Za svetovno tvrdko se sprejmejo izurjeni ter inteligentni okrajni zastopniki proti fiksni plači in visoki proviziji. Gospodje z majhno kavcijo imajo prednost. Ponudbe pod „Visok zaslužek" na upravništvo tega lista. (646) 3-3 Tizitnice priporoča Zvezna tiskarna v Celju. Pri manjši grajščini blizo Ljubljane odda se služba Ponudbe, v katerih naj bodo podatki dosedanjega službovanja, naj se pošljejo upravništvu „Domovine" pod znamenjem 300." (32)i Učenec iz dobre hiše se sprejme v manufakturni trgovini (643) 2—2 R. STERMECKI, Celje. Proda se malo posestvo z lepo zidano hišo. ležeče na prijetnem kraju v trgu Braslovče in pripravno za nmirovljenega uradnika. — Naslov: gdč. ANA SLUGA v Braslovčah. (5) 3-3 SVOJI K SVOJIM! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo ,CROATIA' pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba. Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. * Vsa pojasnila daje: Podružnica nKro-atiae" * Trstu. (14) 26-17 Zastopniki se iSCejo po veCjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške. mmMmm^MMmm A 126/5, 60 (30) 1 OKLIC. Od c. kr. okrajne sodnije Ljutomer se naznani, da se bodo v zapuščini po dru. Ivanu Farkašu na predlog gosp. dr a. F ran j o Rosina kot izvrševalca oporoke sledeče nepremičnine s pritiklino vred pod določeno izklicano ceno javno dražbale in sicer: vlož. št. 42 k. o. Ljutomer izvzemši stav. parceli št. 78 in 49 h. št. 65 (66) po 19520 K v ostalni vrednosti po vlož. št. 223 k. o. Ljutomer za izklicano ceno po •• .. «2*4-4 m » M •« *«i ••» " s tem, 253 247 35 2 3 da s Gomila Stermec Hermanec 4185 129 266 1382 1013 1127 1697 4887 K 93 „ 04 , 16 „ 02 46 6 2 .. 48 predlog izvrševalca testamenta da11» Franjo Rosina, po katerem bi se k dražbi samo smeli kupci slovenske narodnosti dopuščati, ne bo ozir jemalo, ker ta predlog protivi koristi kurandinje Louise Presterl. Za dražbo se določi narok na dan 31. prosinca in 1. sVečana 1906 predpoldan ob 8. uri v Ljutomeru v stanovanju h. št. 65. Ponudki pod gori' navedeno izklicano ceno se ne sprejmejo. Znesek dražbe se more pri sodniji položiti. Dražbeni pogoji se lahko pri sodniji v sobi št. 4 pregledajo. C. kr. okr. sodnija Ljutomer I. od. dne 30. decembra 1905. Jamajka-Rum znamka „Santa Elena" izvrstna kvaliteta, se dobi v drogerijskih in špecerijskih 171; trgovinah. 10—1 )TQTQTQTQTQTQTQTQTQTQTQTiyo5 i Učenec za trgovino z mešanim blagom se takoj sprejme pri Frideriku Skušek Metlika na Dolenjskem. IW1W1W1W1W Odda se na deželi služba mašimsta ki zna stroje dobro poravljati in je tudi o parnih kotlih in strojih dobro podučen. Oženjeni jmajo prednost. — Ponudbe s potrebnimi podatki na upravništvo „Domovine" pod znamen- - jem P. 200. - (31) 1 (13) 20-13 v gospodinjstvu so priznano najboljše testenine Žnideršič &Yalenčiča, ker se žnjimi nele zadovolji družino, temveč prihrani tudi mnogo časa. Cunarii line. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja MT* Vsakih 14 dni vozijo Trst-New-York parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku ANDREJ OD LA SEK, Ljubljana Slonišekove ulice št. 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta : PANNONIA 20. novembra 1905. CARPATHIA II. decembra 1905. (1) SLAVONIA I. januvarja 1906. 14 Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljée kon-== itrukcije daje = tvrdka Donaj I. Wippiingerstrasse 29. Ilustrovaiti ceniki zastonj in poštnine prosto! ki (7/a) 104—24 i TrgoVina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina Celje, rmuiij.2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni = in barvani papir. = svinčniki kamenčki peresa tablice per esulti gobice radirKe črnilo TfgoVsHc Knjige v vseh velikostih črtane, z éno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. Odjemalneknjižice = po raznih cenah. = JlajVečja zaloga Vseh tiskovin za občinske urade krajne - - šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike.., notarje - in privatnike. - Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. papirnate Vreče vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah. <$>4>4>4»&i>4''4> Stambilje pečatniki, vig-nete. (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času. dopisnice umetne, pokrajinske in s cvetlicami od napriprostejše do najfinejše izpeljave. J|/1 za birmo, vez v raznih barvah. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Pismeni papir ;a^tahm Zavitke za urade v vseh velikostih. 0§mf za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago.-------- Ceniki ìli Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. © Solidna in točna postrežba. ft*M Stavbeni in umetni mizar Stankovič Ivan Spodnja Hudinja št. 40, y lastni iiiši lastnik poprej Matevž Sinkovičeve mizarske delavnice z vodno, silo urejene z najmodernejšimi stroji v St. Petru v Savinski dolini, prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela katera izvrši v najkrajšem Času in po konkurenčnih cenah. — Priporoča se p. n. občinstvu (H) v blagohotno naklonjenost. 76—2 Naprodaj je (29) 3-2 pol ure od Poljčan, na glavni cesti. Zidana hiša z gospodarskimi poslopji, 3 lepi gozdi, 2 vinograda, več travnikov in lepili njiv, vse skupaj za 6000 gld. Štiri tisoč se mora izplačati, dva tisoč lahko ostane vknjiženo. Naslov se izve pri upravništvu ,Domovine'. Ljudevit Borovnik pnškar ¥ Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje ir vsakovrstnih pušk -m za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice, sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno "In dobro izvršuje. — Vse puške stf'na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. — Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (9) zastonj in poštnine prosto. 50—32 17 a znamka prve vrste, posebno izdatno. 10-1 Jtaznanilo. P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da prevzamem s I. januarjem 1906 poprej Kristijan Kern-ovo svečarijo v lastni hiši v Šoštanju. Priporočam se p. t. gospodom duhovnikom in slav. občinstvu, da me blagovolijo počastiti in podpirati s cenjenemi naročili. Prizadevati si hočem, da zadovoljim vse častite p. t. naročnike z izbornim ter-okusno izdelanim voščenim blagom. Zagotavljam, da bom vodil svojo obrt v duhu in-solidnosti svojega prednika. Naznanjam, da obdržim svojo svečarijo še zanaprej v Celju, Graška cesta 16. (656) 2 Lovro Pokora svečar v Celju. 55555555555555*55555555555555 KAVO, RIŽ, južno sadje, poper, itd. in OLJE vseh vrst prodaja na debelo le trgovcem in industri-jalnim podjetjem - - - 3. Trst, Via Commerciale št. 5, (10) 22—8 XXX Tvrdka ustanovljena leta 1876. rame pred ognjem in mora prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S. BERGER DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-24 Zdravstveni hlačniki a a I ' O , I I „Patent Mach" * se dobivajo à 40,65,80,120,135, svileni 150,180, za dečke 25,35,50,60, svileni 90 % ><•'-., ■ v.. AiM v naslednjih prodajalnah: Braslovfie, Peperko Tom. Celje, Puttan N. Dobrna, Strasser Paul. Gotovlje, Malgaj Fr. Gornji grad, J. Božič. Hrastnik, Tfauerheim P. Loka, Jakša Ivan Hozirje, Žuža Fr. (11) 44 Nova cerkev, Arlič Mih. Polzela, Cizel Josip Rečica, Konzumno društvo. Zibika, Založnik J. Št. Jurij ob j. ž., Kavčič M. Št. Jurij ob T., Rizman M. Št. Peter, Koran Fr. Šmarje, Štupica Fr. Šmarje, Löschnik Jan. Teharje, Wengust Fr. Trnovlje, Fazarinc A. Vransko, Schtventner K. Vojnik, Zottl Fran. Žusem, Gaj Sek Flor. Pekarija dobro idoča, novo urejena, katera se nahaja v lastni liiši v jako prometnem kraju pol ure od Celja v bližini večih tovarn se da v najem ^ ker je posestnik umrl, eventualno se tudi proda celo posestvo obsezajoce enonadstropno hišo, gospodarsko poslopje z zemljiščem obsezajočim 16 oralov. Vprašati je pri JOSIP-u ŠIRCI v ŽALCU. (28) 3-2 kupuje sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde pripravljene za posekati. Ponudbe nasloviti je na Parno žago Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-22 wg^m Zavitke priporoča Zvezna tiskarna. OZNANILO. POSOJILNICA NA YRÄN« SKEM uraduje od novega leta. 1906 vsako sredo in soboto ppedpoldnem od 9. do 12. ure, izvzemši tiste srede in sobote, ob katerih je zapovedan ' . praznik ali sejem na Vranskem. = Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so JingcrjeVi siValni stroj! za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaKe Vrste. X Velika trpežnost in Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges. vzorna konstrukcija Mm beachte die Fabrikmarke. JHäljroascIpen Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. usposobljajo stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pouk v Šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja ===== Singevjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi'priznanji. Singer Co. delnica družba jiValnih strojev CELJE, Kolodvorska ulica štey. 8. (20^52 1 Najboljše peči in štedilnike vseh vrst, peči predpisane za Šole, kakor trajno gorljive irske peči, priporoča • P. WIB3DIC, CELIE :--katera ima tudi samoprodajo H. L. Lattermannovih peči kurjavo z žaganjem. za © V zalogi .so krasna pečna okrilja in predpečniki, razne novosti primerne za božična darila, kakor Čajniki, brzo- in samo vari, mizice za cvetlice, drsalice i. t. d. ===== Prodajam zanesljive, proti ognju in vlomu varne blagajne ceneje kakor bodisi katera lioče tovarna, — poljedeljske stroje vseh vrst — posebno slamoreznice. nepremočljivih plaht za vozove in komate. jKajboljžt umetno pojilo, s m m i as m TomažcVa žlindra in Ijajnit. (21) 52-1 I I ( Pozor! Znižane cene. Pozor! Prva narodna, najcenejša in največ j a trgovina z urami. zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti Rafael Salmfč v Celju £"2 Vsa v mojo stroko spadajoča dela, popravila itd. izvršujem točno in ceno Za vsaho delo, kakor tudi za pristnost blaga jamčim pismeno. v, Bogato iiustrovane cenike razpošiljam na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. kj kj Postrežba točna in poštena. i .r I Svoji k svojim! | ■ n) mmm mm « « —=== naznani10-"^;..............« druSt^o* ^ 5av)\nsUa si. B ^^^ Tofrta se oo«0 £arčno » -i« b'.*elansH® " združenih P'v° ednQ skrbne" — /a . m-ipovoeam * -\Yl - lassai !» v 7„t « ta vm- _ (34) 1 mm m m i Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. prem ustne ali sploh vsake vrste tehtnic. vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic. kakor , tudi zidarska dela z jamstvom dobrega Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše. bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje .bodisi v kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove. najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor izršila. mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle. VSAKOVRSTNE ZELEZNE OGRAJE (tudi iz žice), n. pr. zastopnice, cerkve, šole, grobove, vrtove in zasebne hiše itd. — Železna vrata za prodajalne in skladišča ali pokopališča. - Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, (V napeljavo strelovodov 'W itd. Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela po tovarniških cenah. Priporočam se za obilno naročbo (lit)1 5'2—1 Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14. I *