informator Številka 47 Leto XVIII Titovo Velenje, 21. novembra 1984 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika Visok obisk v Bihaču V ponedeljek, 19. novembra, si je predsednik Predsedstva SFRJ Vesel in Djuranovič med obiskom v Bihaču v spremstvu najvišjih predstavnikov SR BiH in občine Bihač ogledal tudi gradbišče nove Gorenjeve Tovarne hladilnih aparatov Predsedniku Veselinu Djura-noviču so predstavili še vzorce hladilnikov oziroma zamrzovalnikov, ki jih bodo dela- li v novi tovarni v Bihaču in ki so bili razstavljeni na zadnjem sejmu sozda Gorenje. Predsednika Djuranoviča je zanimalo tržišče za nov Gorenjev program, njegova izvozna naravnanost ter viri in pogoji financiranja naložbe. Direktor te Gorenjeve tovarne v izgradnji Esad Mujakič je pojasnil, da sodijo naložba, proizvodni program in prodaja na tržišča v sklop Gorenja. Pri uresničitvi tega projekta je predsednik Djuranovič zaželel predstavnikom Gorenja, kar največ uspeha. 28. novembra 1974 je bila slovesno odprta nova tovarna Gorenja za proizvodnjo keramičnih talnih oblog. Ob desetletnem jubileju tovarne keramike, ki ga bodo proslavili 28. novembra 1984, poročamo na 3. strani. Razpravljamo V teh dneh naj bi se po samoupravnih delovnih skupinah pričele razprave o predlogih pravilnikov o količinski in kvalitetni normi, o avtokontroli ter o ugotavljanju z delom pridobljenih zmožnostih. Do 26. novembra naj bi se namreč sestali delavski sveti delovnih organizacij in delovnih skupnostih, na katerih bi poleg teh štirih pravilnikov sprejeli tudi analitično vrednotenje zahtevnosti del in nalog ter aktivna merila za osebni prispevek in pa spremembe in dopolnitve Pravilnika o razvidu del in nalog, ki naj bi jih prav tako obravnavali na samoupravnih delovnih skupinah. O Gorenju Na zahtevo republiške konference in skupščine SRS bi moral izvršni svet SRS do konca leta pripraviti predlog dokončne sanacije ali drugačne rešitve (to so stečaji) za največja slovenska izgubarja — Gorenje in IMV Novo mesto. Medtem ko dokončni predlog za IMV zaradi zavlačevanja pogajanj s francosko firmo Renault še ni pripravljen, pa so člane predsedstva danes seznanili z rešitvami v Gorenju. Na osnovi devetmesečnih rezultatov delovne organizacije v okviru Gorenja nimajo izgub iz tekočega poslovanja. To je pripisati povečanju proizvodnje, produktivnosti, odpravljanju žarišč izgub v tujini (likvidirano je podjetje Koerting v Nemčiji, v likvidaciji je podjetje Hellas v Grčiji, izvajajo pa tudi sanacijo Gorenje Koerting v Italiji). Devizno zadolženost so zmanjšali od 150 na 51 milijonov dolarjev. Celotna izguba bivše TGO Velenje znaša 1.340 milijonov dinarjev in je v celoti pokrita z dolgoročnimi viri. Izguba za Gorenje Koerting pa znaša 6.103 milijonov dinarjev. Del te izgube je pokrit s kratkoročnimi viri, del pa je še nepokrit, nepokrita je še izguba iz leta 1983 v višini blizu 1600 milijonov dinarjev, prav tako devizna zadolžitev iz poslovanja Koertinga in drugih podjetij v višini 33,5 milijona dinarjev in dinarsko nadomestilo za odkup deviz. Iz tega izhaja predlog, da bi Ljubljanska banka in Jugobanka odprodali Gorenju 33,5 milijona dolarjev, banke naj bi v postopku sanacije odpisale 1.548 milijonov dinarjev za odkup deviz. Predlagajo pa tudi, da se reprogramira sedanje kratkoročne obveznosti Gorenja na ustrezen rok in z ustreznim moratorijem. Predlog z bankami še ni dokončno dogovorjen, začeti pa morajo tudi s primernimi samoupravnimi postopki — z razpravo v delovnih organizacijah članicah bank. (Iz poročila s seje predsedstva republiške konference SZDL Slovenije, 16. novembra 1984 v Ljubljani - Delo, 17. 11. 1984) Gorenje Procesna oprema Usmeritve in cilji Osnovna usmeritev Gorenja Procesna oprema na področju prodaje je njeno povečanje na tujem pa tudi na domačem trgu. Skupen izvoz naj bi povečali za 64 %, izvoz na konvertibilno področje pa kar za 183 %. To pa terja ustrezno organizacijo, izboljšano kakovost, povečano produktivnost! Vrednostni obseg proizvodnje bi lahko v Gorenju Procesna oprema prihodnje leto povečali za 53 %, vendar bi morali izkoristiti vse notranje rezerve, kamor sodijo tudi odprava zastojev, boljše izkori-ščenje časovnega fonda, za 46 % povečana produktivnost in večje število delavcev. Izpolnjevanje tako začrtanih planov, v katerih ima osrednje mesto izvoz, zahteva tudi izboljšanje oskrbe z domačimi in uvoženimi materiali. Poleg povečanega izvoza pa bi morali bistveno zmanjšati uvoz, saj je večina izdelkov še vedno precej uvozno intenzivna. Vsekakor mora uvoz naraščati počasneje kot pa fizični obseg proizvodnje v Gorenju Procesna oprema. Več bi morali narediti, zatrjujejo v tej delovni organizaciji, na področju samoupravnega sporazumevanja za pridobitev deviznih sredstev od vseh članic sozda, repro-verige in od širše družbene skupnosti, saj je program tozda Proizvodnja računalniških in procesnih naprav uvrščen med dejavnosti posebnega družbenega pomena. Uresničevanje teh ciljev gospodarjenja v prihodnjem letu bi Gorenju Procesna oprema zagotavljalo tudi povečanje dohodka za 118 %, vendar bi morali nenehno preprečevati dispariteto cen, v nekaterih primerih pa jo tudi odpraviti s hitrejšo rastjo izhodnih cen, še posebej to velja za program tozda Poslovna oprema v Ptuju. Delitev dohodka bi morali usmeriti tako, da bodo obveznosti iz njega rastle počasneje kot pa sam dohodek, pri čemer je izredno pomembno zmanjšanje kratkoročnih kreditov za obratna sredstva in kot posledica relativnega zmanjšanja obresti. Počasneje kot dohodek naj bi rastli tudi osebni dohodki, ohraniti pa morajo tudi takšno realno vrednost ostanka čistega dohodka za sklade, kot je predviden v sanacijskem programu. Usmeritve za delovno organizacijo izhajajo seveda iz možnosti razvoja posameznih temeljnih organizacij in poslovna politika za dosego teh ciljev predstavlja sestavni del izhodišč za pripravo plana za prihodnje leto. V tozdu Poslovna oprema Ptuj naj bi proizvedli ob popolnem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti 320 tisoč črnobelih televizorjev, 100 tisoč birote-hničnih aparatov in 20 tisoč ohišja, letev in podobno. Od tega naj bi izvozili 22 tisoč televizorjev. Pogoj za njihov plasma pa je nov tip prenosnega televizorja, izboljšanje kopirnih aparatov in konstrukcijske spremembe. V primerjavi z letošnjim letom naj bi bila proizvodnja večja za 51 %, količinski izvoz za 430 %, produktivnost pa naj bi porastla za 59 %. V tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav naj bi povečali proizvodne kapacitete, proizvodnja naj bi bila večja za 74 %, izvoz, gre za izvoz medicinske opreme, pa naj bi ostal enak, povečali pa bi produktivnost, in to za 31 %. Seveda pa velja za oba tozda, da je potrebno precej več skrbi posvetiti proučevanju uspešnosti posameznih izdelkov, še posebej procesnih sistemov. Uresničevanje tako visokega plana pa terja tudi pridobivanje deviznih sredstev. Tudi tozd Tehnološka oprema bo povečal fizični obseg svoje proizvodnje in sicer za 9,32 %, pri čemer naj bi izboljšali strukturo v prid proizvodnje orodij, strojev in naprav. Produktivnost naj bi povečali za 7 %, dohodek pa za 64 %. Vsekakor v Gorenju Procesna oprema pri začrtovanju svojih planskih izhodišč izhajajo iz plana sozda Gorenje ter njegovih možnosti razvoja. Vodilo pa so jim zahteve po odpravljanju nepotrebnih stroškov, izboljšanju izrabe zmogljivosti in materiala, proizvodnega dela in kakovosti. Preusmerjali pa naj bi tudi proizvodnjo glede na omejenost produkcijskih faktorjev, prodajo in financiranje ter pretehtali vsako naložbo. Sodelovanje z mladimi ravenskimi železarji Pred kratkim so mladinci iz tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika obiskali tovariše v Železarni Ravne! Ogled proizvodnje, delovni pogovor pa tudi zabavni program! Mladinci iz obrata Zamrzovalnih omar in skrinj v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika smo bili v začetku novembra na obisku pri mladih ravenskih železarjih, kjer smo si ogledali njihovo proizvodnjo ter film o življenju in delu železarjev. Seveda se je po ogledu filma razvila tudi živahna razprava, v kateri smo izmenjali izkušnje s področja vloge in delovanja mladih v združenem delu, predsednik njihovega koordinacijskega sveta Silvo Jaš pa je analiziral delo mladih in težave, s katerimi se pri tem srečujejo ter uspehe, ki jih dosegajo v Železarni Ravne. Skupaj z gostitelji smo si ogledali tudi Prežihovino, v spomin ha naše srečanje pa so nam podarili sitotisk Prežihove bajte ter okolice Kotelj. Izredno lep jesenski dan, ki smo ga preživeli pestro ter poučno, smo zaključili s prijetnim zabavnim programom. Vsekakor smo si ob odhodu zatrdili, da morajo naše vezi postati trdnejše in globlje, saj bomo le s skupnimi močmi dosegli željene uspehe in cilje. Iztok Simek, Suzana Delopst Deset let proizvodnje keramike Pred desetimi leti so v vasi Gorenje slovesno odprli novo tovarno Gorenja za proizvodnjo keramičnih ploščic. Doslej so izdelali že nad 9 milijonov kvadratnih metrov ploščic. Desetletnico uspešnega dela bodo proslavili 28. novembra 1984. Pred dobrimi tremi desetletji je v vasi Gorenje začela z delom kovinsko predelovalno podjetje Gorenje, ki je v letu 1958 prevzelo proizvodnjo štedilnikov na trda goriva, ki so joorganizirali v lesenih in pozidanih barakah. Vendar zaradi velikoserijske proizvodnje ni bilo pogojev za nadaljnji razvoj, zato se je "Gorenje" preselilo v rudniške prostore v Titovo Velenje, leta 1964 pa so zgradili prvo lastno tovarniško zgradbo na današnji lokaciji Gorenja v Titovem Velenju. Gorenje pa ni gradilo proizvodnih obratov le na novi lokaciji, pač pa tudi drugod, v manj razvitih krajih. Tako je leta 1973 začelo graditi sodobno tovarno za proizvodnjo keramičnih talnih oblog. Nova tovarna na prostoru, kjer so nekoč stale barake Gorenja, Proizvodnja keramike m2 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 skupaj je začela z obratovanjem že leta 1974, ko so od otvoritve, 28. novembra 1974, do konca leta izdelali prvih 63.095 kvadratnih metrov ploščic. V polnih desetih letih so proizvedli že nad 9 milijonov kvadratnih metrov ploščic. Po dosedanjih ocenah bodo letos izdelali kar 1,087.885 m2 ploščic, kar je po letu 1981, ko so izdelali 1,096.153 m2 talnih oblog, druga najvišja letna proizvodnja. Tako sedaj dnevno naredijo več kot 3.900 m2 ploščic in mesečno nad 90.600 m2. Letos bodo po zadnjih podatkih dobro četrtino proizvodnji izvozili, kar je nov in lep dosežek Gorenja. Zaposleni v obratu keramike, vseh je 205, so organizirani v temeljni organizaciji Gradbeni elementi, ki ima še obrat umetnega marmorja v Šoštanju, skupaj pa je v tem tozdu zaposlenih 258 delavcev. Delavci tozda Gradbeni elementi, sicer organizirani v novi delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema, bodo desetletni jubilej proslavili 28. novembra ob 12. uri v gasilskem domu v Paški vasi, ko bodo več kot 40 delavcem obrata keramike podelili posebna priznanja. : *f 9.045.080 Kultura • Prihodnji mesec se bo pričela 7. bralna akcija v Gorenju, prebrali naj bi 10 literarnih del ali najmanj 7, med katerimi bo tudi pesniška zbirka. Akcija naj bi se zaključila junija, ko bo tudi republiško tekmovanje kovinarjev! • Izšle so knjige Prešernove družbe. • V sredo 28. novembra 1984 bo ob 13.15 v skladišču obrata Plastika predstava Janeza Sterkuša Švetneči Gašper! Na otvoritvi tovarne keramike 28. 11. 1974, je govoril podpredsednik IS SRS Rudi Čačinovič Srečanje krvodajalcev Člani aktiva krvodajalcev Gorenja so v soboto, 10. novembra 1984, obiskali aktiv Rdečega križa mariborskega sozda Elektro-kovina. Po prisrčnem sprejemu sta predsednika obeh aktivov spregovorila o letošnjih aktivnostih, o načrtu odvzema krvi v prihodnjem letu kot tudi o gospodarskih razmerah tako v velenjskem Gorenju kot v mariborski Elektrokovini. Sprejema in razgovora so se udeležili tudi nekateri vodilni delavci sozda Elektroko-vina osnovnih organizacij sindikata ter s tem dokazali podporo prizadevanjem aktivistov — krvodajalcev. Kot so poudarili vključevanje krvodajalcev v uresničevanje delovnih načrtov kolektivov, v katerih združujejo delo, ni vplivalo na njihovo pripravljenost za humana dejanja. Srečanje aktivov krvodajalcev je odraz prijateljskega sodelovanja delavcev Gorenja in Elektrokovine, saj je združeno delo močnejše in trdnejše v kolikor so, njegovi členi tvorno in vsestransko povezani, medsebojni odnosi pa tovariški. Po ogledu proizvodnje v nekaterih delovnih organizacijah sozda Elektrokovina in v Tovarni avtomobilov Maribor, so gostitelji pripravili še zaključek, ki je še enkrat potrdil humanost krvodajalcev. Krvodajalstvo ima v Gorenju lepo tradicijo in se humanih akcij udeležuje vse več delavcev. informator gorenje — stran 3 Izpolnjevanje proizvodnega načrta 1984 (do 17. novembra 1984) % 97 96 94 93 93 98 96 99 98 94 95 100 \* *XvXv Xv •••v v.v.v.v 95 V* V. ♦V.V.V.*. XvXvX yXv v.v.v.v XvXvX :x-xx*:: vvvv.vv v.v.v.v, vX*X*!v! Xy žiži&iv v.v.v.v E 90 XvXvX vXvXv; yX\ lili '.V.'.'.'.*«’ XvXvX xi:ix|x|: •XvX\v XvXvX vXvXv •X*X*Xv XvXvX; XvXvX; •x*; ::x *x*:::*: XvXvX x-xvx- vXvXv * 11 80 jjjjjjj: XvXvX •XvX\v vXvXv lili ;XvXvX Xy Xy ;vxvx% •v.;.;.;.;.;. >x*x:x::: E *«e»e«ee*e*e*e* vXvXv XvXvX v.v.v.v •X\vXv XvXw! vlvlvlv XvXvX XvXvX; \v. Xy vX • • • • e ;XvyXv! >Xv.vX .v.v.v.v mm £ •v.v. j \NUAR FEBRU. MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPT. OKT. NOV. DEC. Zapisali so... • Jožica Ferenc v poročilu o delu delegacij samoupravnih interesnih skupnosti v tozdu. Štedilniki: ,,Obisk na skupščinah SIS je bil zadovoljiv, pomanjkljivo pa je pridobivanje stališč delavcev tozda in pa prenašanje povratnih informacij, zato z delom delegacij ne moremo biti zadovoljni in je skrajni čas, da to spremenimo." • Marko Purnat v poročilu o devetmesečnem poslovanju tozda Mali gospodinjski aparati v Nazarjih: „Samoupravnim delovnim skupinam moramo v bodoče dajati še več poudarka in na ta način sproti reševati probleme, ki se porajajo. Pri tem, pa bo potrebna večja angažiranost vodij delovnih skupin. Le na ta način bo delavec odločal o svojem delu in o njegovih rezultatih." • Anton Ocepek, sekretar osnovne organizacije ZK v tozdu Štedilniki: „Ugotavlja-mo, da naše delo še vedno ni dovolj učinkovito in prodorno. Aktivnost še vedno leži na določenem delu članstva, zato smo se dogovorili za spremljanje aktivnosti posameznih članov in tudi za diferenciacijo članstva, da bomo dosegli večjo dejavnost in mobilnost osnovne organizacije in njenih članov." Šport in rekreacija ZIMSKA NOGOMETNA LIGA V Rdeči dvorani so vsak četrtek od 18. do 22. ure nogometne tekme za zimsko ligo Gorenja. Tako so v prvem krogu A lige že odigrali štiri tekme in sicer so bili rezultati naslednji: HZT—Plastika : PPT 4:4, Servis : Tehniki 3:2, Galvana : Promet—Odprema 2:8 in Orodjarna : Profesionalna elektronika. V četrtek, 22. novembra, pa se bo ob 18. uri s tekmo med ekipama Elektronike in Embajažnice Šoštanj, nato pa med Štedilniki in Kadrovskim sektorjem, Biro Bihač in Sektor splošnih zadev ter ekipa PPT II in HZT - Vzdrževanje začela B liga Gorenja. AEROBNA GIMNASTIKA Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost je zaradi velikega zanimanja za aerobno gimnastiko za delavke Gorenja organiziral še dodatni termin. Odslej je aerobika v ponedeljek od 17.30 do 19. ure in ob sredah od 19.30 do 21. ure v mali telovadnici osnovne šole Bratov Mravljak na Gorici. Za tiste, ki se nameravajo aerobne rekreacije udeležiti prvič, zapišimo še, da niso veliko zamudile, saj bo aerobika organizirana do konca šolskega leta. Vabimo Danes v sredo, 21. novembra bo ob 19. uri v Domu kulture v okviru festivala Revolucija in glasba koncert akademskega pevskega zbora Boris Kraigher iz Maribora ter nastop ritmično-plesne skupine Kazina iz Ljubljane. Vstopnina je 100 dinarjev. Novice in vprašanja za rubriko "interna 113" lahko sporočate na interno številko 113! Matija Kuzman Globoko nas je presunila vest o nenadni smrti našega sodelavca in prijatelja Matija Kuzmana—Matijčka, ki mu je bilo komaj 23 let. Najmlajši od sedmih otrok je Matija, potem ko je končal šolo za radiomeha-nike, delal naprej pri bratu, potem pa se je pred petimi leti zaposlil pri nas v Gorenju v tozdu Pralna tehnika kot kontrolor. Zaradi slabega zdravja je bil kasneje premeščen na lažje delo, čeprav ni nikoli tarnal, in težko bolan nikoli ni kazal svojih bolečin. Zgodaj je moral vstajati, že malo po četrti in se pozno vračal domov, vendar Pred desetimi leti . . . ali natanko 8. novembra 1974, je bila v Rogatcu slovesnost, na kateri so položili temeljni kamen za novo tovarno Gorenja. Šolarji iz Rogatca so prišli na travnik z zastavicami v rokah in pozdravili zbrane predstavnike občinske skupščine Šmarje in Velenje, republiških organov in predstavnikov Gorenja. je pomagal in skrbel za mater ter ji bil v oporo. Rad in z veseljem je opravljal kmečka dela, kot pridnega in vestnega delavca pa smo ga poznali tudi njegovi sodelavci v tozdu Pralno -pomivalna tehnika. Vedeli smo za njegovo srčno napako, a smo pričakovali, da se bo kmalu vrnil med nas. Toda, 6. novembra smo se sodelavci za vedno poslovili od našega Matijčka. Njega ni več, ostal bo le spomin. Sodelavci tozda Pralno-pomivalna tehnika in Aktiv invalidov Gorenje Informator št. 29, 22. 11. 1974 INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DŠ Organizacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet -predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1 /72 z dne, 23. 1. 1974.