i i “3-2-Vagaja-naslov” — 2009/3/26 — 15:22 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 3 (1975/1976) Številka 2 Strani 75–76 Marijan Vagaja: OB 140-LETNICI ROJSTVA JOŽEFA ŠTEFANA Ključne besede: fizika. Elektronska verzija: http://www.presek.si/3/3-2-Vagaja.pdf c© 1975 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2009 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno. Jo&f S t e f a n je bil ~ o j e n P $ . n a r o & 1635 w okalici Celowca kot pin rsrvnih star&ev. We 5x1 mati nis%a z W a ne brati w ptisati. 2 desetimt leti se ja vpisal na celovbko gfsmazijo. Tedaj fe bila lolovim85ina Ha sloveneke dijaka, ki j i h j e bi- la s l a b Wetjina, obveaen pmcbwt, celo pr3 matwi. Wla- di Stefan s e ja je s veseljem h v e l U uapehon uE%l, Oe- prav ja prhanjkovalo primer- nih uEbenikuv. B f l je V ~ B &as Holanja vzepen dijak, v osar*m em- mdu in p i metmi celo najbolj8i. Veliko vase l j e j e kazal naa MaeiEne jezue, v v ikj ih ~aaacedih pa sa je posebno x u za matemtiko in fiziko. Poleg tega je peernikoval, svoje p h d fe tudi objavl jd , t e ~ sodeloval tr pc9vskem a b m . Jaseni Leta 1853 ae ja vpisal na fi3~zofsko fakulteto utiver- ze na D w j u . Z vso vnem se je l&il Btudija nratmtike in f i a i - Ice. Pri p~edavanjih 3.n ppri branju uOaifi knjig so se mu porajali nowi p m b l a i , ki jih je skuaal r&&iti. Da bi Eimbo1.j pogLobil in rcrzlirfl svoja manje, j e v izvirnfkih bmtl dela matematilvov in f iz ikor. Sam m e je v ta namen ~ u E i l firanco8Eins i n anglegei- ne. Stud5~al j e dela Gauaaa, Webret, Lagandmi, Poiaaona in drugih. V osmm smestrrt je crpravil profesorski b p i t $2 nsstematike in fi~*e, aaslednje let0 pa &la filooofski rigwox, kf mu j e prine- sex naslov doktazrja f i l o z o f i j e . V tern &asu je fe napisal sveje prve enanstvene raaprave s podr&ja f ia ike . S svojtmi d e l i je vzbudC1 pazormost v znanstvsnem svetu tako, da j e tiil Ze leta 1860 iavol jen za dopimega E l - aurajake akademije, Eea tri le- ta pa benovan ca mdnega pmfesorja na dunajski m i v e ~ x f . Lets 1865 mu jr dunajaka akadamija podeli la Liebsnovo naekdo r;a raz- paw: Poizkus a naravi neplar ir i rane svcatloh in o dvo$~em 10- mu k m j a k a v sgeri o p t i h e asi. Ta nagrada js b i l a mnenjena nejbolj8emu f i z fkdnau apiau, k i &a j e napisdl kak avstrij rki d r ž a v l j a n v o bdob j u z adn j i h treh let . Istega l e t a j e b i l i meno- van za r e d n e ga člana akademi je i n r a vn a t elja f i zikaln e ga inšt i - t uta, ki j e pod St efanov i m vodstvom zas love l p r eko mej a tedanje Avs t ri je. Stefanova znanstvena raz iskovan j a so obsegala vsa fizikaina področja. Čeprav je b i l predvsem teoretik , j e tudi na eksper i - me ntalne m področju dosega l zavidanja vredne uspehe . Najimen it - ne jše Stefanovo eksperimentalno delo je bila določitev toplotne prevodnos t i p l inov . Eksperimentalno določena prevodnost zraka se j e od l ično ujemala z vrednostjo , k i jo j e računsko določ il fizik Maxwell. S področj a t e or e t s k i h raziskav pa j e na jbol j poznan po za konu o sevan ju , k i. no si n jegovo i me. S t e m zakonom j e prvi prav i lno določil temperaturo sončnega površja. Njegove znans tve - n e razprave so na gosto s led ile druga drug i do Stefanove prerane smrti. Zadn jo r a z pr a vo je predloži l dunajsk i akademij i v decem- bru 1 8 9 2 . Ne k aj dn i na t o ga je zade la kap i n 7. januarja 1 8 9 3 je umrl . Vsega j e n a p i s a l sedeminsedemdeset razprav . Jožef Stefan je b il ne samo ve lik znanstvenik, ampak tud i od - l i č e n pr e da va t e lj. Njegova raz laga je bila lahko umljiva in j a s- na , snov pa sistematično raz ložena . Svoja predavanja je bogatil s spretno i z vaj a n i mi poizkusi . Kljub velikemu znan ju je ostal skromen, vse življenje je bil zelo delaven in ni iskal priznanj i n dobičkov . Materialno in moralno je rad podpiral mlade z nanst - ven ike. Zaradi svo jega z nanstvenega dela je že za življenja dosegel več akademsk i h časti . Bil j e dekan fi lozofske faku ltete, rektor univerze, tajnik prirodos lovno matematičnega razreda akademije znanost i na Dunaju in končno njen podpredsednik. Podpredsednik akademi je znanosti je ostal do svoje smrti . Spominjali so se ga tudi po smrti . Ob 50 -letnici njegovega rojstva mu je kemijsko- fizikalno društvo na Dunaju postavilo spomenik v arkadah du na j - ske univerze . Slavnostni govornik je bil znamen i ti fizik Boltz - mann, tedanji predstojnik katedre za teoretično fiziko, nekda- nji Stefanov učenec in k~Enejši sodelavec. Leta 1935, ob stolet- nici njegovega rojstva , so Stefanu odkrili spominsko ploščo na njegovi ro jstni hiši . Sl o ve n c i pa smo po svojem velikem ro jaku poimenovali fizikal~i inštitut v Ljubljani . Marijan Vagaja 76