Med drugim preberite
Mm
•	VZGAJATI S POGLEDOM V PRIHODNOST, str. 2
•	TEMELJNE ZNAČILNOSTI USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA, str. 3
•	LETO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV, str. 4
•	ZAKON O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU, str. 5
•	KAJ BI SVET BREZ SREČNIH OTROK, str. 17
•	PRVA DIPLOMANTA
SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE, str. 18
Glasilo delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Ljubljana, 23. maja 1980 - št. 10 - letnik XXXI
Enakopravni v združenem delu
S sprejemom zakona o usmerjenem izobraževanju je slovenska skupščina zaokrožila celoto zakonskega urejanja vzgoje in izobraževanja in njunega mesta v sistemu samoupravno organiziranega združenega dela v Socialistični republiki Sloveniji. Veliko zanimanje celotne slovenske javnosti in zavzeto sodelovanje pri oblikovanju in odločanju o tej ureditvi dokazujeta, da se delovni ljudje zavedajo njenega daljnosežnega pomena za uspešen razvoj slovenske socialistične samoupravne družbe, pa tudi pomena, ki ga bo imela za njihovo življenje in delo in še posebej za življenje in razvojne možnosti njihovih otrok.
Delavci na področju vzgoje in izobraževanja so sodelovali v tem procesu tudi še s svojimi posebnimi interesi, saj jim novi položaj vzgoje in izobraževanja v združenem delu odpira nove samoupravne poti za uveljavitev svojega enakopravnega položaja med delavci v združenem delu.
Zakoni o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja ter posameznih
vzgojno-izobraževalnih dejavnostih, ki so bili po daljših pripravah in poprejšnjih razpravah sprejeti v zadnjih mesecih, predstavljajo družbene usmeritve zlasti za izpolnitev dveh, sicer med seboj tesno povezanih nalog zgodovinskega pomena. Na temelju načel zakona o združenem delu opredeljujejo urejanje družbenoekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja in omogočajo delavcem, da kot del svojih neodtujljivih pravic in odgovornosti za celotno družbeno reprodukcijo obvladujejo tudi vzgojo in izobraževanje. Hkrati pa skladno s temi načeli tudi uveljavljajo izhodišča in oblikujejo poti z$t celotno preo-snovo vzgoje in izobraževanja na podlagi stališč in usmeritev dokumentov ZKJ in ZKS.
Navedeni zakoni predstavljajo predvsem okvir in usmeritev za politično, samoupravno in strokovno delovanje. Skladno z načeli našega političnega sistema bodo z zakoni začrtano preo-snovo še podrobneje opredelili zlasti uporabniki in izvajalci s samoupravnimi akti izobraže-
valnih skupnosti, z vzgojno-izo-braževalnimi programi ter s samoupravnimi akti organizacij združenega dela, posebej še s samoupravnimi ' akti izobraževalnih organizacij. Delavci in občani v več tisoč organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti se bodo neposredno in v okoli osemdesetih občinskih in posebnih izobraževalnih skupnostih ter v Izobraževalni skupnosti Slovenije sporazumevali in dogovarjali, kako izraziti potrebe in interese svojih organizacij. celotnega združenega dela in posameznikov v ustreznih vsebinah in organizaciji vzgoje in izobraževanja, kako urediti medsebojne obveznosti v svobodni menjavi dela, kako solidarno in vzajemno opraviti skupne naloge in zagotoviti bistvene možnosti za izobraževanje na vseh območjih Slovenije. Sporazumevali in dogovarjali se bodo o tem, kako razvijati in usklajevati sposobnosti in interese posameznikov s potrebami združenega dela in celotne družbe, kako povezati izobraževanje in delo v stalen in enovit proces, v katerem bo delo
neločljiva sestavina vzgoje in izobraževanja, izobraževanje pa stalna pravica, dolžnost in možnost za vsakega delavca v združenem delu — in ne nazadnje tudi o tem, kako v mejah dohodkovnih možnosti delavcev v proizvodnji zagotavljati materialne možnosti za delovanje in razvoj vzgoje in izobraževanja mladine in delavcev.
Vzgojno-izobraževalni programi posameznih usmeritev in smeri usmerjenega izobraževanja se ne omejujejo več le na določanje vsebin. Pomembni bodo še posebno zato, ker bodo opredelili z zakonom začrtan izobraževalni sistem, saj bodo zlasti z določbami o pogojih za vključitev v izobraževanje, o organizaciji
dela, o
možnostih za izvajanje izobraževanja ter o prilagajanju programov odraslim udeležencem tudi bistveno prispevali k stabilnemu usklajevanju vsebin, oblik in izvajanja izobraževanja s potrebami dela in s tem tudi vplivali na usmerjanje mladine in delavcev. V samoupravnih aktih organizacij združenega dela pa bo potrebno odgovorno in določno opredeliti zlasti naloge delavcev in postopke za samoupravno odločanje o opredeljevanju izobraževalnih in kadrovskih potreb in načrtovanju izobraževanja ter o pravicah delavcev do izobraževanja in zagotavljanju njihovega enakopravnega položaja pri uresničevanju te pravice, kot ene od pravic iz dela.
Celotno zakonsko urejanje vzgoje in izobraževanja spodbuja in omogoča podružbljanje vzgoje in izobraževanja kot temeljnega načela družbene vzgojno-izobraževalne politike. Vzgoja in izobraževanje dokončno preneha biti funkcija države. Tako kot prehajata vzgoja in izobraževanje v sestav pravic in odgovornosti delavcev v združenem delu, postaja s tem tudi učitelj enakopraven in soodgovoren delavec v samoupravno organiziranem združenem delu, ki v svobodni menjavi dela uveljavlja in potrjuje svoj prispevek k oblikovanju osebnosti, zadovoljevanje ljudskih (jotreb in ustvarjanju družbenega bogastva.
V izvajanje izobraževanja se po svoje vključujejo samoupravno organizirani delavci in občani; to dosledno vgrajujejo novi zakoni na vseh področjih in ravneh izobraževalnega sistema.
vzgojno-izobraževalnega kadrovskih in materialnih

pada učencem oziroma študentom in drugim udeležencem izobraževanja, kot subjektom vzgojno-izobraževalnega procesa. Uveljavitev njihove dejavne vloge je idejnopolitična, pedagoška in samoupravna obveznost, ki jo bomo uresničili v celotni vzgojno-izobraževalni in samoupravni praksi, uveljavitev njihovega odgovornega soodločanja v upravljanju pa je tudi ena od bistvenih zahtev za oblikovanje delegatskega sistema in organov upravljanja vseh izobraževalnih organizacij in izobraževalnih skupnosti.
Novi zakoni so na področju vzgoje in izobraževanja začrtali bistvene obrise sistema družbenoekonomskih odnosov in organiziranja izobraževalne dejavnosti. Samoupravna in izobraževalna praksa bosta oblikovali njegovo vsebino in uresničevali njegovo družbeno funkcijo v skladu z načeli samoupravne demokratičnosti in socialističnega humanizma. Zato ta sistem ni in ne more biti statična zgradba, ampak predvsem v celoto družbenih odnosov socialistične samoupravne družbe vpet okvir stalne politične in strokovne akcije za uresničevanje globoke in celotne preosnove vzgoje in izobraževanja. Taka preosnova je naloga vseh družbenih dejavnikov, posebno pa delavcev tega področja, ki s svojim strokovnim znanjem in položajem v družbeni delitvi dela vendarle odločilno vplivajo na mnoge ključne točke te preobrazbe.
Hitrost preobrazbe vzgoje in izobraževanja ter njena globina sta in bosta še naprej bistveno odvisna od kakovosti ponujenih strokovnih rešitev in drugih pobud, ki jih lahko oblikujejo predvsem prosvetni delavci na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja, ki bodo odgovorno in ustvarjalno prisluhnili potrebam svojega okolja. Šola in učitelj nimata monopola nad izobraževanjem — sta pa nepogrešljiva nosilca strokovnega dela in pobud, ki lahko odločilno prispevajo, da bodo združeni delavci obvladali tudi ta del pogojev za svoje delo, življenje in osebni razvoj. S tem tudi prosvetni delavci uresničujejo svoj novi družbeni položaj in postajajo enakopraven del samoupravno organiziranega združenega dela.
LEOPOLD KEJŽAR
Med velikimi zahtevami in stvarnimi možnostmi
Na seji Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje dne 2. 4. 1980 sta bila v središču obravnave letno poročilo Zavoda SRS za šolstvo za leto 1979 in njegov delovni program za leto 1980.
Če prebiramo obsežno, več kot 170 strani dolgo poročilo zavoda za preteklo leto, se odpira pred nami bogata, pestra, strokovno in družbeno pomembna dejavnost, še zlasti pri uresničevanju tistih razvojnih nalog, ki jih zahteva sedanja preobrazba vzgoje in izobraževanja.
Pri predšolski vzgoji je bilo razvojno delo usmerjeno k uvajanju vzgojnega programa in oblik dela, ki jih prevzemajo vzgoj-no-varstvene organizacije, ko preraščajo v središča predšolske vzgoje vseh otrok v krajevni skupnosti.
Na področju osnovne šole so bili v ospredju priprava programa življenja in dela osnovne šole priprava smernic za delo osnovne šole, novega predmetnika in učnih načrtov ter uveljavljanje celodnevne osnovne šole. Precej je bilo tudi ožjih nalog, na primer modernizacija pouka matematike, vzgoja in izobraževanje otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini, prilagoditev učnega načrta osnovne šole za izredne razmere.
Za razvoj vzgojno-izobraže-valnega dela v organizacijah za usposabljanje je zavod nadaljeval z modernizacijo računstva in geometrije v šolah za laže duševno prizadete otroke, uvajal novi program za delovno usposabljanje zmerno prizadetih, izpopolnil predmetnik in učni načrt za otroke s slušnimi in govornimi motnjami ter pripravil načela za prilagajanje skupne vzgojno-izobrazbene osnove prizadeti mladini.
Pri srednjem izobraževanju je bila končana priprava skupne vzgojno-izobrazbene osnove in se je začelo načrtno usposabljanje učiteljev za njeno uvajanje. Mnogo zahtevnejša je priprava strokovnih programov srednjega usmerjenega izobraževanja, ki se nadaljuje tudi letos. Tu naj bi zavod kot strokovna služba posebnih izobraževalnih skupnosti metodično usmerjal oblikovanje programskih zasnov in celotnega programskega sestava srednjega usmerjenega izobraževanja za nič manj kot 138 vzgojno-izo-braževalnih programov z več kot 350 smermi. Dodati moramo še ožje naloge, ki jih zahteva razvojno delo na tem področju.
Nadaljnji razvoj izobraževanja odraslih znotraj enotnega usmerjenega izobraževanja postavlja vzgojno-izobraževalne organizacije pred veliko strokovnih vprašanj, za katere nimamo vzorcev in pripravljenih rešitev niti v andragoški teoriji niti v praksi drugih dežel. Zavod SRS za šolstvo je zato podrobneje proučeval, kako v praksi izpeljati izobraževanje ob delu in iz dela ter posodobiti njegovo organizacijo s tečajno razporeditvijo učnih predmetov in z drugimi novostmi, kako prilagoditi skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo odraslim in katerim di-daktično-metodičnim modelom strokovnega izpopolnjevanja dati prednost.
Pripravo in uvajanje novih programov spremlja priprava učbenikov, vodstev vzgojno-izo-braževalnih organizacij in učiteljev. Pregledu seminarjev je v poročilu dodana ocena udeležencev, ki dosega, vsaj na anketiranem vzorcu, zavidljivo raven. Prezreti ne smemo tudi šolske televizije, založništva, INDOK službe in še nekaterih drugih dejavnosti.
Težje pa je dati strnjen pregled dela službe za pedagoški nadzor in svetovanje, ki prevzema poleg nadzorne vedno bolj tudi razvojno vlogo. Samo v osnovnih šolah je bilo opravljenih 2300 pregledov dela posameznih učiteljev, vzgojiteljev, šolskih strokovnih delavcev in ravnateljev ter (manjši del) vzgojno-izobraževalnih organizacij. Vse to je zaposlovalo pedagoške svetovalce v organizacijskih enotah, ki so poleg tega usmerjali delo strokovnih aktivov, organizirali posvete in sode-lovaii z drugimi dejavniki pri razvijanju vzgoje in izobraževanja.
Preobrazba vzgoje in izobraževanja postavlja Zavod SRS za šolstvo pred zahtevne naloge, ki jih zajema njegov program za leto 1980. Stvarne možnosti zavoda očitno niso v sorazmerju z velikimi zahtevami. Same prostorske možnosti so, vsaj na sedežu zavoda in v nekaterih organizacijskih enotah, borne. Število svetovalcev v nekaterih razvojnih službah (npr. strokovne usmeritve, izobraževanje odraslih, osnovno izobraževanje) še zdaleč ni v skladu z nalogami in rezultati, ki jih reforma od njih pričakuje. Nadzorno-svetovalna služba pa se le postopno prilagaja novi družbeni vlogi. Preveč je še nadzorna in premalo razvojna, smo slišali v razpravi na seji strokovnega sveta.
J. V.
Visoka odlikovanja
Po sporočilu komisije za odlikovanje pri Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije so prejeli visoka odlikovanja predsednika republike naslednji delavci Zavoda SRS za šolstvo:
Drago GLOGOVŠEK, Bogomir LUŽNIK in Viktor SCHWEI-GER — red zaslug za narod s srebrnimi žarki.
Janez BABIC, Franc CIGUT, Irena Levičnik, Renata MEJAK, Milan MOČNIK, Alojz NOVAK in Drago NOVAK — red dela z zlatim vencem Stanislav SKOBERNE in Leopold VEBER — red republike z bronastim vencem.
Alojz FAŠUN, Jure GARTNER, Franc GAŠPER, Ljudmila HALLER, Marija JALEN, Cirila JAZBEC, Svantevita KOLAR, Rajko KORBAR, Anton KORENČ, Alenka KOZINC, Aleksander KREGAR, Milena MALOVHR, Zvonka REPAR, Milena TOMA-ŽEJ, Miljana TUREL, Vida VVEDAM, Marija VELIKONJA, Helena VESELKO in Dušan VITTORI — red dela s srebrnim vencem.
Odlikovanim zaslužnim delavcem iskreno čestitamo!
Vzgajati s pogledom v prihodnost
Iz govora MILANA KUČANA
16. maja so na mariborski pedagoški akademiji odkrili doprsni kip štirim učiteljem — narodnim herojem: Silviri Tomasini, Jožetu Kerenčiču, Mihu Pintarju-Toledu in Franju Vrunču. Na slovesnosti je govoril MILAN KUČAN, predsednik Skupščine SR Slovenije. Zaradi aktualnosti in tehtnosti povzemamo iz njegovega govora glavne misli.
Z današnjo slovesnostjo se matična in najvišja izobraževalna ustanova za vzgojo prosvetnih delavcev v severovzhodnem delu naše domovine oddol-žuje spominu in delu štirih narodnih herojev — učiteljev: To-masinijeve, Kerenčiča, Vrunča in Pintarja. Njihova in mnogih drugih slovenskih učiteljev in profesorjev zasluga je, da je med najslavnejšimi poglavji našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije tudi tisto, ki govori o partizanskem šolstvu, o šolnikih — partizanih in o tisočih borcev, ki so svoja življenja in mladost poklonili svojemu narodu in domovini. Njihovo zavest, moralne vrednote in življenjske smotre so pomagali oblikovati učitelji, ki so bolje od drugih naših ljudi znali razumeti znamenja časa, ki je prihajal v Evropi štiridesetih let in nanj pripraviti doraščajoči rod, da bi bil sposoben preživeti in oblikovati podobo prihodnjega sveta. Njihova zasluga je, da se je iz temelja spremenila žalostna podoba slovenskega učitelja, ki ji je ogledalo postavil Cankar s svojimi Hlapci, da se morejo danes poistiti z Jermanovimi besedami, da »za hlapca niso rojeni«, »kajti njih koleno je ustvarjeno tako, da se ne upogne rado.«
Izpričali so izjemen pogum in junaštvo, humanizem, tovarištvo, predanost in sposobnost delati za skupno stvar, zvesto, z vsem srcem in do konca. Tako so žrtvovali tudi svoja življenja za svobodo, za srečo, za pravico, za boljše življenje. Za naš danes! Na grobovih milijon sedemstoti-soč žrtev našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije je izpisana oporoka njihovega boja za odločilen položaj delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbi svobodnih proizvajalcev in enakopravnih narodov in narodnosti. Danes postajajo te vrednote, ki so bile smisel njihovega življenja in boja, vedno bolj resničnost, ki jo živimo in ji odpiramo prihodnost s samoupravnim združenim delom in socialistično samoupravno demokracijo kot načinom uresničevanja oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi.
»Moč Jugoslavije je v socialističnem samoupravnem sistemu, ki našemu človeku zagotavlja, da svobodno in suvereno odloča o svojem delu in njegovih rezultatih in ki ga varuje pred sleherno obliko izkoriščanja in nasilja, pred vsem, kar ovira vsestranski razvoj človekove osebnosti.« To je v teh dneh večkrat izrečena misel predsednika Tita iz govora na XI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Dosledno uresničevati jo pomeni njeno vsebino uveljaviti v vseh naših ravnanjih, pri utiranju novih poti prakse socialističnega samoupravljanja.
VZGOJA — ZRCALO DRUŽBENIH ZAHTEV IN VREDNOT
Da bi mogli v celoti uresničiti zahtevo za ustvarjanjem možnosti, v katerih bi se oblikovala in delovala svobodna in ustvarjalna človekova osebnost, človek, ki bo sposoben svobodno in suvereno odločati o pogojih in dosežkih svojega dela, izvrševati oblast in ustvarjati materialne temelje naše družbe kot bistvene predpostavke za družbo bogastva, večjih možnosti za vse in s tem tudi hitiejšcga os.\ oba janja človeka in njegbvega dela'.
sta nam potreona taksna vzgoja in izobraževanje, ki bosta zrcalila zahteve in vrednote naše družbe, zagotavlja našo sedanjost, zagotavlja potrebe našega razvoja in ki bosta temeljila in rasla iz samoupravnih družbenoekonomskih osnov in odnosov. Družbena prizadevanja za tako podobo in vsebino vzgoje in izobraževanja so dobila prav v poslednjem obdobju svoj izraz v zakonu o usmerjenem izobraževanju. Vanj so vgrajena načela in dolgoročni, zahtevni smotri, ki se kažejo zlasti v zahtevah po kakovosti splošni izobrazbi slehernega našega človeka in po njegovem temeljitem strokovnem znanju in usposobljenosti za delo. Človek naj se ne bi usposabljal zgolj za opravljanja proizvodnih nalog in opravil, ampak tudi za gospodarjenje z dohodkom, za upravljanje z družbeno reprodukcijo in vzvodi svoje politične oblasti. Zato so vanj vgrajena načela odprtosti in demokratičnosti, torej dostopnosti vzgoje in izobraževanja, enakovrednosti vseh načinov in poti ter perma-nentnosti izobraževanja, ki naj zagotovi, da bo sleherni delavec stalno dopolnjeval in širil svoje znanje, si s tem ohranjal in pridobival sposobnosti za produktivno in ustvarjalno delo na vse bolj sodobnih in zahtevnih proizvajalnih sredstvih ter s tem najodločneje prispeval k ustvarjanju skupnega družbenega bogastva ter k razvijanju produkcijskih sredstev in odnosov.
USPOSABLJANJE ZA SPREMINJANJE SVETA
Uresničitev take vzgoje in izobraževanja, ki bosta temeljila na potrebah družbenega dela in zahtevah razvoja družbe, njene kulture in civilizacije, ki bosta torej usposabljala ljudi ne le za razumevanje in razlaganje, ampak tudi za spreminjanje sveta, ki jima bo torej merilo družbena praksa ljudi, pa terja ustvarjanje celostnih družbenih možnosti. Temu delu je zakon lahko le pomembna opora, ne pa tudi edino sredstvo za uresničevanje vseh družbenih teženj in zahtev, ki kažejo, da ne gre le za reformo našega dosedanjega šolskega sistema, ampak za celotno reformo družbenih odnosov na tem pomembnem področju družbenega dela. Splošne družbene zahteve po zraščanju vzgoje in izobraževanja v enoten sistem samoupravnega združenega dela ter njuna uveljavitev kot neposrednih dejavnikov materialne in duhovne proizvodnje, zahteva dosledno uveljavljanje ustavnega načela, da so delavci v svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih na podlagi svojih samoupravnih pravic in odgovornosti, odgovorni tudi za urejanje odnosov v celotni družbeni reprodukciji in usmerjanje vsega materialnega in družbenega razvoja v skladu s skupnimi, na samoupravnih temeljih opredeljenimi potrebami, interesi in smotri. S tem pa so odgovorni tudi za oblikovanje in uresničevanje celotne izobraževalne in kadrovske politike kot temeljne sestavine razvoja politike svojih temeljnih organizacij združenega dela in družbe kot celote. To so tista izhodišča, ki terjajo, da se vsi odnosi na tem področju urejajo v neposrednih razmerjih med uporabniki in izvajalci naše načine in na osnovah, ki so jih opredelili zakoni o s-vobodni menjavr dela ter na
njihovi podlagi oblikovani samoupravni sporazumi.
KAKŠNEGA ČLOVEKA ŽELIMO
Odločilna vloga združenega dela zahteva tudi bistveno drugačno kulturno in politično zavest ter spoznanje o tem, kakšne kadre moramo izobraževati. Zavzemati bi se morali za to, da človek ne le spozna in razume delovno področje, na katerem dela, ali za katero se usposablja, temveč, da razume celoto delovnega procesa ter proizvodnih odnosov, s katerimi se sooča ali se bo soočal in v katerih je s celoto medsebojnih pravic in odgovornosti povezan z delom drugih. Torej ne gre za to, da omogoči izobraževalni sistem razvoj in uveljavitev človeka le kot zavestnega bitja v procesu dela, v procesu izmenjave med njim in naravo, temveč, da omogoči človeku tudi obvladanje in razvijanje produkcijskih odnosov, da ga usposobi za razvijanje proizvajalnih sil, tehnologijo, znanstveno-raziskovalnega dela in kulturo družbe. Naš cilj bi moral biti ustvariti izobraževalni sistem, ki bi omogočal, da bo človek vsak trenutek sposoben opravljati delo, s katerim bo sebi zagotavljal obstoj ter razvoj zase in za vso družbo.
Moral pa bi si v procesih stalne izmenjave in prepletenosti obdobij šola — delo pridobivati in razpolagati s toliko in takšnega znanja, ki bi mu znotraj posameznih globalnih področij dela in ustvarjanja vedno omogočalo prilagajanje za uspešno in ustvarjalno delo ter sestavin in opravil, iz katerih je sestavljeno, pa tudi ne pretežak prehod in preusmeritev na druga delovna področja. Ravno odprtost in demokratičnost vzgoj-noMzobraževalnega sistema, ki omogočata pridobivanje znanja po različnih poteh, ne samo in prevladujoče prek končane šole. pa je lahko tisti temelj, ki bo dajal več možnosti vsakomur, da se izobrazi v skladu s svojimi interesi in sposobnostmi ter družbenimi potrebami in s tem usposobi za kar največji prispevek k ustvarjanju nove vrednosti glede na vsakokratne gospodarske in družbene zahteve, ki jih bodo opredeljevala posamezna obdobja našega razvoja.
POGLAVITNO DELO BO NA RAMENIH UČITELJEV
Zahteva po ''kakovostnejši splošni in strokovni izobrazbeni
ravni vseh, bo terjala mnogo večji napor po uveljavljanju izobraževalnih vsebin in metod, ki bodo dale zaželene rezultate.
zavzetost pedagogov, znanstvenih delavcev in drugih dejavnikov socialistične samoupravne vzgoje in izobraževanja. In ne nazadnje: pedagogizacija tistega dela pridobivanja strokovne izobrazbe, ki jo bodo izvajale organizacije združenega dela same, terja od pedagoške vede, da se pogumno poda tudi na to še neraziskano pot njenega povezovanja zunaj in prek meja šolskih klopi. To, da je slovenska skupščina sklenila, da veljajo vsa določila novega zakona o usmerjenem izobraževanju za vse izobraževalne organizacije z začetkom šolskega leta 1981—82, ne trpi nobenega odloga pri delu za ustvarjanje možnosti za njihovo uresničevanje! Gre za tako obsežne in zahtevne organizacijske, vsebinske, kadrovske, materialne in druge priprave v šolah in zunaj njih, da jih bo v letu dni komaj mogoče dovolj kakovostno opraviti. Ne gre le za spreminjanje sistema, gre za spreminjanje miselnosti tudi v vsakem od nas, ki je obremenjena s tradicijo stare šole — sicer dobre in kakovostne — a za potrebe današnjega in še bolj jutrišnjega dne, ne več dovolj uporabne. Čeprav torej to ni samo šolska reforma, pa je poglavitno delo prav na ramenih učiteljev, kajti gre tudi za reformo šole same, tudi za tisti njen vidik, ko njena edina naloga ne bo le razlaganje sveta in pojavov v njem ter resnic o tem svetu, ampak bo zahtevnejša, bolj ambiciozna.
Morala bo ljudi usposobiti predvsem za to, da bodo znali razmišljati o tem svetu, o svojem položaju v njem, zato, da bi ga znali in mogli spreminjati. Svet je treba znati razumeti — razumeti zato, da ga izpopolnimo in spremenimo; kar so hoteli in kar so počeli Tomasinijeva, Kerenčič, Vrunč in Pintar in kar je poroštvo, da nam bo lažje nadomestiti nadvse bolečo izgubo tovariša Tita — z znanjem in ustvarjalnostjo, z novimi prodori marksistične misli kot teoretič-
ki jim bo šolo za več kot le za trenutne, pragmatične dosežke, temveč tudi za pogled naprej, v prihodnjo družbo svobodnih ljudi.
nega in revolucionarnega napotila za naša praktična ravnanja,
Razvoj in nova vloga Titovega sklada
Ugotovitev, da je treba v republikah in pokrajinah celostno ovrednotiti delovanje Titovih skladov in uskladiti njihovo delovanje z družbeno-ekonomskim razvojem, ni nova. O tem se razpravlja že dalj časa. Neposreden povod za spremenjeni namen sklada pa je dal tovariš Tito leta 1979, ki je poudaril, naj bi skladu zagotovili stalne finančne vire in razširili možnosti za pridobitev štipendij Titovega sklada za vse delavce, kmete in delovne ljudi ter njihove otroke. Titov štipendijski sklad naj bi tako postal vse bolj sredstvo delovnih ljudi za pomoč najbolj nadarjenim in družbeno-poli-tično dejavnim mladim delavcem in otrokom delavcev pri izobraževanju in usposabljanju za poklice, ki so združenemu delu najbolj potrebni.
O tej problematiki so razpravljali člani sveta za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL, na se ji, ki je bila pred nedavnim. Obravnavali so naloge, ki jih ima Titov sklad glede štipendijske politike v naši republiki in ugotovili, da uresniču-
jemo to politiko načrtno in uspešno. Kadrovske štipendije j dobiva okrog 26.000 učencev usmerjenega izobraževanja, nekaj manj je tistih, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev. 200 pa je štipendij Titovega sklada.
Glede na načrtovanje nalog Titovega štipendijskega sklada v jugoslovanskem merilu so razpravljale! podprli predlog, naj bi problematiko, skupno vsem republikam in pokrajinama, uredili z dogovorom. Hkrati na j bi omogočili neposredno dogovarjanje in ob tem upoštevali sistemska izhodišča štipendi jske politike in že urejena vprašanja v posameznih republikah in pokrajinah.
Svet je nadalje podprl pobudo, da čimprej uveljavimo sprejeti družbeni dogovor o štipendijski politiki v Sloveni ji. Razvi jati moramo taka razmerja, da se bosta hkrati s štipendijskim odnosom razvijala tudi delovni odnos in odgovornost. Ali povedano drugače: štipendijsko razmerje naj bo delavno razmerje. ,	,
T. D.
Temeljne značilnosti usmerjenega izobraževanja________________
usmerjeno
izobraževanje
V 6. in 7. številki Prosvetnega delavca smo prikazali sistem in programsko sestavo usmerjenega izobraževanja, tokrat pa bomo razčlenili vzgojno-izobraževalne programe in njihove značilnosti.
(Nadaljevanje)
delovnim in življenjskim izkušnjam udeležencev.
SESTAVINE PROGRAMOV
Doslej so vzgojno-izobraže-valni programi za pridobitev strokovne izobrazbe obsegali večinoma samo predmetnik s seznamom predmetov in predvidenim obsegom pouka ter učni načrt s splošnimi smotri, vsebino posameznih predmetov in didak-tično-metodičnimi navodili. Programi za dopolnilno izobraževanje in izpopolnjevanje pa so imeli največkrat komaj nakazane smotre ter bolj ali manj razčlenjeno izobraževalno vsebino. Nad to raven so se dvigali le posamezni programi, ki so sledili novejšim zahtevam sodobne splošne in andragoške didaktike.
Usmerjeno izobraževanje prinaša v tem bistvene spremembe: vzgojno-izobraževalni programi dobivajo mnogo širšo vlogo in več sestavin. Vsak vzgojno-izobraževalni program mora natančno določiti cilje in zahteve ter vsebinsko, didaktično-meto-dično in organizacijsko zamisel določenega izobraževanja. Program mora jasno opredeliti, komu je namenjen, kaj hočemo in moramo z izobraževanjem doseči, katere so bistvene vsebine, kako naj poteka učni proces in kako ga bomo prilagajali prejšnjim izkušnjam, ravni in potrebam udeležencev. Program mora določiti tudi način in obseg preverjanja znanja in tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati vzgojno-izobraževalna organizacija, ki želi izvajati program. Strokovni naziv, ki se je uveljavil v sodobni didaktiki za vsebinsko, organizacijsko in didaktič-no-metodično tako podrobno izoblikovan program ali programirani tečaj je curriculum.
Začasne smernice za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih je sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje, opredeljujejo program kot dokument, s katerim določamo smotre in vsebino vzgoj-no-izobraževalnega dela ter pogoje in način njegovega uresničevanja. Program je podlaga za načrtovanje in izvajanje izobraževanja pa tudi za samoupravno dogovarjanje med izvajalci in uporabniki o svobodni menjavi dela in ceni posameznih storitev.
Po zakonu o usmerjenem izobraževanju vsebuje vzgojno-izobraževalni program za pridobitev strokovne izobrazbe naslednje sestavine:
—	predmetnik, ki določa učne predmete in področja, obseg pouka in trajanje izobraževanja;
—	učni načrt, ki navaja za posamezne predmete in predmetna področja operativne smotre, izobraževalno vsebino, učbenike in druge pripomočke, vsebuje pa tudi metodična navodila za izvajanje učnega procesa in preverjanje znanja;
. — P°goje> ki jih mora izpolnjevati kandidat oziroma udeleženec, da se lahko vključi v izobraževanje, napreduje iz letnika v letnik in si na koncu pridobi določeno izobrazbo;
—	pogoje, ki jih morata izpolnjevati vzgojno-izobraže-yalna organizacija, da lahko izvaja program (minimalni materialni pogoji, vrsta in stopnja izobrazbe učiteljev) ter OZD, ki bo izvajala praktični pouk, proizvodno delo ali delovno prakso;
—	navodila za prilagajanje programa prejšnjemu znanju.
Tako sestavljen program za pridobitev strokovne izobrazbe in po teh načelih sestavljeni programi za usposabljanje ali izpopolnjevanje delavcev dajejo jasno usmeritev učiteljem, vzgojno-izobraževalnim organizacijam in drugim organizacijam združenega dela, pa tudi kandidatom in udeležencem izobraževanja.
Novi programi zahtevajo ustrezne učbenike in druge pripomočke. Sodobni učbenik vsebuje dostopno razlago učne snovi, vaje, naloge za preverjanje znanja, navodila za učenje in nasvet glede dodatne literature. Učbenikom dodajamo metodične priročnike za učitelje in druge pripomočke, ki skupaj z učbenikom sestavljajo tako imenovane didaktične komplete. Približno tako so zamišljeni tudi učbeniki in priročniki za usmerjeno izobraževanje, predvidene pa so tudi večje naložbe v sodobno opremljanje specializiranih učilnic za naravoslovne in družboslovne predmete, za obrambo in zaščito, za praktični pouk in druge potrebe.
VEČ SPLOŠNE IZOBRAZBE
Usmerjeno izobraževanje zagotavlja mladim in odraslim udeležencem višjo raven splošne izobrazbe, širše temelje strokovne izobrazbe in bolj odprte poti navzgor kot večina dosedanjih poklicnih in drugih srednjih šol. Da bi bila udeležencem olajšana prehodnost, vsebujejo programi srednjega izobraževanja v prvih dveh letih enotno skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo, skrajšani programi srednjega izobraževanja pa njene izbrane vsebine. Tako bodo dobili učenci bistveno višjo raven splošne izobrazbe, kot so jo dobivali na primer učenci dosedanjih poklicnih šol. Osredotočenost splošno-izobraževalne vsebine v prva letnika olajša vertikalno prehodnost, ki so jo doslej ovirali med drugim tudi različni programi splošno-izobraževal-nih predmetov posameznih vrst srednjih šol. S tako zasnovano skupno vzgojno-izobrazbeno osnovno uresničujemo napredna prizadevanja, značilna za ves sodobni svet, po višji splošni in kulturni ravni mladine in odraslih, ki jo zahteva sodobni znanstveni tehnični in družbeni razvoj.
Skupna vzgojno-izobrazbena osnova predstavlja v prvem letniku večino, v drugem letniku usmerjenega izobraževanja pa do polovice posameznih vzgojno-izobraževalnih programov. To pa ne pomeni, kot si nekateri napačno razlagajo, da predstavljata prva dva letnika skupaj z osnovno šolo nekako desetlet-ko. Usmeritveni del s strokovnimi vsebinami je bistvena sestavina vzgojno-izobraževalnih programov:	v	usmeritvenem
delu programa se učenci že v prvem letniku uvajajo v določeno področje dela, v drugem letniku pa bodo učenci pri nekaterih programih že sredi, pri skrajšanih programih pa celo že na koncu poti do strokovne izobrazbe. V tem se torej programska zgradba usmerjenega izobraževanja pri nas bistveno razlikuje od programskega sestava usmerjenega izobraževanja v nekaterih drugih republikah in pokrajinah, kjer je v prvih dveh letnikih težišče zgolj na splošnem izobraževanju.
Kakšna je vsebina skupne vzgojno-izobrazbene osnove, kakšno mesto imajo v njej posamezni predmeti in področja? To nam prikazuje predmetnik, ki ga je sprejel Strokovni vset za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije že leta 1979.
ŠIRŠI
STROKOVNI TEMELJI
Tudi pri strokovno-teoretičnih in praktičnih vsebinah bodo imeli vzgojno-izobraževalni programi za pridobitev strokovne izobrazbe po posameznih usmeritvah mnogo več skupnih temeljnih znanj kot doslej. Udeleženci izobraževanja bodo tako dobiH-šriše strokovne temelje za
delo ter dopolnilno izobraževanje in izpopolnjevanje v svoji stroki ali dejavnosti. Zakon o usmerjenem izobraževanju izrecno določa, da mora vsak program za pridobitev izobrazbe praviloma omogočiti izobraževanje za več sorodnih poklicev, del in nalog. Zato imamo znotraj posameznih usmeritev na začetku usmerjenega izobraževanja poudarek na skupnih znanjih, posebne zahteve posameznih poklicev pa bodo zajete v izbirnih vsebinah. Usmerjeno izobraževanje se torej odmika od dosedanje prakse, ko smo pri programiranju strokovnega izobraževanja izhajali iz profilov in zahtev posameznih poklicev, programi pa so ostajali v obsegu poklicnih znanj.
PREDMETNIK SKUPNE VZGOJNO-IZOBRAZBENE OSNOVE
Področja — predmeti	Skupno število ur
SPLOŠNO KULTURNO
Slovenski jezik in književnost	245
Umetnostna vzgoja	70
Tuji jezik	105
MATEMATIČNO
Matematika	105
NARAVOSLOVNO
Fizika	70
Kemija	70
Biologija	70
DRUŽBOSLOVNO
Samoupravljanje s temelji marksizma	113
Samoupravljalska praksa	27
Zgodovina	149
Geografija	79
Obramba in zaščita	149
TELESNO IN ZDRAVSTVENO Telesna vzgoja	140
Zdravstvena vzgoja	53
PROIZVODNO-TEHNIČNO
Osnove tehnike in proizvodnje	210
Navedenim predmetom moramo dodati še nekatere vzgojno-izobraževalne dejavnosti: v vsakem letniku po 10 dni za proizvodno in delovno prakso in po 5 dni za kulturne, naravoslovne, telesno-vzgojne in obrambne dejavnosti. Fakultativni predmeti obsegajo lahko še do 210 ur pouka.
Skupna vsebina 1. in 2. letnika:	1628 ur —	74,4	%
Obseg usmeritvenega dela:	560 ur —	25,6	%
Skupaj 1. in 2. letnik:	2188 ur —	100	%
Skupna teoretična in praktična znanja odpirajo znotraj posameznih programskih usmeritev pot v različne smeri in poklice. Na teh skupnih osnovah je bistveno olajšana vertikalna prehodnost. Sposobnejši delavci se bodo tako laže kasneje vključili v nadaljevalne programe srednjega izobraževanja in v programe višjega oziroma visokega izobraževanja. Na trdni strokovni podlagi bo lažja tudi horizontalna prehodnost: po končanem izobraževanju se bo delavec laže usposobil za različna sorodna dela in naloge enake zahtevnosti znotraj določene usmeritve. Vertikalna in horizontalna prehodnost znotraj usmerjenega izobraževanja ter ustrezna mobilnost pri samem delu pa so zahteve sodobnega tehnološkega razvoja in demokratičnih družbenih odnosov.
ZNOTRAJ USMERITEV NI PREGRAD
stranjuje — vsaj znotraj pos: meznih usmeritev — programsk pregrade. Uspešno izobražev; nje po določenem programu, nekaterih primerih pa tuc ustrezne delovne izkušnje, odp rajo pota v nadaljnje izobraže vanje v zahtevnejših programi — pa tudi k interdiscipliniranii programom, ki povezujejo me seboj različne usmeritve ali pa ji dopolnjujejo z vidika različni znanosti. Iz skrajšanih progra mov srednjega izobraževanj vodi tako pot v osrednje prc grame srednjega izobraževanj: iz teh v nadaljevalne program srednjega izobraževanja ali programe višjega in visokeg izobraževanja. Po zakonu usmerjenem izobraževanju s programi višjega in visokega izo braževanja oblikujejo na podlag ustreznih programov srednjeg izobraževanja, programi za pri dobitev visokega izobraževanj; pa se oblikujejo — vsaj včasih —
kot nadaljevanje ustreznih programov višjega izobraževanja. Tako je zamišljen tudi podiplomski študij, razen pri interdisciplinarnih programih, ki imajo lahko za podlago različne usmeritve.
Do najbolj zahtevnih poklicev, kot so na primer diplomirani inženirji različnih strok, diplomiran ekonomist ali pravnik, profesor srednje šole, psiholog ali zdravnik, so speljane poti le znotraj posameznih usmeritev: ko-vinarsko-predelovalne, elektrotehniške, kemijske, gozdarske, gradbene, ekonomske, pedagoške, zdravstvene itd. Prehodi med usmeritvami bodo občutno težji, saj bo moral kandidat, zlasti v višjih letnikih srednjega izobraževanja, nazaj k temeljnim znanjem stroke, v katero se preusmerja. Izbira usmeritvene več izbira poklica — bo torej odgovorna odločitev po končani osnovni šoli.
Srednje šole, ki bi kot doslej gimnazija pripravljale za višje in visoke šole različnih usmeritev, usmerjeno izobraževanje ne pozna. Kdor bi se pod vplivom preteklosti vpisal v naravoslov-no-matematično ali družboslovno usmeritev z namenom, da bi imel odprto pot v različne višje in visoke šole, se bo znašel pred omejenimi možnostmi nadaljnjega študija znotraj teh usmeritev, ki so že zdaj natančno opredeljene.
Odločitev za določeno študijsko usmeritev bo večini pomenila tudi odločitev za življenjsko delovno področje, za usmeritev nadaljnjega izobraževanja. Po vstopu v delo se bodo znanje in
pridobljene delovne izkušnje medsebojno bogatili in plemenitili ter ustvarjali podlago za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje. Izobrazba in znanje postaneta tako pomembna dejavnika človekove storilnosti in ustvarjalnosti, le-te pa spodbujata k nadaljnjemu izobraževanju in samoizobraževanju. Zamisel nenehnega izobraževanja odpira v tem neomejene razvojne možnosti.
ZNANJE —
GLAVNI VPISNI POGOJ
Zakon o usmerjenem izobraževanju uveljavlja načelo, ki so ga sprejeli vsi demokratizirani izobraževalni sistemi, da za vpis v nadaljnje izobraževanje ni merodajno le spričevalo uspešno končanega prejšnjega programa, ampak predvsem znanje.
V programe srednjega izobraževanja se lahko vključi, kdor je uspešno končal osnovno šolo ali
pa je s preiskusom znanja dokazal, da obvlada njen program. Podobno se lahko vključijo kandidati tudi v nadaljevalne programe srednjega izobraževanja: preskus znanja in ustreznega programa im enako veljavo kot formalno spričevalo. To načelo velja tudi za vključitev v izobraževanje za pridobitev višje ali visoke izobrazbe. Vrsto in obseg strokovnih znanj, ki so potrebna za vključitev v nadaljevalne programe srednjega izobraževanja, v programe višjega ali visokega izobraževanja, določijo strokovni sveti posebnih izobraževalnih skupnosti. Obseg in vrsto splošnih znanj, potrebnih za vključitev v višje in visoke izobraževanje, pa določa strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SRS. Vsak vzgojno-izobraževalni program vsebuje še morebitne druge pogoje (npr. delovne izkušnje, posebne nadarjenosti itd.).
-—111 111VS11 V C*
cija postajajo v sistemu permanentnega izobraževanja in vzgoje odločilni dejavniki človekovega napredka. Formalnih zaprek ni več, še najmanj pa bi bile upravičene pri vključevanju v programe za dopolnjevanje in izpopolnjevanje izobrazbe. Poti do znanja so lahko različne: šolanje, vodeno samoizobraževa-nje, čisto samoizobraževanje ali njihovo različne povezave. Ustvarjalno in operativno-uporabno znanje — ne le formalno spričevalo — je to, kar cenimo.
Nekateri žalujejo za časi, ko so šolske ocene krojile in zapečatile otrokovo in mladostnikovo življenjsko usodo. V sistemu nenehnega izobraževanja ni dokončnih uspehov niti porazov. Diplome naglo zastarevajo, zato imajo samo začasno, relativno vrednost. Vsakdo se lahko na višji ravni osebnostne zrelosti vrača k izobraževanju in uresniči ter celo preseže svoje mladostne cilje. Ne le pričakovanja staršev kot nekoč, ampak še bolj človekova osebna stremljenja odločajo o tem, do kod bo v okviru sposobnosti in stvarnih možnosti v življenju kdo prišel.
Bodo širše odprta vrata v izobraževanje na različnih ravneh nižala raven posameznih programov in znanje udeležencev? Zakon o usmerjenem izobraževanju daje uporabnikom in izvajalcem pristojnost, da pri posameznih vzgojno-izobraževalnih programih jasno opredelijo izobrazbene zahteve, izvajalce pa obvezuje, da nenehno preverjajo kakovost in uspešnost svojega vzgojno-izobraževalnega dela. Odprtost in zahtevnost izobraževanja se torej ne izključujeta. JOŽE VALENTINČIČ
Usmerjeno izobraževanje po dopisni metodi
Predlog zakona o usmerjenem izobraževanju med drugim predvideva tudi izobraževanje na daljavo ali pri nas uveljavljeno do-pisno-konzultativno metodo izobraževanja odraslih. Ta metoda izobraževanja odraslih s svojimi prožnimi izobraževalnimi oblikami, programi ter s svojo razširjenostjo in dostopnostjo omogoča pridobitev splošne in strokovne izobrazbe vsakomur ne glede na oddaljenost od študijskega središča. Njena prednost je tudi v tem, da si udeleženci izobraževanja sami določajo čas, kraj in ritem učenja, saj gre pri tej metodi za vodeno izobraževanje, ki temelji na samoizobra-ževanju.
Za izobraževanje po dopi-sno-konzultativni metodi so se zavzeli številni udeleženci izobraževanja pri Dopisni delavski univerzi že v javni razpravi o predlogu zakona o usmerjenem izobraževanju. Izrazili so enotno zahtevo in potrebo po tej obliki izobraževanja, ker je zelo primerna za izobraževanje ob delu.
Dopisno-konzultativna metoda izobraževanja odraslih omogoča pridobivanje splošne in strokovne izobrazbe tudi delavcem na začasnem delu v tujini. V ta namen delujejo pri Dopisni delavski univerzi trije izobraževalni centri v Zahodni Nemčiji (zahodni Berlin, Miinchen, Stuttgart). Dopisna delavska univerza je povezana v skupnost jugoslovanskih organizacij za izobraževanje delavcev na začasnem delu v trujini.
Glede na razširjenost dopi-sno-konzultativne metode v Sloveniji in zunaj njenih meja ugotavljamo, da ne gre za regijsko, temveč za republiško izobraževalno organizacijo. To pomeni, da se je Dopisna delavska univerza pripravljena vključiti v sistem vzgoje in izobraževanja in se podrediti vpisnim pogojem ter možnostim za izobraževanje ob delu. Zavedati se moramo, da si čedalje več delavcev želi pridobiti izobrazbo po tej poti prav zaradi navedenih prednosti.
Temeljnj pogoji za nadaljnji razvoj dopisno-konzultativnega izobraževanja odraslih so:
— ohraniti in razvijati Center za dopisno-konzultativno izobraževanje odraslih, ki je poliva-
lentno razvejen (svoja študijska središča ima po vsej Sloveniji in v tujini);
—	oblikovati močan andragoški team sodelavcev centra, team mentorjev, organizatorjev ter team avtorjev za pripravo učbenikov, prirejenih za dopisni način izobraževanja ter vodil, ki usmerjajo dopisnike pri samoi-zobraževanju;
—	ob centru morata biti založba in tiskarna, ki te učbenike hitro in kakovostno natiska.
Vse to je Dopisna delavska univerza v triindvajsetih letih delovanja že razvila.
Dopisna delavska univerza že od vsega začetka razvija dopi-sno-konzultativno izobraževanje ob delu. Na tem področju imajo strokovnjaki — andragogi, ki delujejo pri dopisni delavski univerzi, bogate izkušnje, ki so nepogrešljive za to posebno metodo izobraževanja.
Usmerjeno izobraževanje predvideva enotnost vzgojno-izobraževalnega dela ne glede na starost udeležencev izobraževanja. Zato menimo, da večina šol za mladino, ki naj bi prevzele tudi izobraževanje odraslih, nima tudi usposobljenih andra-gogov, ki bi ta proces strokovno vodili. Enotnost vzgoje in izobraževanja nikakor ne bo porušena, če bo Dopisna delavska univerza še naprej izobraževala odrasle po dopisni poti.
Izobraževalna skupnost Slovenije je v osnutku predloga, ki predvideva število vpisnih mest za novince po usmeritvah srednjega izobraževanja za šolsko leto 1980-81 po občinah in regijah, upoštevala izobraževanje odraslih po dopisni metodi le za poklicno administrativno in ekonomsko šolo, druge verificirane šole pri Dopisni delavski univerzi pa so izpuščene.
Utemeljitve in potrebe kažejo, da bi se morala Dopisna delavska univerza, ki se edina v Sloveniji strokovno ukvarja z dopisnim izobraževanjem, še naprej razvijati. O nadaljnjem razvoju Dopisne delavske univerze mora odločati širša družbena skupnost, predvsem pa združeno delo glede na ugotovljene potrebe po kadrih.
Izobraževalni center pri Dopisni delavski univerzi Univerzam
GIMNAZIJA JOSIPA JURČIČA, STIČNA,
61295 IVANČNA GORICA
razpisuje prosta dela in naloge:
—	2 profesorjev matematike in fizike
—	profesorja zgodovine-umetnostne zgodovine
—	profesorja telesne vzgoje — ženske
—	profesorja telesne vzgoje — moški (polovična zaposlitev)
—	profesorja geografije, samoupravljanja s temelji marksizma in sociologije
—	profesorja angleškega jezika (polovična zaposlitev)
Razpisna komisija
DOMA UČENCEV HEROJ TITO, KOPER
razpisuje prosta dela in naloge:
—	psihologa-pedagoga za nedoločen čas
Pogoji:
visoka izobrazba, zaželene delovne izkušnje, ustrezne moralno-poli-tične lastnosti
—	2 vzgojiteljev za nedoločen čas
—	2 vzgojiteljev za določen čas
Pogoji:
—	višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri, prednost imajo diplomanti domske vzgoje;
—	zaželeno čimveč delovnih izkušenj;
—	ustrezne moralno-politične lastnosti.
Prijave, naslovljene na Dom učencev Heroj Tito, Koper, Cankarjeva 5, sprejema razpisna komisija 14 dni po objavi razpisa.

Leto vzgojno-izobraževalnih programo
I

Brez vžgano-izobraževalnih programov si težko predstavljamo bistvo reforme usmerjenega izobraževanja. Šole, ki se potegujejo za posamezne usmeritve, često ne vedo, ne kaj iščejo, še manj pa, kako bodo sprejeto uresničile. Postaviti mrežo šol in sprejeti posamezne usmeritve brez poznanih vzgojno-izobraževalnih programov, je nekaj podobnega, kot da bi imeli le tovarno brez potrebne tehnologije, brez zagotovljenih in znanih virov energije in da niti tega ne bi vedeli, kaj bomo izdelovali.
V javni razpravi o uvajanju reforme usmerjenega izobraževanja smo nemalokrat opozarjali na številne pomanjkljivosti, ki so opozarjale, da bodo slabile učinek reforme. Pudarjali smo, da niso zagotovljene možnosti, opozarjali na povsem nejasne vertikalne povezave in prehode, na nedodelane povezave med organizacijami združenega dela in šolami, na nerešena kadrovska vprašanja — skratka, na vse tisto, kar naj bi vsebovali prihodnji vzgojno-izobraževalni programi. Vzgojno-izobraževalni programi, ki jih opredeljuje zakon o usmerjenem izobraževanju, predstavljajo pravo metodologijo, po kateri bomo ugotavljali, ali je kako vzgojno-izo-braževalna organizacija sposobna sprejeti program ali ne. Po zakonu o usmerjenem izobraževanju določa program za pridobitev izobrazbe zlasti:
»— učni načrt, ki obsega operativne smotre vzgojno-izobra-ževalnega dela, njegovo vsebino po posameznih predmetih, predmetnih področjih in drugih sestavinah učnega načrta ter po zaokroženih časovnih obdobjih, seznam učbenikov literature in drugih sredstev, navodila za diferenciacijo temeljnih vsebin in vsebin, namenjenih predvsem poglabljanju in razširjanju znanja, oblike organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela ter obvezne oblike in obdobja za preverjanje in ocenjevanje znanja;
—	predmetnik, ki opredeljuje obseg vzgojno-izobraževalnega dela po posameznih predmetih, predmetnih področjih in drugih sestavinah učnega načrta ter trajanje izobraževanja po programu;
—	pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat, da se lahko vključi v izobraževanje po tem programu oziroma po njegovem izbirnem delu,
—	pogoje za napredovanje;
—	vrsto in stopnjo izobrazbe učiteljev in drugih delavcev za vsak predmet, predmetno področje oziroma drugo sestavino učnega načrta;
—	minimalne materialne pogoje, ki jih mora izpolnjevati •izobraževalna organizacija, da lahko izvaja izobraževanje po programu;
—	navodila, kako se program prilagaja predhodnemu znanju, delovnim in življenjskim izkušnjam, ko se po programu izobražujejo odrasli.«
V sedanji razpravi o mreži šol usmerjenega izobraževanja so se zdajšnje šole potegovale za usmeritve ali programe znotraj usmeritev; nič manj logično pa ne bi bilo, če bi na osnovi znanih vzgojno-izobraževalnih programov, družbenih potreb in vpisnega zaledja udeležencev preverjali, kjer je kak program mogoče in utemeljeno uresničiti. Za tako pot pa je seveda vzgojno-izobraževalne programe treba imeti in poznati. Tega pa ni!
Če bi samo pomanjkanje vzgojno-izobraževalnih programov narekovalo odločitev o postopnem uvajanju reforme usmerjenega izobraževanja, bi bila odločitev pravilna; ker pa so na to vplivali še drugi vzroki, velja to še toliko bolj.
Odločitev o postopnem uvajanju reforme ne sme pomeniti niti kratkega predaha v sedanji dejavnosti; nasprotno, biti bi morala svareč signal, da smo premalo in da moramo s še bolj načrtnim delom nadomestiti zamujeno.
Nesporno je, da moramo-zdaj temeljno pozornost nameniti pripravi vzgojno-izobraževalnih programov. Pri tej zahtevi ne gre seveda za to, da bomo imeli nek nov dokument na nekaj desetih straneh, temveč gre za to, da bo osmošolec jasno vedel, kam ga program vodi in kaj zahteva od njega na vsej poti. Gre tudi za to, da bo delavec v združenem delu, ko se bo kot oclcgat odločal za program, vedel, kaj mu le-ta daje in kaj od hjegazahteva in končno tudi za to, da bodo izvajalci vedeli, kakšne pogoje bodo morali izpolniti, če bodo hoteli kak program uresničiti.
Logično je, da lahko vertikalno zgradbo kakega vzgojno-izobraževalnega programa gradimo samo postopoma. Mislim, da bi ob sami odločitvi, da uresničimo reformo postopoma, morali takoj sprejeti konkreten republiški dogovor, kjer bi natančno določili posamezne nosilce nalog pri pripravi programov, ter roke, do kdaj morajo biti le-ti pripravljeni.
Ni dvoma, da je prvo na vrsti pri pripravi programov srednje šolstvo, ki mora oblikovati prve tri stopnice do vrha katerekoli usmeritve. Srednje šolstvo je v primerjave z visokim gotovo na boljšem, kajti program skupne vzgojno-izobrazbene osnove, pa naj bo že tak ali drugačen, že imamo. Prav zato, ker poznamo skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo, in ker so vsaj nekatere
posebne izobraževalne skupnosti o nadaljevalnih programih že razpravljale, je lahko rok za izdelavo vzgojno-izobraževalnih programov srednjega šolstva precej krajši. Zahteva po čimprejšnji objavi programov srednjih šol je še toliko bolj utemeljena, ker bodo ti programi osnova za izdelavo programov visokih šol. Povezanost vzgojno-izobraževalnih programov srednjih in visokih šol, ki sta jo v javni razpravi o predlogu zakona o usmerjenem izobraževanju posebej izpostavili obe slovenski univerzi, je resnično tolikšna, da visoke šole, skorajda ne morejo graditi svojih programov, če niso znani programi srednjih šol. »Skoraj da« poudarjam namenoma zato, da visoko šolstvo ne bi čakalo, kdaj bodo srednješolski programi gotovi, in bi se šele potem lotilo priprav. Ne samo mogoče, celo nujno je, da nastajajo osnove visokošolskih programov vzporedno s programi srednjih šol razumljivo pa je, da bodo vzgojno-izobraževalni programi visokih šol lahko dobili dokončno podobo, ko bo znano, na čem iz srednjega šolstva lahko temeljijo.
Ni dvoma, da so precejšen vzrok nejasnosti, ki nastajajo pri pripravi reforme usmerjenega izobraževanja, prav neizdelani vzgojno-izobraževalnimi programi. To se je najbolj jasno pokazalo pri usmerjanju mladine, ki ji ni nihče mogel pokazati ne zahtev izobraževalnega programa, ne vertikalne poti, niti končnega cilja, ki naj ga udeleženec izobraževanja doseže. Ob znanih programih bi bilo tudi vprašanje, kako naj bo razpredena šolska mesta, gotovo manj sporno. Verjetno bi marsikatera šola ugoto-
vila, da so postavljeni progf* težko uresničljivi predvsem s' drovskega, materialnega in f storskega vidika.
Če bi imeli poznane vzgoji izobraževalne programe, bi l' jasno vedeli, koliko uči tet nam primanjkuje in česa se treba lotiti, da bomo to vrzeb polnili. Ob znanih programi!1 potrebah po kadrih bi že zf lahko začeli načrtovati izobr^ vanje manjkajočih profilov f1 dagoškega kadra.
Tudi za učbenike in še ne!' tere didaktične pripomočke vzgojno-izobraževalni progi* nujna osnova. Če bi želeli, da!1 letu 1983 imeli za 3. let1* ustrezne učbenike in da bi avt' jem učbenikov dali ustrezen i za pripravo, potem bi že zdaj d rali imeti vzgojno-izobraževal' programe. Če tega ne bo, pol< spet ne bomo imeli učbenikov! programu za skupno vzgoje1' zobrazbeno osnovo.
Leto, ki je pred nami, bi nf ralo biti leto vzgojno-izobrair valnih programov, natančni1 leto, v katerem bi programe f pravili. Če vzgojno-izobražev*' nih programov ne bomo in1* pripravljenih po vsej vertiks bo novi vzgojno-izobraževaj sistem spet ostal sistem s ste'’ nimi pomanjkljivostmi in n£’ nankami, skratka, sistem, ki! ne bomo mogli sprejemati v nekaj svojega. Prav zato bi n1' rala Republiški komite za vzg*1 in izobraževanje ter telesno k1.
(
turo in izobraževalna skupn1
Slovenije oziroma ustrezne p sebne skupnosti takoj zadoli vse, ki so odgovorni za pripra'1 vzgojno-izobraževalnih progr| mov na vseh ravneh, da opra'1' svoje naloge, m gr. VALENTIN PIVK ___________________________X
CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA PTUJ, VOLKMERJEVA 19
razpisuje prosta dela in naloge
TOZD GIMNAZIJA SPLOSNE IN PEDAGOŠKE SMEl1 DUŠAN KVEDER, PTUJ
—	učitelja slovenskega jezika, P
—	2 učiteljev telesne vzgoje (1 ženska, 1 moški), P
—	učitelja angleškega in nemškega jezika, P
—	učitelja nemškega in angleškega jezika, P
—	učitelja fizike, P
—	učitelja matematike, P
—	učitelja matematike in fizike, P
—	učitelja glasbenega pouka (instrument), P
—	učitelja tehničnega pouka, PRU
Za vsa zgoraj navedena delovna mesta velja zaposlitev za nedolo# čas.
—	učitelja angleškega in nemškega jezika, P, za določen čas od L1
1980	do 31. 8. 1981
—	učitelja geografije in sociologije, P, za določen čas od 1.9.1980« 31. 8. 1981
—	učitelja matematike, P, za določen čas od 1.9.1980 do 30.6.1$ (nadomeščanje delavca, ki služi vojaški rok)
—	učitelja telesne vzgoje, P, za določen čas od 1. 9. 1980 do 30.'
1981	(nadomeščanje delavca, ki služi vojaški rok)
—	učitelja slovenskega jezika, P, za določen čas od 10.11. 1980 ^ 30. 6.1981 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dof stu) k
TOZD GOSPODARSKO UPRAVNE ŠOLE JOŽE LACKfl PTUJ
OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE
razpisuje prosta dela in naloge:
—	učitelja matematike, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 1. 9. 1980
—	učitelja razrednega pouka s polnim delovnim časom in za nedoločen čas za podružnično šolo Lepa njiva, stanovanje
—	učitelja razrednega pouka s polnim delovnim časom za določen čas od 1. 9. 1980 do 28. 2. 1981
—	učitelja razrednega pouka s polnim delovnim časom za določen čas od 1. 9. 1980 do 15. 4. 1981.
OSNOVNA ŠOLA DRAGOTIN KETTE (POŠ)
NOVO MESTO
razpisuje dela in naloge:
—	3 vzgojiteljev za delo v internatu, PRU ali P
—	učitelja telesne vzgoje, PRU ali P z dopolnilno ortopedagoško izobrazbo
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE JOŽE SLAK-SILVO, TREBNJE
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Čatež, PRU ali U
—	učitelja likovne vzgoje, PRU ali P
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
—	učitelja slovenskega jezika, P
—	2 učiteljev telesne vzgoje, P (1 ženska, 1 moški)
—	učitelja obrambe in zaščite, P
—	učitelja matematike, P
—	2 učiteljev gospodarsko-upravnih predmetov, diplomiran ekon1 mist s pedagoško in andragoško izobrazbo
—	3 učiteljev strojepisja, PRU
—	učitelja stenografije, PRU
—	učitelja samoupravljanja s temelji marksizma, P
—	učitelja slovenskega jezika, P, za določen čas od 1. 9.1980 do 4. 1981 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopust
—	učitelja gospodarsko-upravnih predmetov, diplomiran ekonomi51 za določen čas od 1. 9.1980 do 10.4.1981 (nadomeščanje del*’ ke, ki bo na porodniškem dopustu)
TOZD KOVINARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA VELJKO VlAi
HOVIČ, PTUJ
—	učitelja slovenskega jezika, P
—	učitelja geografije, zgodovine in samoupravljanja s temelji mark*1' zrna, P
—	učitelja telesne vzgoje, P
—	učitelja obrambe in zaščite, P
—	učitelja samoupravljanja s temelji marksizma, P
—	učitelja matematike, P
—	učitelja kemije in biologije, P, dopolnjevanje na ostalih
—	vodjo delavnice, PRU (inženir strojništva in pedagoški izpit)
TOZD DOM UČENCEV PTUJ
—	vzgojitelja za učence CSUI, PRU ali P, pedagoška smer
—	2 vzgojiteljev za učence DNRO, ortopedagog smer DPO ali F*
Kandidati naj pošljejo prijave, kratek življenjepis in dokazila o i^ brazbi v 15 dneh po objavi razpisa na posamezne TOZD Centra sre*1 njega usmerjenega izobraževanja Ptuj.
Začasno lahko takoj rešimo stanovanjsko vprašanje.
n Kaj bi svet brez srečnih otrok
^ Pogovor z učiteljico Vido Blažko
c/ »... Zasmejali se boste, jaz pa S1 vam rečem: zasvojila me je mla-p;|	Ves čas v življenju doživ-
ljam eno samo veliko pomlad. Delam, poučujem in se učim. if ločnica med učiteljico in prijatelj i‘co ie nekaj posebnega. Otroška e rahločutnost se ne zaupa komur-jjj Koli.
ji| Poglejte jih! Za danes je pouk jA končan. Oni pa stojijo pred ra-gjt Zredom in čakajo, da bi jih zapodi sHla tudi v popoldanskem času. Z lutkami. Z odkrivanjem drobnih $ literarnih skrivnosti. Morda samo t (	5 pogovorom o povsem vsakda-
ni njih zadevah...«
Menda so otroci, kljub vsej pe-tii dagoški znanosti, še vedno ne n Povsem odkrit svet. Stvarem, ki , osrečujejo odrasle, sami pogosto [f; obračajo hrbet. V svetu, ki jih ob-a|:	k roža, iščejo toplino. Iščejo
lti drobna zadovoljstva, ne da bi ve-J deli, da hrepenijo po sreči, tn če HČI riikjer drugje, morajo najti vse to v — šoli. Včasih mora učiteljeva 0« Pozornost nadomeščati starše. $ Starši? Veliko svojih dejanj ne ej( morejo z ničimer opravičiti. pP Zanje bi morala biti največja vf sreča, kadar imajo ob sebi uspešni nega in zaupljivega otroka.
Kadar izgubijo bitko z otrokovim a|j Zaupanjem, izgubijo bitko z otro-,vi| kom. In kaj jim ostane potem? lC; Siva in papirnata podoba staršev,
I ji Zlomljena želja po prijateljstvu in družinski sreči.
Da, nekoga moraš imeti rad. rol Nekomu moraš zaupati; zaupati (i) Pravočasno. Težave se razraščajo j kakor obup. Ozdraviti jih je pS ležko.
[ji »... Starši želijo svojim otro-afj kom uspeh. Toda pri tem jim po-,r; gosto zmanjka vztrajnosti. Hote-'ij’ nje brez truda je jalovo. S kakšnim ponosom pripeljejo svoje ljubljenčke v prvi razred; čez čas s pa jih, vsaj nekateri, prepustijo i, zgolj šoli.
Omenjate čas, ko sem bila partizanska učiteljica. Včasih so Primerjave nemogoče. Takrat so
prihajali starši in otroci v šolo z neverjetnim navdušenjem. Neverjetnim? Ne. V kraju kjer sem poučevala, so prišli prvič v slovensko šolo. Seveda, na Primorskem je bilo to. V Selu pri Črničah, kjer sem se tudi rodila. Sto hiš je bilo v naši vasi in med vojno nobenega izdajalca. S partizani smo prirejali mitinge in se veselili še tako drobnih zmag. Tudi partizanska šola je bila zmaga. Z njo smo začeli takoj po kapitulaciji Italije, ko se je partizansko gibanje že tako razširilo, da nismo več priznavali okupatorjevih zakonov. Pravzaprav jih nismo priznavali nikoli. Na vsakem koraku smo s slovensko besedo in pesmijo krepili našo narodno zavest.
Sedemnajst let sem imela, ko sem postala na pobudo vaškega odbora Osvobodilne fronte partizanska učiteljica. Moji učenci so bili višji in krepkejši kot jaz. Spominjam se, da so prinašali v šolo celo bombe.
Nepozabna leta. Sama ne vem, kdo je takrat komu bolj pomagal: otroci,starši, učiteljica... Večkrat me je obiskala Minka Pahorjeva. Spominjam se tudi Mare Sam-sove Tuge. Z njuno pomočjo sem začela odkrivati prve pedagoške zakonitosti. Zdaj vem, da sem se takrat zelo veliko naučila.«
Utrinki iz ranega otroštva. Stanovali so blizu šole. V njej je bila mati nekaj časa čistilka. Včasih, kadar ji je Vida pomagala, je sedla za kateder. V mislih si je predstavljala, da sedi v klopeh skupina rdečeličnih otrok. In Vida jih je poučevala... Že takrat je dobro vedela, kje tičijo njene poklicne želje. Nič čudnega ni, da je ostala zvesta učiteljskemu poklicu tudi po vojni. Najprej se je udeležila v Pivki dvomesečnega učiteljskega tečaja.
»... Mislim, da se mi je prav mudilo med učence. Moje prvo delovno mesto je bilo v vasi O Cizlja, tam ob robu Čičarije. Ljudje
so me navdušeno sprejeli. Bila sem prva slovenska učiteljica. Bolj kot hude revščine in tega, da sem najprej poučevala brezplačno, se spominjam srčnosti tistih ljudi. Sicer sem bila pa revščine navajena. Oče, ki je umrl leta 1943, je pustil materi v oskrbo šest otrok. Njo pa, se zdi, da so reševale izredna delavnost, doslednost in strogost. Vsem šestim otrokom je zapustila izredno doto. Naučila nas je delati, naučila nas je poštenja!
Po letu dni sem odšla v Hrpelje Kozino in zatem, dvajsetletno dekle, na Barje v Ljubljano. Celo ruščino, ki se je nisem nikoli učila, sem morala poučevati. Učila sem se pač lekcijo ali dve pred učenci.«
Naslednjih petindvajset let je preživela na osnovni šoli Ledina v Ljubljani. »Sem sploh sposobna za poučevanje na tej šoli?« je razmišljala. Med drugim so
prihajali v to šolo k hospitacijam tudi učiteljiščniki. Da, petindvajset let. Leta izpopolnjevanja, dozorevanja in sreče.
Zasmeje se. »Pravzaprav sem vse življenje srečna.« Ali pa odpustljiva, se vmešam v njeno razmišljanje. Ob delu z otroki človek pozabi na težke trenutke. Ustvariš si srečno družino, dobiš možnosti za uspešno delo in... In vendar ostane neizpolnjena želja. Leta 1973 je diplomirala na pedagoški akademiji. Od nekdaj jo je mikal študij psihologije, toda vedela je, da bi mu ob družinskih obveznostih ne bila kos. Njena trma ali pa volja, ki jo je gnala k uresničitvi vsega, kar si je postavila za cilj, je bila ranjena.
Govorila je o številnih rodovih mladih učiteljev, o njihovem praktičnem izpopolnjevanju.
»... Bila so leta, ko so odhajali na učiteljišče zelo dobri dijaki. Vodila jih je želja po poučevanju,
Vida Blažko z učenci
po odkrivanju skrivnosti pedagoškega sveta. V zadnjem obdobju zaznavam spremembe in ob njih mi zavre kri. Dogaja se, da prihajajo v pedagoško gimnazijo tisti, ki so bili na drugih šolah zavrnjeni. Vprašam se, kaj obeta pedagoški razred, kjer se zberejo predvsem dijaki z dobrimi in zadostnimi uspehi! Je to zagotovilo za dobre pedagoške delavce? Gre za politično vprašanje, za poseben družbeni problem. Kako ob tem doseči ustrezno ovrednotenje učiteljevega dela?«
Da, tudi o tem je veliko razmišljala in razpravljala učiteljica VIDA BLAŽKO. Pisala je in utemeljevala učiteljsko delo kot družbeno koristno. Pisala je o osebnih dohodkih, ki so bili od nekdaj pod povprečjem v primerjavi z drugimi primerljivimi poklici. In se je dogajalo, da so učitelji razpravljali bolj o točkovanju in neustreznih osebnih dohodkih kot o metodičnih ter pedagoških problemih. V kolektivih pa je raslo nezadovoljstvo. Razmere so se nekoliko uredile, čeprav se zdi, da dober učitelj ne bo nikoli nagrajen tako, kot bi zaslužil za svoj trud.
Leto 1973. Učiteljica Vida je zapustila Ljubljano. Ob resnici, da je pri tem doživela svojevrsten stres, bi ji lahko nekdo pritaknil očitek malomeščanstva. Saj je vendar kmečka hči in z izostrenimi merili za vrednotenje otrok! Pa vendar; v Ljubljani je zapustila pot, ki je bila tlakovana s petindvajsetimi uspešnimi leti. Kamor gre mož...
»... V Novi Gorici se mi ni posrečilo dobiti zaposlitve. Sprejeli so me na osnovni šoli v Mirnu. Najprej sem se počutila kakor začetnica. Leto dni sem potrebovala, da sem se vživela v šolo in
novo okolje. Toda, prišla sem vendar med prijatelje, med otroke.«
Hotel sem reči: ponekod se bojijo preveč uspešnih ljudi! Zastrmel sem se skozi šolsko okno.. Veliko priznanj je dobila'za svoje delo, mi je vrelo v mislih. Letos so ji dodelili Žagarjevo nagrado. Obrazložitev je dolga, pa vendar skromna za tako požrtvovalno delo. Vem, tega ji ne smem omeniti. Menda so jo v Ljubljani vabili na vodilno pedagoško delovno mesto. »Hočem imeti neposreden delovni stik z otroki,« jim je odgovorila. Mislim, da mi pripoveduje o sodelovanju s starši, o roditeljskih sestankih, kratkih in delovnih. O tem, da jih povabi nekajkrat v letu na hospita-cijo v razred...
»Glejte,« pravi, »če se starši ne bi zanimali za novo matematiko, bi lahko celo izgubili avtoriteto v očeh sedemletnega otroka. Tudi njim je treba pomagati!«
Imenitno je, komur se posreči iz leta v leto bolj ljubiti svoj poklic. Vido Blažko osrečuje v dno duše. Ob svojem delu ne pozna živčne napetosti, še manj pa dolgočasje, ki bi ubijalo ustvarjalnost. S svojo mirnostjo vpliva tudi na učence. Učiteljica in razred postanejo celota — delo postane razvedrilo. Če ob vsem tem zasleduješ pedagoško znanost in iščeš nove uporabne metode, je monotonost tuja tudi dolgi vrsti let.
In čisto na rob...
»... Mati sem in srečna s svojo družino. Gospodinjim, kot je pač narodni običaj in ob tem poslušam operne melodije. Trgam trenutke za mir s knjigo in delam načrte. Še veliko jih imam. Ne zmanjka jih, kot ne bo zmanjkalo srečnih otrok.«
SILVO TERŠEK
Pestra in usklajena dejavnost
ti	---------------------------—----------------
■ Zveza prijateljev mladine Slovenije je tudi letos — tako kot vsako Jeto doslej — pripravila zelo pestro dejavnost v sodelovanju s svetom > Zveze pionirjev Slovenije, z drožbeno-političnimi organizacijami v pbčinah ter s komisijo za razvijanje in ohranjanje tradicij NOB. Uskla-* jena dejavnost pionirjev, ki bo zajemala srečanja, prireditve in akdje, bo potekala vse leto v jugoslovanskih pionirskih igrah, tokrat pod ge-' slom NARAVA — ZDRAVJE — LEPOTA.
Naj naštejemo le nekaj teh razgiban 3i dejavnosti.
kurirčkova pošta 1980
Letos je Kurirčkova pošta posvečena 35. obletnici osvoboditve in krepitvi splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
Kurirčkova pošta je tradicionalna akcija v okviru dejavnosti Pionirjev za razvijanje in obujanje revolucionarnih tradicij NOB.
Bistvena zahteva pionirja ku-• rirja v tej akciji je, da varno in j brez zastojev prenese zaupano sporočilo do naslednje javke.
Kurirčkova pošta v letu 1980 Je potekala takole:
„ Proga »P« — Primorska. Za-cetek v Ajdovščini, kjer praznujemo 35. obletnico ustanovitve Prve slovenske vlade;
proga »TV« — Dolenjska. Začetek v »Bazi 20«,Udeleženci NOB vse pogosteje opozarjajo na propadanje ohranjenih barak. Začetek Kurirčkove pošte v Bazi 20 naj bi opozoril na zdajšnje stanje in spodbudil akcijo pionirjev in mladine za obnovo tega spomenika NOB;
proga »G« — Gorenjska. Začetek v Kranjski gori. Posvečen zadnjim bojem Jeseniško-bo ninjskega odreda in IV. armade
JLA. Borci dveh enot so tu prekoračili Korensko sedlo in pomagali osvobajati Koroško;
proga »Š« — Štajerska. Začetek v kraju Gančani. V tem kraju je padel Stefan Kovač-Marko, ki je bil idejni vodja narodnoosvobodilnega gibanja v Prekmurju. V tem kraju se tudi začne planinska transverzala kurirjev in vezistov Slovenije;
proga »K« — Koroška. Začetek v kraju Poljana. Tu so bili zadnji boji v 2. svetovni vojni v Evropi.
Poti Kurirčkove pošte so se začele 22. marca 1980.
SREČANJE PIONIRJEV ZGODOVINARJEV IN LIKOVNIKOV
Tradicionalno akcijo srečanje pionirjev zgodovinarjev organizira Svet za delo s pionirji že deset let. Letos bodo pionirji zgodovinarji raziskovali na temo: IZVIRNO GRADIVO NOB V DOMAČEM KRAJU. Lani je sodelovalo že 80 zgodovinskih krožkov na osnovnih šolah. Njihovo število in število vključenih pionirjev nenehno parašča.	.	.
KVIZ bo na temo: VRSTE ZGODOVINSKIH VIROV
MED NOB IN NJIHOVO VREDNOTENJE.
Organizacijo letošnjega srečanja mladih zgodovinarjev in likovnikov bo prevzela občinska konferenca ZPM Ljubljana Vič-Rudnik.
POHOD PIONIR!EV PO POTEH OSVOBODITVE
Srečanje zgodovinarjev predstavlja sočasno tudi začetek pohoda slovenskih pionirjev, sklene pa se na zboru pionirjev. S to akcijo bomo letos počastili konec bojev v drugi svetovni vojni, osvoboditev naše domovine in zmago ljudske revolucije. Pot pohoda bo vključevala 14 občin, začela pa se je v Ljubljani. V pohodu sodelujejo pionirji iz občin Ljubljana Vič-Rudnik, Vrhnika, Logatec, Postojna, Idrija, Ajdovščina, Tolmin, Nova Gorica. Koper, Izola. Piran, Ilirska Bistrica, Cerknica in Sežana.
ZBOR PIONIRJEV JUGOSLAVIJE
Zbor pionirjev Jugoslavije predstavlja sklepno manifestacijo paonirjev v delovnem letu. Vsebina pa bo letos posvečena osvoboditvi, sklepu JPI Narava — Zdravje — Lepota, pionirski solidarnosti in samoupravljanju 20. in 21. junija 1980. Vsako leto sodeluje 5 do 8 tisoč pionirjev, mladine in odraslih iz Slovenije, drugih republik in pokrajin, zamejstva in otrok naših zdomcev.
TABOR SUTJESKA
*
To je zvezna akcija. Vsaka republika in pokrajina organizira tabor »Sutjeska«, na katerem sodelujejo pionirji delegati iz vseh republik. V Sloveniji je ta tabor v občini Novo mesto in traja od 1. do 21. julija. Glavni pomen te akcije je razvijanje in ohranjanje tradicij NOB (bližina Baze 20 kot zelo pomemben kraj iz NOB za vso Slovenijo) in razvijanje bratstva, enotnosti in prijateljstva med narodi in narodnostmi Jugoslavije.
Tabor'traja 21 dni (v lanskem letu je zaradi pomanjkanja denarja trajal 14 dni); v tem času pionirji spoznavajo slovenske kraje in ljudi, si ogledajo več organizacij združenega dela. plavajo, taborijo ipd.
Slovenski pionirji bodo v drugih republikah sodelovali takole: Grosuplje v SR BiH, Slovenske Konjice v SR Črni gori, Kamnik v ŠR Srbiji, Ljubljana Bežigrad v SR Makedoniji, Ajdovščina v SR Hrvaški, Trebn je v AP Kosovo, Črnomelj v AP Vojvodini in Mozirje v ŠR Slo veniji.
TEKMOVANJE ZA ZNAK PARTIZANSKIH ENOT
Ta dejavnost slovenskih pionirjev pomeni doživljanje in razvijanje nacionalne zavesti, spoznavanje krajev, znanih iz NOB, privzgajanje ljubezni do svojega naroda, do drugih narodov in narodnosti SFRJ. Pionirji osvajajo bronasti, srebrni in zlati znak partizanskih enot s tem, da obiskujejo kraje, znane iz NOB najprej v svoji občini, nato v sosednji, na koncu ,pa še^ kraje, pomembne v slovenskem merilu.
SREČANJE PIONIRJEV PROMETNIKOV
Ob tekmovanju Kaj veš o prometu — poteka tudi srečanje pionirjev prometnikov, ki je bilo
letos 18. in 19. aprila v Ptuju. Da bi zagotovili večjo varnost v cestnem in "železniškem prometu. poznavanje predpisov, prometnih sredstev, razvijanje kulturnih navad in pridobivanje drugih znanj in spretnosti, pomeni srečanje spodbudo za kakovostnejše, strokavnejše in organizirano delo v različnih oblikah dejavnosti na osnovni šoli.
SREČANJE IN TEKMOVANJE PIONIRJEV V STRELJANJU
Srečanje in tekmovanje je letos v Postojni. V strelskih
krožkih na šoli si pionirji poleg številnih sposobnosti in spretnosti, ki si jih razvijajo in pridobivajo, vključujejo v razvijanje zasnove splošnega ljudskega odpora. Srečanje mentorjev naj bi razgrnilo uspehe in probleme te dejavnosti v osnovni šoli in , krajevni skupnost) ,ter prispevalo k širjenju in bogatenju tovrstne dejavnosti pionirjev.
Pred nedav*in so slovesao podelil diploaie prvina diplonantona itadljske asneritve splotea ijadska obraadba aa Uaiverzi Edvarda Kar de ^a v LjaUjaaL Diplono obraadboslovca sta prejela Maksiad^aa Maroiek ia Mlorad MBjatovic. V prostorih Fakaltete za sodolofijo, poItKae vede ia aoviaarstvo v LjaMjaai, ob prisotaosd aajviijft pred* tavaltov aaief a kaitaraega ia vojaškega področja je dipload podeli dekaa FSPN dr. Fraace Vreg. Ob zahval vsen, ki so poangal in šskreafe čestitkah dtpionaatoau, je dekaa ned d regin dejal: »Meakn, da poneai avajaaje a o vib dražbeali ved aa aaiverzo velk dosežek v jagoslovaasken nerila. Čas je, da se te vede obravnavajo eaakovredao z dragiad vedaad.«
Treba je poudariti, da so prve diplome nove študijske usmeritve na univerzi pomemben dogodek in hkrati velik uspeh za Slovenijo, čeprav na tem področju zaostajamo leto in pol za drugimi republikami. Gre za prvo skupino študentov, ki je končala študij po posebnem programu došolanja ob delu. Študentje so delali in študirali v zelo težavnih razmerah. Prav zato gre vsa pohvala za vztrajnost in prizadevnost tem prvim diplomantom s tega področja, ki so uspešno premagovali težave v svojem delovnem okolju in dodatne težave na fakulteti. Naj povemo, da jih je od 60 študentov, ki so se vpisali v prvi letnik, doslej 14 predalo diplomske naloge, 20 pa naloge pripravlja. Razne tistih, ki niso uspešno opravili prvega letnika, je skupina zdržala do konca. Težave študentov ob delu so znane: na ovire zadevajo v domačem in širšem okolju, povzroča jih pomanjkljiva poprejšnja izobrazba. vsemu temu p« se pridružu-
jejo še dodatni napori, ki jih terja študij ob delu, uveljavljanje v drugih dejavnostih, oddaljenost od študijskega središča itn.
Šele od lani je študij ob delu namenjen tistim, ki imajo že končano višjo šolo ali prvo stopnjo visoke šole. Tako nadaljujejo študij ob delu v 3. in 4. letniku. Temu je prirejen tudi novi program, ki daje ob sklepu študija enakovredno izobrazbo.
Za največji del osipa pa so žal odgovorne nekatere delovne organizacije, ki niso študentom ob delu dajale študijskih dopustov ali pa jim kako drugače pomagale pri študiju.
Katedra za splošno ljudsko obrambo v Ljubljani je poskušala organizirati tovrstni študij na dislociranem oddelku v Mariboru, vendar se to ni posrečilo, ker ni dovolj predavateljev za to stroko.
Tudi na Visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani sta redno zaposlena le dva profesorja na študijski usmeritvi splošne ljudske
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE 17. OKTOBER, BELTINCI
razpisuje dela in naloge
— ravnatelja za čas od 1. septembra 1980 za 4 leta
Pogoji:
Kandidat mora imeti
—	po zakonu o osnovni šoli predpisano pedagoško izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu in opravljen strokovni izpit,
—	ustrezne moralno politične lastnosti in organizacijske sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
Vloge z dokumentacijo pošiljajo kandidati s pripisom: za razpisno komisijo.
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA n. sol. o. ŽALEC
RAZPISNE KOMISIJE TOZD ZA IMENOVANJE RAVNATELJA
razpisujejo na podlagi 135. člena zakona o osnovni šoli dela in naloge:
ravnateljev
—	za TOZD osnovna šola Bratov Juhart Šempeter
—	za TOZD osnovna šola Ivan Farčnik — BUČ Vransko
—	za TOZD celodnevna osnovna šola Slavko Šlander Prebold
Pogoji:
—	najmanj višja izobrazba pedagoške smeri
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu Kandidati morajo imeti organizacijske in vodstvene sposobnosti ter ustrezne moralno-politične lastnosti.
Mandatna doba je štiri leta.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
Kandidati naj vložijo prijavo in dokazilo o izobrazbi na naslov TOZD, kjer želijo skleniti delovno razmerje.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka.
POPRAVEK
Komisija za delovna razmerja in samoupravno delitev OD TOZD OSNOVNA ŠOLA KARAVANŠKIH KURIRJEV NOB
popravlja razpis prostih del in nalog, objavljen v 8. številki Prosvetnega delavca z dne 21. 4. 1980 takole:
—	alinea 6: »učitelja tehnične vzgoje za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom« se razveljavi
in dodatno razpisuje dela in naloge
—	učitelja tehnične vzgoje in fizike za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU
Kandidati naj vlože prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa.
Svet delovne skupnosti OSNOVNE ŠOLE ALOJZ KEBE,
LJUBLJANA ŠENTVID, CELOVŠKA 408
razpisuje dela in naloge
— učitelja telesne vzgoje, za nedoločen čas, STU, PRU, ali P
Razpis velja do prevzema del in nalog.
Prva diplomanta splošne ljudske obrambe \
obrambe, poleg tega pa jih pri delu ovira pomanjkanje prostora, učbenikov, pripomočkov... Toda kljub vsemu so uspeli.
Zanimalo nas je, kaj je spodbudilo diplomanta, da sta se odločila za to študijsko smer. Povprašali smo ju, kakšne težave sta imela pri delu. Želeli smo zvedeti kaj več o življenju in študiju na fakulteti, pa tudi o tem, kaj predlagata, da bi bil vpis na to študijsko smer večji.
Povzemimo njune misli in mnenja:
MAKSIMILJAN MARO-
ŠEK, učitelj obrambe in zaščite v Šolskem centru v Slovenj Gradcu, je končal kemijsko smer na pedagoški akademiji in šolo za rezervne oficirje. Potem se je odločil, da bo postal učitelj obrambe in zaščite. Želel si je izpopolniti znanje, zato se je vpisal na fakulteto. Povedal nam je, da med študijem ni imel nobenih olajšav — niti dneva dopu-stane. Še za diplomo ne! Pohvalil je svoje kolege — študente, ki so bili ves čas št udi ja izredni tovariši in izrazil priznanje in zahvalo predavateljem, ki so pokazali izredno prizadevnost, saj so velikokrat žrtvovali svoj prosti čas za to, da so študentom dodatno pojasnjevali in jim pomagali. Še prav posebna zahvala gre dr. Antonu Beblerju za njegovo nesebično in požrtvovalno delo.
MILORAD MIJATOVIČ je
aktivni oficir v Ajdovščini. Ker dela na obrambnem področju, si je želel dopolniti in razširiti znanje v svoji stroki. Poudaril je živo vez tovarištva na fakulteti, ki je bila vidna povsod, od pomoči pa
nabavi in izmenjavi literature, skript, izkušenj ipd. Meni, da mu pomeni diploma hkrati s pridobljenim znanjem še rezervni poklic, je kot nekakšna »zavarovalna polica«. Ali drugače: to je dodatna možnost zaposlovanja! Sicer pa mu pridobljeno znanje veliko koristi pri njegovem poklicnem delu.
sti našega študija. Verjamemo, da bomo s svojo prizadevnostjo in strokovno usposobljenostjo to tudi dokazali.«
Za tiste, ki niso dovolj seznanjeni o tem, kakšen je študij vseljudske obrambe, naj povemo: ta smer usposablja visoko izobražene obrambne strokovnjake za analitično svetovalno in organi-
Ob podelitvi diplom za področje obrambe in zaščite na FSPN. Z leve proti desni: diplomant Maksimiljan Marošek, dr. Anton Bebler, diplomant Milorad Mijatovič in republiški svetovalec Ivan Turk
Diplomanta sta se strinjala, da bi bilo treba za večji vpis na to študijsko smer zagotoviti boljše nagrajevanje; to bi spodbujalo mlade, da bi se raje odločali za tu študij. Vpis bi se povečal tudi če bi postal študij obrambe in zaščite v družbi enako priznan kot druge študijske smeri. Prva diplomanta poudarjata: »Od nas je veliko odvisno, kakšno mnenje si bo ustvarila skupnost o kakovo-
zacijsko delo v upravnih organih družbeno-političnih skupnostih, v organizacijah združenega dela, v družbeno-političnih organizacijah, v štabih in enotah teritorialne obrambe in drugod, pa tudi za predagoško delo v srednjih šolah.
Študij je deležen posebne družbene pozornosti. Ker potrebujemo zelo veliko tovrstnih strokovnjakov, je zagotovljena
zaposlitev vsakemu diplomati; ,e^ Študij traja štiri leta. Po os# pro semestru gredo zdravstveno sf’ Sej sobni absolventi na staž v obd1 iQ žene sile, kjer si pridobijo činti o5l zervnega podporočnika. paj
Učni načrt zajema tri temelj Sel skupine predmetov: družbosk kot ne, obrambno-strokovne in P no dagoško-psihološke ter splo^ ^e predmete.
Poleg splošnih pogojev za vp1 ^at na ESPN morajo kandidati študij SLO izpolnjevati še # posebne pogoje: da so zdrs1' Pn stveno najmanj omejeno sp’ j^o sobni, da niso starejši od 22 k °il, (če niso služili vojaškega roka'' Mn to ne velja za dekleta) in "°£>i imajo priporočilo Sveta za ljudsko obrambo, varnost in drti!(rij beno samozaščito občine, v Wskt teri stalno prebivajo.	cMi
Diplomanti višjih šol in abs) v j venti ustreznega dela visokih y se lahko vpišejo v tretji letn:pe( tako, da opravijo diferencial^ izpite in študirajo po posebn^ načrtu. Možen je tudi študij ? is(’ delu.	i«*,
Študenti vseljudske obratni; so deležni organizirane pom#pr< lahko dobe štipendije, prosto! v j študentskih domovih, plačne učbenike obrambni strokovnih predmetov in Ppr, polno športno in vojaško opn p,; mo.	$i(
Nova študijska smer splošl^ ljudske obrambe pri Fakulteti sociologijo, politične vede 'za novinarstvo v Ljubljani je s s v; p, jimi prvimi diplomanti štorij,,, prvi, toda uspešen korak na p° net svojega razvoja in uveljavljanf/e
TEA DOMINKO
ne)
■ki}
Uk
Svet delovne skupnosti
GIMNAZIJE KRANJ, 64001 KRANJ Koroška c. 13
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD V VERŽEJU	°s,
8ic
razpisuje dela in naloge
za nedoločen čas:
—	učitelja filozofije — psihologije oz. filozofije — pedagogike; poln delovni čas
—	učitelja kemije; poln delovni čas
—	laboranta biologije; polovični delovni čas
—	laboranta fizike; polovični delovni čas za določen čas:
—	učitelja osnov umetnostne vzgoje glasbeni del; poln delovni čas
—	učitelja kemije, poln delovni čas
—	učitelja slovenskega jezika, polovični delovni čas
—	učitelja geografije, polovični delovni čas
razpisuje prosta dela in naloge:
Šola:
ki
—	učitelja nemškega jezika, P, PRU, za določen čas, 4 leta k
—	učitelja zgodovine in zemljepisa, P, PRU, za nedoločen čas ^
—	učitelja razrednega pouka, PRU razrednega pouka, za določb ik, čas, 1 leto
Poseben pogoj: dopolnilna izobrazba za delo z mladino z MVO
Dom:
—	3 vzgojiteljev-defektologov MVO
—	vzgojitelja-defektologa MVO, polovična delovna obveznost
Za vsa navedena dela je predvideno poskusno delo tri mesece. nt( Začetek dela: 1.9. 1980.
Za vsa razpisana dela je potrebna visokošolska izobrazba ustrezne smeri, le za laboranta za biologijo in za fiziko ustreza višješolska ali srednješolska izobrazba ustrezne stroke.
Razpisane naloge in dela za določen čas veljajo za šolsko leto 1980/81. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
VVO ANGELCA OCEPEK, LJUBLJANA, ZVEZNA 24
razpisuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom prosta dela in
naloge:
—	2 vzgojiteljic za delo v predšolskih oddelkih (pogoji: končana vzgojiteljska šola)
—	2 vzgojiteljev-učiteljev za delo v oddelkih PB šolarjev (pogoji: PA-razredni pouk ali učiteljišče)
—	medicinske sestre pedagoške smeri za delo v jaslih (pogoji: srednja medicinska šola — pedagoška smer s strokovnim izpitom)
—	vzgojitelja-ortopedagoga-specialnega pedagoga za delo v razvojnem oddelku predšolskih otrok (končana višja šola za specialne pedagoge)
Pogoj: poskusno delo tri mesece.
Začetek dela: 1. 9. 1980.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po izidu razpisa na naslov VVO, kandidati pa bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh.
PRVA OSNOVNA ŠOLA CELJE,
V runčeva 13,
razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 1. 9. 1980:
—	učitelja glasbene vzgoje
—	učitelja matematike in fizike
—	učitelja slovenskega jezika
—	2 učiteljev razrednega pouka
Pogoji: PRU ali P.
Razpis velja 15 dni po objavi.
PRVA OSNOVNA ŠOLA CELJE
ponovno razpisuje dela in naloge:
— učitelja telesne vzgoje (moški)
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoj: PRU ali P
Razpisni rok: 15 dni po objavi razpisa.
----------------------------------------------------
POKLICNA KOVINARSKA
IN AVTOMEHANIŠKA ŠOLA KOPER	|
razpisuje za šolsko leto 1980/81 prosta dela in naloge:	|
—	učitelja obrambe in zaščite, visoka strokovna izobrazba, za ned0' __ ločen čas s polnim delovnim časom
—	učitelja matematike, visoka strokovna izobrazba, za določen č»s;
polnim delovnim časom (za šolsko leto 1980/81) — nadomeščanj' ^ delavke, ki je na porodniškem dopustu.	^
Rok za prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev je l'pi dni od dneva objave razpisa. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščei11 nj
v nadaljnjih 30 dneh.	ni
--------------------------------------------------
Kadrovska komisija	v‘
ŠOLE ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE, p. o. MUTA d'
di
razpisuje za nedoločen čas za šol. leto 1980/81 prosta dela in na!0" nt ge:	Pi
—	učitelja fizike in strojeslovja	m
—	učitelja samoupravljanja s temelji marksizma	rc
—	učitelja matematike	sti
Razpisni pogoji:	pi
—	visoka strokovna izobrazba	tv
— idejna in moralna neoporečnost ter družbeno-politična dejavno!1
Razpis velja 15 dni po objavi, začetek dela 1. 9. 1980.	/e
Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: kadrovska komisija ŠolezJ^ usmerjeno izobraževanje, p. o. Muta, Muta 112.	dt
______________________________________________________________^Oi
ni
OSNOVNA ŠOLA FRANC	BELŠAK GORIŠNICA	ki
<U
razpisuje prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedol()' v čen čas:	"	Zc
—	učitelja matematike	o,
—	učitelja fizike in tehnične	vzgoje	ni
—	učitelja telesne vzgoje	?-t
s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas:
—	učitelja glasbene vzgoje
—	učitelja gospodinjstva	r-
—	učitelja likovne vzgoje (9	ur)	^
—	učitelja družbenomoralne vzgoje (5 ur)	p
—	učitelja zemljepisa in zgodovine za čas od 1. 5.1980 do 31.3. l^1 v(
(nadomeščanje delavca, ki služi vojaški rok) — s polnim delovni1’1 ^ časom	^
Prijave sprejemamo 15 dni	po objavi razpisa.	Čl
Začetek dela 1. 9. 1980	b
P

Venceslav Čopič
Uit	je starosta slovenskih uči-
^ lev- čudovit pedagoški delavec sp’ ^r°/esor Venceslav Čopič. Rodil ot‘ reie ^eta 1893 v kmečki družini v n ^ f?^0Vcu pri Ajdovščini.
snovno šolo je končal v rojstni ljl'las,> pripravnico učiteljišča v ti L?'’ učiteljišče pa v Kopru in 5 ^nčno v Gorici. Spadal je k zna-[LJrnu rodu omenjenega primor-35 učiteljišča, ki je dalo po-vui T^bne učitelje-prosvetitelje,
• £ v°r nar°dnega heroja Staneta 31; j^gorja, Bevka, Pahorja in V p n°^e dnuge. Od leta 1912 in do p e svetovne vojne je služboval v ? K hj]Viru ‘n Štjuku- V vojni mu ni ^	0 Prizaneseno. Po zlomu Av-
‘a i ^'Ogrske so ga italijanske 1 ^ °°‘asti kmalu izgnale v Jugoslav i-^'u i- se ie tak°j prijavil za uči-Iru* pjsko službo v Rudi na Koro-
k) shem ritui
po ponesrečenem plebis-r. Pa je služboval v Pišecah na iso °^ianskem in na meščanski šoli
>tni K ,em času se je vpisal na visoko ialo Pf^goško šolo v Zagrebu, kjer je ,ne« 'rPiomiral leta 1928 iz pedagogi-j: p ,e> Psihologije in matematike. Še leta je prišel na ljubljansko |,i ^beljišče in tam deloval do are-^ ac'ie 1942. Bil je interniran naj-tot v daliji v Viscu in nazadnje še rel, Dachauu, od koder se je vrnil ^	1945. J9a Ministrstvu pro-
Slovenije je moral takoj iCVb^^ti najrazličnejše dolžnosti.
J je inšpektor za učiteljišča v oif geniji, predsednik komisije za 'ti ‘ Il!c^ske izpite, predsednik pe-g tagoškega sveta in član komisije sVi- učne načrte. Na vseh teh mestih orr Ssv°jim neutrudnim delom vti-SnH viden pečat svojega ustvarjal-anj*/ 0 Pe(lagoškega duha. Vedno n	za dopolnitev strokov-
^ega znanja učiteljev-tečajnikov,
il° Ze me^ voino ‘n p° nieiz ve~
k-° vnemo izgrajevali naše Snovno šolstvo. Vedno je bil Moboko prepričan, da je le dober .Uelj sposoben zbujati ustvar-M/ie sile v svojih učencih. In prav * ,ega je izvirala njegova velika ,f}ema Za izobraževanje učitelj-<*ehkega kadra.
Dudi po letu 1951, ko je bil 3	J?0 ko jen, je prevzel delo šol-
kega nadzornika najprej v Novi l !jrici in nato v Krškem. To je Uo spet področje, kjer je moral tvariti organizacijske temelje in °Žnosti za uspešno delo.
Teta 1955 je organiziral tečaje
in seminarje na takrat ustanovljenem pedagoškem centru, kjer je delal do ukinitve centra leta 1960. Leta 1962 je organiziral prosvetno pedagoško službo v Ajdovščini, v letih 1964 in 1969 je bil pedagoški svetovalec v Novi Gorici, dokler se ni dokončno upokojil.
Poleg vsega tega ogromnega organizacijskega in pedagoškega dela je veliko pisal v vsa pedagoška in stanovska glasila pred vojno in po njej. Številni prosvetni delavci se ga spominjamo z velikim spoštovanjem kot organizatorja šolstva, pedagoga, pedagoškega publicista in kot skromnega človeka ter odkritega tovariša.
Za življenjsko delo je prejel leta 1966 Žagarjevo nagrado. Profesor Venceslav Čopič je bil kot velik poznavalec marksizma vedno dejaven v učiteljskem po-kretu, ki je družil učitelj-marksi-ste med obema vojnama. Ti učitelji so si prizadevali zgraditi šolo, kakršno potrebujejo najširše delavske in kmečke množice. Ta učiteljski rod je želel ustvariti sodobno, angažirano šolo, ki pa ji je seveda tedanja oblast nasprotovala. Pomembno pa je, da so že prvi poskusi, ustvariti temelje taki šoli, pokazali pravo pot.
Ni torej čudno, da je ta napredni učiteljski rod, zbran okrog »učiteljskega pokreta«, sam proučeval socialne razmere svojih učencev, da bi tako odkril potrebe svoje okolice in poiskal učne in vzgojne smotre, ki bi temeljili na najsodobnejših, družboslovnih, ekonomskih, naravoslovnih in drugih znanostih. In posrečilo se nam je, da smo ob takem delu v svojih učencih zbudili nenehno težnjo za večnim »zakaj«.
Pri tem delu učiteljskega pokreta pri oblikovanju šole med obema vojnama je imel pokojni Venceslav Čopič s svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami velike zasuge. S svojim delom je bil Zgled učiteljem ne samo predvojnega rodu, temveč tudi kasnejšim, zgled delovne vneme, skromnosti in iskrenega tovarištva.
Zanje in za vse, ki jih je poučeval, je storil veliko več, kot je bil dolžan.
JOŽE JURANČIČ
^Danilo Brunet
č*s , Letošnjega 11. marca je v 62. ranj1 ^tlt sfarosti po daljši in mučni bo-umrl prosvetni in pedagoški e l-! e avec profesor Danilo Brunet, !čefli» 0mr ,n organizator izobraževani Bavcev v železniškem pro-• e,“ v Sloveniji. Pokojni tovariš ^ . bil doma iz prijaznega trga !ubno ob Savinji v Gornji Sa-!niski dolini, kjer se je rodil v ružini občinskega uslužbenca nne !6- aprila 1918. Po konča-Jfn učiteljišču v Mariboru tik Ved drugo svetovno vojno pa je
rok^ nU °^uzenie vojaškega . ■ Med vojno so ga ujeli naci-ter odpeljali v ujetništvo in na čls‘!no delo v Nemčijo. Po vrni-
skerTPr0 Zaprti V Staripi-
... v t-elju in ponovno intemi-. 1 v Nemčijo. Po osvoboditvi le z> c 0 1945 je v domačem okolju ?magal obnavljati porušeno otnovino. Sprejel je vodstvo ^n!}ovnešole v Ljubnem obSavi-h’ ob pomanjkanju upravnih moral opravljati hkrati i0lo- v ‘ funkcijo predsednika občine za !Uj>.nem’ izvolili pa so ga tudi Ofih°or'i'ka v okrajni ljudski ntu V Šoštanju, v katerem so , Lot prosvetnemu delavcu dolfaj^di pomembne politične
0Jjeta D?54 se je vpisal na študij lj,.L$08‘Le in psihologije na £?‘ianski univerzi. Tako kot pri i ki Ule bd temeljit tudi pri študiju, 198 stihV6 končal v štirih letih. V ti-v n'%o h Smo Lr‘ nas namenjali Sebn° pozornost poklicnemu (t^erianiu- Prav zaradi tega ni bi n°’da se je zanimal za to pro-pernatiko tudi Danilo Brunet. —' °tem ko je nekaj časa služboval
na šolah v Postojni in v Kamniku se je po diplomi na fakulteti zaposlil leta 1963 na takratnem Zavodu SRS za strokovno izobraževanje, kjer je svoje bogato pedagoško in psihološko znanje ter izkušnje prenašal in uveljavljal v praksi strokovnega izobraževanja mladine in odraslih v delovnih organizacijah in strokovnih šolah. S tovariši, s katerimi je sodeloval v tem zavodu, je oral tako rekoč ledino strokovnega izobraževanja, kakršnega si je bil zavod zamislil in tudi za tisto dobo posrečeno uresničil.
Pedagoška pot je privedla Danila Bruneta leta 1964 k železničarjem. Kot strokovni pedagoški delavec se je zaposlil v šolskem centru Združenih železniških transportnih podjetij. V nadaljnjih letih je razvil v tem centru vse svoje organizacijske in pedago-ško-psihološke sposobnosti pri razvoju izobraževanja železniških kadrov, posebno potem, ko so ustanovili Zavod za strokovno izobraževanje delavcev železniškega gospodarstva. Opravil je veliko pionirskega dela, tako v organizaciji tečajev raznih železniških profilov, kakor tudi pri opisu profilov, pripravljanju predmetnikov in učnih načrtov za posamezne vrste železniških poklicev, pri katerih se je izkazal za prvovrstnega strokovnjaka. Posebno pozornost je namenil predavateljem na železniških tečajih in seminarjih, pa tudi tečajem in seminarjem. To so bile zelo pomembne akcije prav zato, ker se je železniško gospodarstvo tudi pri nas vsestransko tehnično
izpopolnjevalo, se opremljalo s sodobnimi tehničnimi sredstvi in zato zahtevalo ustrezno izobražene železniške kadre.
Seveda je dejavnost Danila Bruneta zadevala vso Slovenijo. Za železniško združeno promet-no-transportno šolo v Mariboru je pripravil nomenklaturo, opis profilov, zasnoval je predmetnike in učne načrte za posamezne tečaje, in sicer za poklic vlakovodje, sprevodnika, skladiščnika, potniškega in blagovnega blagajnika in transportnega komercialista. V železniški elektro-ko-vinarski šoli v Ljubljani je pripravil enako dokumentacijo za poklic elektromehanika železniških vozil in mehanika diesel-že-lezniških vozil. S strokovno temeljitostjo, ki je bila značilna za njegovo delo, je sodeloval pri verifikaciji železniške elektrokovi-narske šole, ki je leta 1979 slavila svojo 30-letnico pedagoškega delovanja.
Danilo Brunet se je v vseh akcijah, v katere je posegel v svojem poklicnem delu, z vsem srce poglobil v problematiko. Pri tem je
bil temeljit, dosleden in preudaren, zato je užival pri sodelavcih in drugih zaupanje, ljubezen in spoštovanje. Prav zaradi tega je dosegal lepe uspehe tudi pri vzgoji transportnih železniških delavcev, s tem je veliko pripomogel k lepšemu razvoju transporta kot pomembne gospodarske veje. Pri nas je imel kot prvi na tem področju pionirsko pedagoško vlogo. Kako zavzet je bil za svoj poklic, kaže okoliščina, da se je za problematiko izobraževanja železniških kadrov, posebno v zvezi s prizadevanji za usmerjeno izobraževanje, zanimal še v času svoje bolezni in je o tej tematiki mnogo razmišljal, razpravljal in tudi pisal.
Danilo Brunet je bil odličen kolega, rad je pomagal in sodeloval, kjer koli je bilo potrebno. Mlajšim je bil mentor in prijatelj, posebno priljubljen pa je bil med sošolci. S svojimi bogatimi pedagoškimi in življenjskimi izkušnjami je močno vplival na vse, ki so z njim sodelovali.
ALBIN PODJAVORŠEK
Marjeta Kralj
Osnovna šola Šentjernej in vsa šentjernejska dolina je žalovala, ker je 6. man a 1980 ugasnilo Življenje vzorne učiteljice Marjete Kralj, ki je dolgo izobraževala in vzgajala mladino te doline pod Gorjanci. Upali smo. da bo še dolgo uživala sadove svojega dela v zasluženem pokoju, toda smrt jo je nepričakovano iztrgala iz naše srede.
Malokdo od tistih, ki smo se zbrali ob njenem grobu, se spominja leta 1930, ko je kot mlada maturantka učiteljišča stopila na pot učiteljevanja, da bi svoje znanje razdajala najmla jšim. Se manj pa jih je, ki vedo, da jo je njena Življenjska pot vodila po mnogih osnovnih šolah: Škocjan pri Turjaku, Ljubljana, Bevke, Vrhnika — preden je pristala v Dobravi pri Šentjerneju, kjer si je začela ustvarjati družino. Leta 1954 jo je pripeljala pot v Šentjernej, kjer si je uredila svoj novi dom. Šentjerneju je ostala zvesta do zadnjega dne.
Pozna jo starejši rod učiteljev, posebno dobro pa jo poznajo njeni učenci, zdaj že odrasli ljudje našega šolskega okoliša. Živela je Z učenci in zanje. Domača in preprosta je spoznavala duševnost otrok in njihove domače razmere, ki v povojnih časih ravno v teh krajih niso bile rožnate. Morda je bilo prav to vzrok, da je poleg obilnega rednega dela na šoli namenila veliko truda tudi delovanju šolske organizacije podmladka Rdečega križa, ki ga je
vodila več let. Bila je svetovalka in pravična razsodnica mlajšim in starejšim. Kot pedagoška delavka je bila zgled kolegom in sodelavcem na šoli. mlajšim poklicnim kolegom in kolegicam pa je v njihovem začetnem delu rada svetovala in pomagala.
Njena prizadevanja pa niso ostala zaprta za šolskimi vrati. Kljub obilici dela v šoli je zavzeto delala tudi v raznih družbenih in političnih organizacijah, ves čas, v težkih letih po vojni, ko je prav učitelj spodbujal prosvetno-kulturno življenje na vasi. Bila je predsednica, tajnica in blagajničarka v krajevnih ljudskih odborih, organizacijah Osvobodilne fronte. Antifašistične fronte žena. še posebno pa se je razdajala organizaciji Rdečega križa v kraju, ki je bila njena skrb že med aktivnim službovanjem, še bolj pa se ji je posvetila po upokojitvi. Organiziranje tečajev, obdarovanja tistih, ki so bili potrebni pomoči in krvodajalske akcije — vse to je sodilo v področje njenega dela in prizadevanj.
Marjeta Kraljeva je imela rada delo, verjela je v uspeh in si nenehno prizadevala za vse lepo in pravično. Njeno življenje je ugasnilo, niso pa ugasnila njena dejanja. Ostala nam bo zgled predane učiteljice in družbene delavke, ker je zavzeto oblikovala in plemenitila slovensko, posebno pa še našo šentjemejsko mladino. ANTON PLUT
Sonja Pešec
V torek, 18. marca, smo pospremili na zadnjo pot našo kolegico Sonjo Pešec. Š spominskimi govori, venci in šopki cvetja smo se ob grobu oddolžili pokojnici za njen trud na osnovni šoli Marjana Nemca v Radečah ter se poslednjič zahvalili tej iskreni tovarišici in požrtvovalni pedagoginji za njeno življenjsko delo.
Rojena je bila 17. novembra 1922 v učiteljski družini na Svib-nem. Osnovno šolo je obiskovala na Svibnem in v Radečah, nato je odšla na gimnazijo v Celje. Uspešno je končala osmi razred in se zaposlila pri železnici. Leta 1942 je obiskovala enoletni pedagoški tečaj v Celovcu. V letih 1943-44 je morala prisilno na Poljsko. Tam je težko zbolela in se vrnila v domovino. Do osvoboditve je bila zaposlena v Mlekarni v Radečah.
Takoj po osvoboditvi, leta / 945, je nastopila delovno mesto učiteljice v Svibnem. Na tamkajšnji osnovni šoli je bilo takrat pet razredov in povprečno 75 učencev, poučevali pa sta le dve učiteljici. V letu 1948-49 so njeno kolegico premestili in tako je ostala Sonja sama. Poučevala je torej pet razredov v dveh oddelkih. Poleg tega je vsako leto vodila posebne tečaje za kmečko mladino.
Kljub naporom je z voljo vodila tudi kulturno življenje.
Na Svibnem si je Sonja Pešec ustvarila družino in leta 1952 p/išla poučevat na šolo v Radeče. Že v naslednjem šolskem letu je prevzela prvi razred in od takrat je ves čas poučevala v tem razredu. Delo je bilo še posebno naporno, saj je bila otrokom velikokrat hkrati mati in učiteljica. Zelo rada je pomagala učencem, ki so težje dojemali snov. Sonja bo ostala v lepem spominu tudi staršem svojih učencev, saj jim je s svojimi bogatimi izkušnjami pomagala oblikovati prave osebnosti.
Z zadovoljstvom je učiteljica Sonja zrla na prehojeno pot in se veselila upokojitve, ki naj bi jo dočakala čez leto dni. Pa je prišlo tisto najhujše — bolezen. Nihče izmed nas ni mogel doumeti, da je ta zahrbtna bolezen tako resna. Premagovala jo je z izrednim pogumom in voljo, ker je znala ceniti življenje kot največjo vrednoto.
Vedno in vselej je bila plemenit človek in prijatelj vsakemu, ki misli dobro in pošteno. Takšno bomo pogrešali vsi, ki smo jo poznali in z njo delali. Taka bo Živela v nas in mladih rodovih. I. M.
kolegom .
3 v s ovc
Albin Podjavoršek
Sredi pomladi, letošnjega 14. aprila, se je utrnilo bogato življenje odličnega slovenskega pedagoga, šolnika in organizatorja ljudske prosvete profesorja Albina Podjavorška, velikega humanista in prijatelja mladine, ki ji je posvečal vse življenje.
Albin Podjavoršek je bil rojen leta 1908 v Celju v delavski družini; šolal se je v Celju, v Mariboru in v Ljubljani; diplomiral je iz defektologije, psihologije in pedagogike. Kot učitelj je delal v Ptuju, Polju ob Sotli in Rogaški Slatini, po diplomi na fakulteti pa v Celju na učiteljišču in gimnaziji, in zadnja leta na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Leta 1941 so ga gestapovci v Rogaški Slatini aretirali in zaprli, nato pa z družino izgnali na Hrvaško.
Takoj po osvoboditvi se je navdušeno lotil obnove našega šolstva, zlasti na celjskem območju; vodil je pedagoške tečaje za izobrazbo osnovnošolskih učiteljev in tečaje za izobraževanje zadružnih računovodij, organiziral je zadružništvo in predaval po celotnem območju Celja in okolice. Po letu 1953 je sodeloval pri začetkih akcije poklicnega usmerjanja v Jugoslaviji in v Sloveniji: ustanovil je poklicno svetovalnico v Celju, sodeloval pri ustanovitvi slovenske sekcije poklicnega usmerjanja in postal njen prvi predsednik; sodeloval je pri ustanovitvi zavoda za rehabilitacijo v Celju, vzgojnih posvetovalnic v Celju in v Žalcu; kot psiholog in poklicni svetovalec pri poklicnih svetovalnicah v Celju, v Žalcu, v Slovenskih Konjicah. Kot član glavnega odbora Jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje ter predsednik republiške slovenske sekcije je predaval o problematiki poklicnega usmerjanja in imel seminarje za poklicne svetovalce, psihologe, mladinske referente, starše, učitelje ipd. po vseh večjih krajih Slovenije. V Celju je organiziral ustanovitev pedagoškega društva in bil njegov dolgoletni predsednik. Kot predsednik slovenske sekcije za poklicno usmerjanje si je zelo prizadeval za uvajanje te dejavnosti v šole, predaval o tem, bil pa je tudi član republiške komisije za to dejavnost.
Vodil je učiteljski politični tečaj (1945), v letih 1945-1948 pa je predaval v osnovnih pedagoških tečajih.
Sodeloval je v sindikatu učite-
ljev v Celju, kot profesor na učite Ijišču v Celju in pedagoški aka demiji v Ljubljani pa je storil zel veliko za vzgojo mladih učitelje\
Pedagogiko in psihologijo j-predaval po vsej Sloveniji, p osnovnih šolah in več srednji) šolah, svoje znanje je razdaja učiteljem, mladincem in staršen Na učiteljišču v Celju je bil dolg leta mentor mladinske organiza cije in šolske skupnosti.
S članki in razpravami je sode loval pri mnogih naprednih listii že pred vojno, npr. v listu Edi nost, Slovenija, reviji Gruda itd. po osvoboditvi pa je pisal v šle vilne časnike in revije, urejal bil tene in razne publikacije. Tudi za strokovne revije je napisal veliko obsežnejših razprav. V rokopisu je ostalo še veliko strokovno-znanstvenih razprav iz zgodovine in defektologije. Več tovrstnih del je objavil v reviji Specijalna škola v Beogradu. Leta 1947 je izšla njegova Ljudska računica za tečajnike in učitelje, za tečajnike v pedagoških tečajih pa predelana Obča psihologija. Ža znanstveni razpravi defektološke vsebine je prejel najprej leta 1958 in nato še leta 1961 skupno nagrado Sklada Borisa Kidriča.
Bil je član uredniškega odbora revije Zveze slušno prizadetih Slo venije, Iz sveta tišine in Našega zbornika, revije za pomoč duševno prizadetim otrokom, ter zastopnik Slovenije v izdajateljskem svetu časopisa Specijalna škola in kasnejšega časopisa Defektološka teorija in praksa.
Prejel je veliko priznanj, pohval in odlikovanj; med drugim je bil častni član Slovenskega društva za poklicno usposabljanje in Društva defektologov Slovenije. Dobil je plaketo Zveze združenj za poklicno usmerjanje Jugoslavije ter priznanje za nesebično in požrtvovalno delo pri oblikovanju slovenskih učiteljev in vzgojiteljev. Leta 1978 je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem. Posebno priznanje je prejel ob 30-letnici Prosvetnega delavca, saj jev njem zvesto sodeloval skoraj 30 let.
Težko bi bilo orisati vse življenjsko delo pokojnega profesorja. Eno pa je gotovo: poleg njegovega bogatega znanstvenega dela bo v nas ostala tudi njegova kristalno čista človeška podoba, ki je ne more izbrisati čas.
BOGO JAKOPIČ
Marija Gašperšič
»Živeti-umreti je usoda naša, a cilj nam je visoko posajen!
Glej to drevo: za usodo nič ne vpraša,
a večno se bori za svoj namen...«
Oton Župančič
Tako drevo je bila Marija. Tiho in skromno je odšla, toda bogato in polno je živela za mladi rod. Vse svoje življenjske sile je izčrpala za mladino v štiriindvajsetih
gospodinja, oče družinski skrbnik, s slabo plačo zgodbaprenekatereslovenske delavske družine. Tudi Marijina življenjska zgodba je taka — nezveneča, vsakdanja.
V svoj domači kraj Sostro se je iz Celja vrnila leta 1957, da se je zaposlila na šoli, ki jo je sama obiskovala v otroških letih. O njenem delu na naši šoli lahko rečemo le — odlično. Bila je izvrstna pedagoginja in metodi-čarka. Vsaka njena ura je bila vzorna, izpolnjena z njenim tru-
letih pedagoškega dela. Številni otroci, mati
dom in delom vseh učencev. Svojim učencem je bila tovarišica in prijateljica. Posebej zanje je sestavljala literarne sestavke za dramski krožek, jim pomagala pri listu Vesna in organizirala oglede gledaliških predstav. Vse njeno delo je prevevala ljubezen do lepe slovenske besede; zanjo je navduševala tudi svoje učence. Njena beseda ni bila glasna, bila pa je potrpežljiva in vztrajna. Beseda, ki tiho, a nezmotljivo vodi k ciljem.
Vsi, ki smo delali z njo, smo občudovali njen pedagoški zanos, njeno zavzetost za delo z mladino. Vedno nam je bila dobra kolegica in svetovalka. Nikoli ni bila nestrpna, vselej smo se lahko zanesli na njeno besedo in delo.
Bogato in polno je živela za mladi rod. Tiho in skromno je odšla...
Kolektiv Osnovne šole Toneta Trtnika-Tomaža,
Sostro

Razstava Učbeniki za pouk zgodovine na Slovenskem
Slovenski šolski muzej v Ljubljani razstavlja od začetka aprila do konca junija učbenike za pouk zgodovine na Slovenskem. Razstava po svoje ponazarja razvoj zgodovinskega pouka pri nas vse do današnjih dni.
Pouk zgodovine je bil pri Slovencih do konca prve svetovne vojne vezan na sestavo, organizacijo in cilje šolstva v takratni Avstriji. Slovensko šolsko zgodovinopisje se je začelo pogasi uveljavljati šele z uvajanjem prvih ustavno političnih pravic; v času, ko so bile osnovne šole s tretjim avstrijskim osnovnošolskim zakonom iz leta 1869 tudi pri nas postavljene na nove temelje in ko je Taffejev režim (1879—1893) omogočil utrakvi-zacijo nižjih gimnazij na Kranjskem. Do tedaj so bili pri nas v rabi nemško pisani zgodovinski učbeniki, ki so izšli pri c. k. Zalogi šolskih knjig na Dunaju. Tudi v dobi Napoleonovih Ilirskih provinc nismo dobili slovenskega učbenika za zgodovino. Po letu 1866 pa je bilo slovenskih zgodovinskih učnih knjig vse več. Pomembne zasluge za izdajo le-teh ima Slovenska matica. A naše šolsko zgodovinopisje je ostalo vse do razpada monarhije tako glede na sestavo in razporeditev učne snovi kakor glede na vzgojno-izobraževalne smotre pod močnim nemškim vplivom.
Šele narodna osvoboditev in zedinjenje z drugimi jugoslovanskimi narodi je Slovencem prine-
sla tudi osamosvojitev od tradicionalnih nemških vplivov pri zgodovinskem pouku. Nastajajo novi učbeniki v katerih se izraža državna enotnost v skupni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Po letu 1918 pa se tudi vse močneje pojavlja klic po modernizaciji zgodovinskega pouka, tako metodični kakor vsebinski. Glede tega so bila pomembna trideseta leta.
Po končani ljudski revoluciji in zmagoviti NOB so bile ustvarjene nove možnosti tudi za pouk zgodovine. V naši historiografiji in v pouku zgodovine so se sedaj uveljavile nove, znanstveno naprednejše poti v skladu z zasnovo historičnega materializma, moderne pedagogike in s psihološkimi zahtevami. A težav, ki so jih imeli predvsem pisci prvih povojnih učbenikov — te tudi zdaj niso majhne — ne gre podcenjevati. Kljub temu lahko ugotavljamo, da se zdaj v slovenski zgodovinski učbeniški literaturi uveljavljajo sodobna didaktič-no-metodična načela. Učbeniki so razbremenjeni faktografije in diskripcije in vsebujejo le bistvene podatke o zgodovinskih pojavih in procesih. V povezavi z delovnimi zvezki in zgodovinskimi čitankami in drugimi učnimi sredstvi dajejo možnost, da učenci ob njih razvijajo sposobnost logičnega sklepanja in se marksistično idejno vzgajajo. JOŽE CIPERLE
Radio in šola
NIŽJA STOPNJA
30. maja: Izlet pa tak 6. junija: Rada imam pravljice Ele Peroci
SREDNJA STOPNJA
27. maja: Improvizacija v glasbi II 3. junija: Rudarstvo v srednjeveški Srbiji
VIŠJA STOPNJA
29.	maja: Film — umetnost gibljivih sličic
5.	junija: Projekt Črna luknja
NENAVADNI POGOVORI
30.	maja: Odrasli tako — kako pa mi
6.	junija: Odrasli tako — kako pa mi
7.	junija: Prosim, daj mi mir
ZA SREDNJE ŠOLE
26. maja: Kulturna politika v socialistični družbi 2. junija: Marksistična zasnova estetike
31.	maja: Saša Vegri
7.	junija: Svetlana Makarovič
Marjan Kravos: Odtisek, akvatinta in vernis-mou s slovensko-furlan-sko-koroške razstave Intart, ki je bila odprta v ljubljanskem Jakopičevem razstavišču. Ta finalna prireditev je letos predstavila umetnike najmlajšega rodu; k tem sodi tudi primorski grafik Marjan Kravos, ki je študiral v Ljubljani in je zdaj profesor na slovenski gimnazjji v Trstu. — Grafični list Odtisek prikazuje papirnato vrečko na reprezentativen način,tojespoglediodnajboljznačilnih strani. Sicer vsakdanji, skoraj banalni predmet je tako postal pomemben in monumentalen, posebno še, ker je umetnik obdržal in poudaril samo bistvene oblike ter opustil naključnosti. Takšno povzdignjenje preprostega predmeta vsebuje tudi svoje etično sporočilo. Podoba pa nam z uravnovešenim ritmom navpičnih in vodoravnih, tonsko kontrastnih ploskev, posreduje doživetje ne glede na to, kaj predstavlja. Zrcali trdnost, red in strogost, ki jo avtor občuteno mehča in pestri z domiselno uporabljeno tehniko vernis-mouja. (T. S.)
Lynne Cullen Dennis: Iz knjige Zajček in ježek
Komisija za delovna razmerja
GIMNAZIJE LVAN CANKAR, LJUBLJANA, ŠUBIČEVA 1
razpisuje prosta dela in naloge
— učitelja fizike, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še poseben pogoj: končana fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — smer fizika.
Delovno razmerje bomo sklenili s 1. 9. 1980.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa, kandidata pa bomo izbrali v 10 dneh po končanem sprejemanju prijav. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa.
Združene osnovne šole Celje
TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANKOLOVO
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja razrednega pouka, za določen čas
—	učitelja slovenskega in angleškega jezika za nedoločen čas
Na voljo sta samski stanovanji. Začetek dela 1. septembra 1980.
z''	N
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE IN VZGOJNO-	
VARSTVENE ORGANIZACIJE,	
ali veste, da so razpisi v Prosvetnem	delavcu za vas veliko
cenejši kot v drugih časopisih?		J
'v	
NOVA SKUPINSKA NAROČILA NA LAVCA	PROSVETNEGA DE-
Osnovna šola Peter Kavčič, Škofja Loka, 8 naročnikov Osnovna šola Prežihov Voranc, Jesenice, 6 naročnikov Osnovna šola Ljubljana Vič, 4 naročniki
Med posameznimi novimi naročniki so tudi taki, ki dodajo naročilu prijazno in prijetno besedo. OLGA FRUMEN, študentka 1. letnika Pedagoške akademije v Mariboru, piše:
»Prebrala sem nekaj številk Prosvetnega delavca in bil mi je izredno všeč. V upanju, da bo tak tudi vnaprej, vas lepo pozdravljam«.
VSEM, KI SPREMLJAJO NAŠE DELO IN ŠIRIJO GLASILO MED PROSVETNE DELAVCE, SE ZAHVALJUJEMO!
Časopis izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter Izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, predsednica, Jože Deberšek, Tea Dominko, Milanka Dragar, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Marija Skalar, Janez Sušnik, Valerija Škerbec, Zdravko Terpin, Milica Tomše, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc.
Uredniški odbor Prosvetnega delavca: Geza Čahuk, predsednik, Breda Cajhen, Tea Dominko, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Dušan Zupanc.
Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica.
Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104.
Rokopisov in fotografij ne vračamo, posamezni izvod 8 din. Letna naročnina 150din za posameznike, za delovne organizacije 250din, za študente lOOdin. Št. tek. računa 50101-603-46509.
Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je časnik »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
Balkansko filmsko srečanje
Zdaj, ko je mimo, si smemo priznati: bilo nas je nekoliko strah. Strah pred neznanim, brezimnim, pred nečim, kar je v naše predstave vcepljeno kot provincialno folkloristično in odmaknjeno velikim tokovom duha. A kako prijetno je razpravljati zmoto! Spoznati, da smo bili vse preveč enostransko usmerjeni, zagledani v Pariz, v Rim, v London, tja čez v New York ali San Francisco, pa na naši strani Evrope v Prago ali v Varšavo... vse drugo, tudi naša neposredna bližina, pa je tičalo v naši zavesti kot nekaj, kar nam je tuje, zaprto in nas ne zanima. Vedeli smo sicer, da imajo tudi Romuni svojo literaturo, Bolgari svoje gledališče, Turki svoj film — Grki in Albanci, a nas preprosto ni mikalo, da bi se seznanili, prepričani, da gre za njihovo nacionalno kulturo lokalnega pomena; naša okba so bila odprta k tako imenovanim mednarodnim, evropsko-svetovnim kulturnim dogajanjem, vanje pa se nam je zdelo samoumevno uvrščati ameriško, italijansko, francosko, nemško, deloma sovjetsko, poljsko in še katero nacionalno ustvarjalnost, ne pa tudi ustvarjalnih prizadevanj malih v velikem toku obrobno obravnavanih narodov, katerih usode smo navsezadnje v polni meri deležni tudi sami. Kot da smo pozabili, kje so vzroki in korenine kulturnega imperializma, ki z vsemi razpoložljivimi propagandnimi sredstvi uveljavlja velike in odriva majhne. Sami smo, vsaj na področju filma, popolnoma vdani tej enostranski usmeritvi, ki žal ne morejo do živega tudi posamični dokazi o izjemni ustvarjalni vrednoti posameznih majhnih nacionalnih kinematografij. Recimo: dve leti je tega. kar smo na televiziji videli pretresljivi turški avtobus, tragično dramo o zdomcih na Švedskem;
na letošnjem FEST so se Turki vnovič izkazali z enim najboljših filmov v tem izboru sploh — s svojo Čredo, ki jo je ob odprtju IV. balkanskega filmskega festivala v filmu tedna predstavila tudi ljubljanska televizija. A kot da nam tudi to ni zadoščalo. V izrazno in izpovedno moč turške kinematografije še zmerom
zremo z nezaupanjem.
Balkanski festival, ki je v stf njenem prikazu predsta'1 * ustvarjalna prizadevanja in seženo raven kinematografij ^ tem obmožju sveta, nam je mnogočem odprl oči. Videli si"1 in zvedeli, kar nam je bilo dosk zastrto. Tudi o tem, da se, den>' mo, Grki ali Turki intenzivn* ubadajo s svojo aktualno druZ' beno. socialno in politično pr°' blematiko, s položajem svojef? proletariata, s prebojem napre^ nih teženj, kar je vseskozi tualno tudi za naš doživljajski^ teres, nismo vedeli dovol (Turki so nam na festivalu pok' zali dvoje filmov te vrste: N&j! družino in Hišnika — in Gu1 Zlatolasko.) Da so Rome11 zmožni skrajno kritične političi11 drame, katere smoter je obrača s togimi oblikami partijske^ centralizma ob hkratni apoteoj načel humanega razumevanf človeka in medčloveških odrl0, sov (Trenutek), nam prav tako11 bilo jasno. Da so Bolgari zmozfl1 tako dognane filmske poetih kot nam jo je razkril njihov f®11 Usnjeni škornji neznanega v<f jaka. smo se zavedli šele med tekom balkanskih festivalsk'11 dni. Domala vse. kar smo vide'1 so bila lepa in vesela preseneča nja, sami zapovrstni dokazi l' ustvarjalni vitalnosti posameZIll, nacionalnih središč, pri četnd smo bili — kljub nekaterim file1' sko-izraznim pomanjkljivosti1* še še posebej veseli humofiF svežine, ki so jo v svoj film Ko11' cert v letu 36 vdihnili Albanci. ^ o turški godni za odkup) v tej zvezi posebej niti fll govorimo.
Dobršen del »balkanskii1* filmov zlepa ne sodi v kakršni koli podpovprečje. ne v filmsU' izraznem ne v povsem gled1* sko-komunikativnem pomep* Prej nasprotno. S svojo všebiSj sko, dramaturško pa tudi igr3 * * * 7 * *' sko drugačnostjo ponujajo pK nekatero priložnost za poživit*1 našega pogost orna ameriš^' enoličnega in pretirano šablof1 ziranega repertoarja. UpajH1? da bodo o tem razmislili tudi na* filmski uvozniki.
VIKTOR KONJAR
Naši družini (povsejt takojšen distribuciji
Pedagoški inštitut pri univerzi Edvarda Kardelja Filozofska fakulteta, PZE za pedagogiko Zavod SR Slovenije za šolstvo v sodelovanju z Marksističnim centrom CK ZKS
prirejajo POSVET »POLITEHNIČNA VZGOJA IN IZOBRA ZEVANJE ZA USTVARJALNO DELO IN SAMOUPRAVLJA NJE«,
ki bo od 22. do 24. oktobra na Otočcu.
Kot je znano, je proizvodno-tehnično vzgojno-izobraževalno p0'. dročje bolj ali manj novo področje, ki bo v načrtovani reformirani šoil dobilo enakovreden položaj z intelektualnim, telesnim in estetskif vzgojno-izobraževalnim področjem. Ker imamo za to področje F' zmeroma malo izkušenj, je namen posveta osvetliti problematiko p0" litehnične vzgoje in izobraževanja z idejnega, družbenega,’ polito!0' škega, pedagoškega in družbenoekonomskega vidika. Pri tem naj1,0 vodilo teoretično osmišljanje in širjenje temeljnih teoretičnih spoz' nanj ter obravnavanje posebnih problemov, vezanih na praktične r°' šitve.
Na posvetu bodo s svojimi prispevki sodelovali poleg strokovni3' kov z inštitucij, ki so prireditelji posveta, še strokovnjaki z drugih inštitucij, ki se ukvarjajo s to problematiko, strokovnjaki iz prakse, k s0" delovanju pa smo povabili tudi nekaj strokovnjakov iz drugih repu blik, ki že imajo večletne izkušnje s politehnično zasnovanostjo vzgoj£ in izobraževanja.
Prispevki bodo tiskani v posebni publikaciji, ki jo bodo prijavlj°ni udeleženci prejeli po pošti skupaj s podrobnim programom v začetš3 septembra.
Rok za prijavo na posvet je 30. junij 1980.
Kotizacija za udeležbo na posvetu je 1.200 din in jo, prosimo, nak3' žite na žiro račun št. 50101-603-50844 — posvet. V kotizacijo 33 všteti stroški za organizacijo posveta in stroški za publikacijo.
Udeležence posveta pa vabimo, da tudi aktivno sodelujejo na p°" svetu, da tudi aktivno sodelujejo na posvetu, bodisi s koreferatom (^
7 tipkanih strani) ali z diskusiiškim prispevkom (do 3 tipkane stran'* ki naj jih pošljejo organizacijskemu odboru, skupaj s prijavo pr3' tako do 30. junija 1980. Izbrani prispevki bodo honorirani in razmn0' ženi in jih boste kot prilogo k publikaciji prejeli na posvetu.
Morebitne informacije, ki bi jih potrebovali o posvetu, dobite K1 Pedagoškem inštitutu, Ljubljana, Gerbičeva 62, tel. št. 261-275.
Vabilo na posvetovanje s podrobnim programom boste prejeli' septembru, skupaj s publikacijo.
Ker je število mest za udeležbo na posvetu omejeno, prosimo vseA1 se želijo udeležiti posveta, da se držijo roka za prijavo.
N' pričakovanju vaše prijave vas tovariško pozdravljamo!
PRIPRAVLJALNI ODBOR