GLASILO S 7 O L Velenje, 17. marca 1978 številka 1119421) Cena 4 din dolgoročni energetski bilanci spubliski komite za energetiko zasedal v Velenju energetske bilance Obravnava predloga dolgoročne V rudarsko elektroenerget-kem kombinatu Velenje, je bi-i seja republiškega komiteja za nergetiko. Na seji, vodil jo je redsednik komiteja Dragan letrovič, udeležili pa so se je tudi predstavniki premogovnikov in največjih porabnikov tega vira domače primarne energije, so obravnavali predlog dolgoročne energetske bilance, in sicer za področje premogov- dvorani Skupščine občine ilenje se bodo danes zjutraj s itkom ob 7. uri, sešli na se-vsi trije zbori velenjske ob-ike skupščine. Delegati vseh zborov, bodo najprej po-poročilo o delu sloven-delegatov v zveznem zboru ščine SFRJ za obdobje btember 1976 - julij 1977, »dalje bodo obravnavali pred-ig odloka o proračunu občine elenje za letos, predloge komi-[ za vohtve, imenovanja in ^drovske zadeve. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, pa bodo razpravljali o predlogu dogovora o vsklajevanju davčne politike v letošnjem letu, o predlogu družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji, o predlogu družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi prebivalstva občin celjskega območja s kmetijsko prehrambenimi proizvodi ter predlog odloka o tržnem redu za poslovanje trga na drobno. ništva. Ob tem so se dogovarjali tudi o oblikovanju samoupravnega sporazuma o dolgoročnem usmerjanju proizvodnje in porabe premoga v naši republiki. Splošna ugotovitev seje je bila, da bo proizvodnja, ki jo napovedujejo slovenski premogovniki do leta 2000, v glavnem zadoščala le potrebe termoelektrarn, toplarn in industrije. Poraja pa se vprašanje, kako kriti potrebe široke potrošnje po premogu. Sicer je v predlogu programa proizvodnje in porabe premoga v SR Sloveniji do leta 2000 predvideno, da bo Šaleški energetski bazen dajal letno po najmanj 4,7 milijona ton lignita. Ob tem pa računajo, da bo do leta 2000 izkoriščenih okrog 52 % vseh razpoložljivih eksplo-atabilnih zalog lignita. j) delu združenja samostojnih obrtnikov istna kreditna služba — Večje možnosti izobraževanja — Razmišljajo o ustanovitvi __obrtne zadruge — Jeseni v Velenju obrtna razstava Izvršni odbor združenja obrt-kov Velenje je na zadnji seji »trdil ustanovitev lastne služ-, ki bo takoj po ureditvi tehtne dokumentacije pričela lo. Obrtniki, ki bodo v ta skladsvlagali sredstva, bodo lahko najeli kredite do enega meseca, namenjeni pa bodo predvsem za izplačilo osebnih dohodkov zaposlenih. Pri Temeljni banki Velenje pa so se Emalu dovolj telefonov Telekomunikacijski sistem je nemoten razvoj družbe nad-i pomemben. V mozirski obli je poštno dostavna služba kaj dobro organizirana, slab-pa je s številom možnih in stoječih telefonskih zmoglji-sti. Od 740 številk jih je bilo nec lanskega leta izkori-enih 657 ah 89 odstotkov, ide na trenutno zanimanje pa zmogljivosti premajhne za ibližno 50 odstotkov. Na idročju pošte Mozirje je od 0 možnih priključkov zasede- 1 388, v Gornjem gradu od 10 98, na Ljubnem je od 100 ključkov zasedenih 96, v Lu- V naslednjin dnen bo spre-lenljivo vreme s padavinami, (b koncu tedne se pričakuje iz-oljšanje z ohladitvijo. čah jih je zasedenih 48 od 100 in v Solčavi 23 od 40. Na 100 prebivalcev pride v občini Mozirje 3,42 telefonskih aparatov, kar je seveda malo še zlasti če vemo, da pride recimo v Velenju 9,5, v Celju 16 in v SR Sloveniji 1,5 telefonskih aparatov na 100 prebivalcev. Predvidoma v prvem letošnjem polletju bodo telefonsko centralo v Mozirju povečali za 400 številk, telefonske centrale v Gornjem gradu, na Ljubnem, v Lučah in v Solčavi pa bi okrepili s 60 priključki. Prava izboljšava telefonskega prometa v Gornji Savinjski dolini pa bo dosežena šele s postavitvijo centrale s 400 številkami v Nazarjah. Slednja bi namreč pokrivala območje pošte Nazarje, kamor spada krajevna skupnost Rečica in delno krajevna skupnost Bočna. dogovorih, da bodo obrtniki lahko najemali karatkoročne kredite za nakup materiala in investicijske kredite. Delavci, ki so zaposleni pri zasebnem obrtniku, bodo imeh odslej večje možnosti dodatnega izobraževanja. Sredstva za izobraževanje, ki jih odvaja vsak obrtnik, se bodo odslej zbirala pri združenju, z njimi pa bo razpolagala skupščina, ki jo bodo sestavljali nosilci obrti in zaposleni v zasebnem sektorju. Združenje samostojnih obrtnikov Velenje si prizadeva, da bi se delo njihovih članov čim bolj združevalo, da bi z izdelki na tržišču lažje nastopali. Razmišljati so pričeli o organizaciji obrtne zadruge. Na zadnji seji so sprejeli tudi sklep, da mora pripraviti društvo predvidoma v jesenskem času v Velenju obrtno razstavo. Udeleževah pa se bodo tudi razstav in sejmov obrti po vsej republiki. Sekretar združenja samostojnih obrtnikov Velenje bo v prihodnjih mesecih obiskal vse obrtnike, tudi tiste, ki imajo popoldansko obrt na domu, jim razložil namen, cilje in plan dela združenja. M TAMŠF Velenju je bilo v soboto že 21. srečanje mladih pevcev občine Velenje. S tem že tradicionalnim topom mladi vsako leto na svojstven način čestitajo materam za 8. marec. Na letošnjem srečanju je lopilo štirinajst zborov iz velenjske občine in kot gost mladinski zbor iz osnovne šole Franja nča Slovenj Gradec. (Na posnetku: otroški zbor OŠ Gustav Šilih Velenje. Več o reviji na 8. strani.) Občani so na volišča, ki so bila izredno lepo okrašena, prišli marsikje že navsezgodaj. Na sliki volišče v Pesju. Visoka stopnja zavesti občanov Druge volitve delegacij so bile v Šaleški dolini resnično praznični dan vseh delovnih ljudi in občanov - Visoka volilna udeležba kaže, da je delegatski sistem tudi v Šaleški dolini opravil zrelostni izpit - Nove delovne zmage združenega dela - Povečano število delegatskih mest Z visoko volilno udeležbo na drugih volitvah delegacij v zbore občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti smo znova izpričali visoko stopnjo državljanske in samoupravljalske zavesti. Zadnji četrtek in nedelja sta bila tako znova resnično delavni praznični dan vseh naših delovnih ljudi in občanov. Priprave na skupščinske vohtve so bile skrbne. To kažejo vohlni izidi. Vse bolj tudi prihaja do izraza prepričanje, da so priprave na volitve skupna naloga vseh. Izidi volitev so znova potrdili nekajkrat doslej izraženo ugotovitev, da je delegatski sistem - navkljub nekaterim slabostim - opravil zrelostni izpit in da so delovni ljudje ter občani dojeli bistvo delegatskih razmerij. Druge vohtve delegacijje pričakalo združeno delo Šaleške doline z novimi dosežki, tako pri uresničevanju vsebine zakona o združenem delu, kot z novimi delovnimi zmagami. Ob tem naj še posebej omenimo dvakratni rekordni dnevni izkop (6. in 8. marca) po 20.300 ton lignita v velenjskem premogovniku in začetek gradnje prvega objekta iz prostorskih elementov (vrtca Konovo), ki so jih izdelali v novi tovarni GIP Vegrad na Selu. Ker z delom konferenc delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v občini Velenje nismo bih zadovoljni, je bilo povečano število delegatskih mest, tako v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti kot tudi v zborih KANDIDATr ZA ORGANE ZK IZ OBČINE VELENJE Na zadnji seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije so sprejeli predlog kandidatne liste za člane organov ZKS in ZKJ. Kandidat za člana CK ZKS Slovenije iz občine Velenje je Janez Miklavčič, sekretar Komiteja OK ZK, ki je bil doslej član CK ZKS. Kandidat za člana CK ZK Jugoslavije pa je tudi Alojz Kikec, rudarski nadzornik — poslovodja v RLV - tozd jama Pesje REK Velenje. občinske skupščine z namenom, da bi v prihodnje bolj neposredno potekal proces uveljavljanja interesov delovnih ljudi in občanov. Ugotavljati je tudi mogoče, da je med novoizvoljenimi delegati za zbore občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti tudi večje število de- legatov organov krajevnih skupnosti, kar bo za naprej zagotavljalo večjo povezanost samoupravnih organov krajevnih skupnosti z delegacijami ter tudi z občinsko skupščino in skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti. M. Mamica že voli, mala dva pa ta samoupravljalska dolžnost še čaka Draga seja občinske kandidacijske konference V torek, 21. marca bo v Velenju 2. seja občinske kandidacijske konference, na kateri bodo obravnavah in sprejeli poročilo volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja predsedstva OK SZDL o opravljenih volilnih aktivnostih med prvo in drugo sejo občinske kandidacijske konference ter določili kandidate za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Na drugi seji občinske kandidacijske konference bodo nadalje razpravljali, predlagah in določili seznam kandidatov za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ z območja občine ter razpravljala o možnih kandidatih za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ, predlogu kandidatov za družbenopolitični zbor skupščine SRS ter predlogih za vodilne funkcije v skupščini SR Slovenije in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v republiki, skupščini SFR Jugoslaviji ter o možnih kandidatih za člane predsedstva SR Slovenije. Izvolili pa bodo tudi dva delegata za drugo sejo republiške kandidacijske konference. u * Rezultati volitev v krajevnih skupnostih občine Velenje vpisanih volilo ah Bele vode 189 184 97,3% Bevče 141 135 95,7% Cirkovce 150 147 98% Družmirje-Gaberke 709 680 95,9% Gorenje 60£ 590 97% Konovo 653 646 98,9% Lokovica 450 443 98,4% Paka 361 347 96,1 % Ravne 636 622 97,7% Plešivec 253 245 96,8% Kavče-Podkraj 578 544 94,1 % Sv. Florjan-Skorno 570 564 98,9 % Šentilj 568 558 98,2% Skale-Hrastovec 640 626 97,8% Šmartno ob Paki 1102 1088 98,7 % Šoštanj 2239 2114 94,9% Topolšica 787 761 96,6 % Zavodnje 236 233 o° i «*, Velenje center-Desni breg 4899 4647 94,8 % Velenje center—Levi breg 3041 2975 97,8 % Velenje—Pesje 901 875 97,1 % Velenje—Stara vas 623 572 91,8 % Velenje-Staro Velenje 745 708 95% Velenje-Šalek 1480 1465 98,9 % Velenje-Šmartno 1111 1058 95,2% SKUPAJ 23670 22837 96,4 % Treba je upoštevati, da bo odstotek nekoliko višji, ko bodo volili tudi tisti naši občani, ki služijo vojaški rok. V volilnih imenikih delavcev v združenem delu, obrtnikov in kmetov naše občine je zapisanih 22197 volilnih upravičencev. Pretekli četrtek, je prišlo na volišča 20229 teh volilcev ah 91,1 odstotek. Rezultati četrtkovih volitev kažejo, da je volilo 856 od skupno 858 kmetov, kar pomeni 99,7 odstotkov. V naši občini je 569 obrtni- kov, volilo pa jih je 542 ah 95,2 odstotka. Ob upoštevanju teh podatkov je vseh ostalih torej 20770. Volilno dolžnost jih je opravilo 18831 ali 90,6 odstotkov. V Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje so zabeležili 90,7 odstotno udeležbo (od 6334 je volilo 5742 zaposlenih), v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja pa 87,1 odstotno udeležbo (od 6851 volilnih upravičencev, ki so tukaj zaposleni, je volilo 6003). Odlična udeležba Rezultati nedeljskih volitev v mozirski občini so zelo dobri. Od skupno 10.824 vpisanih volilcev (manjka 154 zdomcev) jih je volilo 10.521 ali 97,20 odstotkov. Glasovali niso 303 volil-ci, 48 zaradi bolezni, šest zaradi službenih, potovanj, zaradi ugotovljenih razlogov 22 in neugo-tovljenih 129, v JLA pa je 98 volilnih upravičencev. V nedeljo je do devete ure volilo 4.695 občanov ah 42,79 odstotkov, do 14. ure 0.205 ah 92,96 odstotkov in do 19. ure 10.521 ali 97,20 odstotkov volilcev. Končni rezultati po kra- jevnih skupnostih so naslednji: Mozirje 96,37 odstotkov, Rečica 97,36, Nazarje 96,33, Šmartno 97,01, Bočna 96,35, Gornji grad 96,14, Nova Štifta 98,09, Ljubno 96,31, Luče 93,95 in Solčava 95,24 odstotkov. Pri kmetih kooperantih jih je od 2234 glasovalo 225 ali 99,15 odstotka. Volilo jih torej ni 29, od tega 10 zaradi bolezni, 5 zaradi službenega potovanja, osem zaradi ugotovljenih razlogov in 1 zaradi neugotov-ljenega razloga, 5 pa jih je v JLA. drugega, kaj sta govorila in kaj se pravzaprav dogaja. Seveda je takih primerov dokaj malo, so pa Martin Aubreht govori o izkušnjah, ki jih je pridobil v štirih letih opravljanja funkcije delegata v zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Mozirje Delovnim ljudem in občanom, ki so v začetnem obdobju uveljavljanja delegatskih odnosov pri nas opravljali odgovorno funkcijo delegatov, se v teh dneh izteka mandat. Naše samoupravne interese, voljo in hotenja bodo odslej zastopali novi delegati. Uspešnost njihovega dela bo prav gotovo odvisna tudi od bogatih izkušenj, ki so jih v štirih letih pridobili delegati preteklega mandatnega obdobja. O tem je stekel kratek razgovor z Martinom Aubrehtom iz Mozirja, delegatom te krajevne skupnosti v zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Mozirje. Kakšna je vaša ocena delovanja in učinkovitosti našega delegatskega sistema, po izkušnjah, ki ste si jih nabrali v preteklih štirih letih? „Zdi se mi, da smo konkretno pri nas delo delegacij dobro zastavili. Razumljivo, da smo delegati bili na začetku še neizkušeni, ker smo pač prvi opravljali te funkcije, toda s prvimi izkušnjami so prišli tudi ugodnejši rezultati našega delovanja. Mislim, da so bile seje naše delegacije dokaj plodne, prav tako kot samo delo delegacije v skupščini, kljub temu, da smo lahko opazili nekatere pomanjkljivosti." Katere pa so po vašem mnenju poglavitne hibe oziroma pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri vašem opravljanju delegatske funkcije? „Po mojem mnenju je najbolj pereče vprašanje, ki se izpostavlja pri uveljavljanju delegatskih razmerij premajhno obveščanje. Dva delegata se na primer udeležita dveh sej pa ne vesta drug za Martin Aubreht - delegat zbora krajevnih skupnosti in treba jih bo odpraviti. V zadnjem času se je to že izboljšalo, ko vsi delegati dobivamo gradivo in ga tudi predelamo. Mislim, da bomo morali bolje poskrbeti za učinkovito medsebojno dogovarjanje in obveščanje. Kako pa ocenjujete povezovanje delegatov s krajani v vaši krajevni skupnosti? „Tudi na tej relaciji odnosoV so se pokazale določene pomanjkljivosti. Ta povezava je bila mnogokrat zelo slaba, včasih pa celo prekinjena. V štirih letih opravljanja delegatske funkcije sem se udeležil približno šestdeset odstotkov sej zbora krajevnih skupnosti, na zboru občanov pa sem o delu naše delegacije poročal le enkrat. Kvaliteto teh odnosov bomo morali prav tako izboljšati, saj so temeljni predpogoj za uspešno delo delegacij." Kaj po vsem tem priporočate tistim, ki bodo v naslednjem mandatnem obdobju opravljali funkcije delegatov? ..Delegati naj se temeljito seznanjajo s problematiko, ki je aktualna in nenehno naj bodo v aktivni povezanosti z delovnimi ljudmi m občani v različnih samoupravnih sredinah. Le tako bodo lahko uspešno opravljali naloge, ki so jim zaupane." J. KRAJNC GOLTE ČAKAJO Ste v vaši temeljni organizaciji združenega dela že podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za rekreacijo na Golteh Kljub vsestranski politični podpori in ugotovitvi, da je to edina prava pot, je le 26 temeljnih organizacij združenega dela iz Celja, Žalca, Velenja in Mozirja podpisalo samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za rekreacijo na Golteh. Očitno delovni ljudje teh štirih občin posvečajo temu vprašanju premalo pozornosti, čeprav je to edina možnost za obstoj in razvoj tega rekreacijsko turističnega centra. Takšna je ugotovitev medobčinskega odbora Zveze sindikatov SR Slovenije za celjsko območje. Prav bi bilo, da sedaj, ko v združenem delu sprejemamo zaključne račune in formiramo sklade za skupno porabo, ponovno postavimo na dnevni red to vprašanje, še posebej ker v mnogih delovnih sredinah ta samoupravni sporazum nismo obravnavah. Samoupravni sporazum je doslej podpisalo le 15 temeljnih organizacij združenega dela iz celjske občine, 7 iz mozirske občine, 2 iz velenjske in 2 iz žalske občine. Medobčinski odbor Zveze sindikatov SR Slovenije za celjsko območje zato priporoča, da vse osnovne organizacije sindikata v kolikor še niso storile, postavijo to vprašanje na dnevni red ob sprejemanju zaključnih računov, ga podprejo in tako zagotovijo na daljni obstoj in razvoj RTC Golte. Zahteve po rekreaciji so iz dneva v dan večje, zato bi bilo nerazumljivo in nesprejemljivo, da bi naše trenutno nerazumevanje povzročilo nazadovanje takšnih turističnih centrov. Statistični podatki kažejo, da se število smučarjev v celjski regiji povečuje letno za 5 odstotkov; večina obiskovalcev TOZD RTC Golte pa so občani celjske regije, zlasti prebivalci Celja, Žica, Velenja in Mozirja. In kakšen je program nadaljnega razvoja rekreacijsko turističnega centra na Golteh? Zastavljeni program do leta 1980, dopolnjen z dosedanjimi izkušnjami, predvideva na področju Medvedjaka razširitev samopostrežne restavracije v obstoječem hotelu na Golteh za 100 sedežev, osvetlitev smučišč in postavitev treh malih otroških vlečnic. V Mora- vi nameravajo postaviti dodatno prenosno vlečnico, na področju Starih stan pa postaviti dodatno vlečnico, zgraditi samopostrežno restavracijo s 100 sedeži in zgraditi sedežnico od Kladja do Starih stran z vmesno vstopno in izstopno postajo. V,planu je tudi izgradnja smučišč na Ka-lu. Z izgradnjo omenjenih objektov je planirano povečanje števila obiskovalcev s sedanjih 700 dnevno (povrečje) na 2.100. Na Golteh pa nameravajo urediti tudi športno rekreacijske objekte za potrebe letne rekreacije. Tako je v planu izgradnja TRIM steze, ureditev večnamenskega športnega igrišča v Moravi, priprava prostora za piknike na Starih stanih in nakup opreme za smučanje na travi. Z nadaljnim razvojem centra je torej treba pričeti takoj, realizacija zastavljenih načrtov pa je odvisna od združenega dela. Učenci osnovnih šol spoznavajo naravo Če je do nedavnega bila knjiga za naše učence še vedno osnovni učni pripomoček, pa v zadnjih letih opažamo, da smo tudi v tej smeri ubrali novo, pa toliko bolj učinkovito pot Pričeli smo z organizirano šolo v naravi, kjer se učenci neposredno spoznavajo z okoljem, v katerem živijo in seveda z naravo samo. Besede in fotografije so ostale v dolini, učenci pa so se v zimskih dneh podali v planine, da bi naravo doživeli tudi malo drugače. Zimske počitnice, ki so sicer že minile, bodo letos še v posebej lepem spominu ostale petošolcem velenjskih osnovnih šol, saj so kar za teden dni „raz te gnili" svoj prosti čas. Seveda pa ti dnevi niso ostali neizkoriščeni; naše uka željne mlade glave so na nekaterih naših znanih izletniških točkah spoznavale poleg nekaterih osnovnih predmetov tudi naravo. Brez smučanja seveda tudi ni šlo; le kako neki, saj je bila letošnja zima s snegom kar precaj radodarna. In, tako so učenci velenjskih osnovnih šol združili prijetno s koristnim in verjamemo jim lahko, da so se naučili precej novega in da so predvsem svoje znanje, ki so si ga pridobili med rednim poukom, še bolj poglobili. Paški Kozjak, Bele vode, Zavod-nje in Šentvid nad Šoštanjem so torej sprejeli v svoje okrilje mlade radovedneže, ki so z velikim naduše-njem sprejeli to novo obliko vzgojnega dela. O ,tem sem se lahko pred čaom tudi sam prepričal, saj so me učenci povabili v Šentvid nad Šoštanjem, ker so želeli izvedeti marsikaj o vlogi in pomenu gozdov in o gozdarskem poklicu. Vabilu sem se z veseljem odzval, še posebej zato, ker sem v svojem dolgoletnem službovanju, ko sem po dolgem in počez premerjal naše gozdove, večkrat spoznaval, da se ljudje včasih le premalo zavedajo, kaj je gozd pomenil nekoč in kaj pomeni še danes. Govoriti na splošno samo o tem, da so gozdovi naše bogastvo, pa pri tem ne povedati in odgovoriti na vprašanje zakaj, je seveda dosti premalo in neučinkovito. Se, vedno pa velja staro pravilo, da bo Janez znal tisto, kar se je naučil kot Janezek. In naši Janezki, tisti, ki drgnejo šolske klopi petega razreda, tisti ki so z velikim zanimanjem prisluhnili moji razlagi, bodo - vsaj upam, da bo tako — le malo več vedeli o gozdovih na Slovenskem. Vedeli bodo, da v gozdu ne rastejo samo drevesa, da drevo posekamo in ga za marsikaj uporabimo;gozd je mnogo več. Zato sem jim tudi povedal, kolikšnega pomena so bili naši gozdovi med narodnoosvobodilno vojno in kakšen pomen jim pripisujemo tudi v konceptu splošnega ljudskega odpora. Gozdovi igrajo pomembno vlogo tudi kot element, ki vpliva na naše okolje, na zrak, ki ga dihamo na vse tisto torej, kar danes označujemo z varstvom okolja! In takšen kot bo naš gozd, bo tudi naše okolje. Tega se danes še vedno dosti premalo zavedamo, saj poznamo primere, ko se naši gozdovi spreminjajo ali v pogorišča ali pa v smetnjake, kar je seveda še zelo daleč od kulture, pa daleč od spoznanja kaj gozd je in kaj torej naj bi bil. S posebnim zanimanjem pa so učenci prisluhnili, katere vrste dreves in rastlinja rastejo v gozdu, katere živali — od največjih pa do najmanjših - so prebivalci slovenskih gozdov in seveda, kakšno vlogo imajo živali v gozdovih. Za, konec pa so izvedeli še marsikaj o lepem, pa tudi zahtevnem in težkem poklicu gozdarja. Učna ura v naravi o gozdovih in gozdarskem poklicu je kaj hitro minila. Tudi zato, ker so mladi na-debudneži postavljali številna vprašanja, ki niso mogla ostati brez odgovorov. Se, dalj časa bi jim lahko govoril in pripovedoval, pa je predvideni čas potekel, pred učenci pa je bilo še toliko drugih, prav tako zanimivih tem v okviru šole v naravi. Upam, da bodo ta in vse bodoče šole v naravi uresničile svoje poslanstvo in vse bolj postajale šole življenja in šole za življenje. VINKO VASLE Slabo kadrovanje V srednjeročnem razvojnem načrtu občine Mozirje je zapisanih kopica nalog s področja kadrovske politike. Teh nalog pa nosilci ne uresničujejo v predvidenih rokih in potrebnem merilu. Razlogi za taksno stanje so večinoma poznani. Med nje sodi recimo nesistematičen in premalo organiziran pristop k reševanju vsekakor perečih kadrovskih problemov, pa tudi kadrovske službe se vse premalo vključujejo v vse sestavine družbenopolitičnega razvoja. Doslej so v mozirski občini pripravili predlog novega družbenega dogovora o kadrovski politiki o katerem so javno razpravo že končali in je sedaj v fazi sprejemanja. Pri tem so zakasnili zato, ker so želeli določila tega dogovora uskladiti z zakonom o delovnih razmerjih. Izdelali so tudi listo prednostnih poklicev na podlagi katere bo morala v prihodnje temeljiti štipendijska politika. Manjkajo še podatki o kadrovskih štipendijah in o dejanj-skih letnih potrebah gospodarstva, kar pa bodo rešili v tem letu. Se zlasti pereč je problem pri za-poslolovanju kadrov z višjo in viso-kos strokovno izobrazbo, predvsem zaradi njihovega stalnega odliva iz občine. Nedvomno je nadaljnji razvoj v veliki meri odvisen tudi od njih, zato bo potrebno s premišljeno akcijo preprečiti odhajanje drugam in hkrati ustvariti pogoje za vrnitev tistih, ki so odšli. Več pozornosti bo treba posvetiti še izobraževanju ob delu. OB ROB DNEVU ŽENA Lepa je bila proslava, katei smo se udeležile delavke Gorenj in druge Velenjčanke za marec v Rdeči dvorani. Lep bil program, ki so ga priprav učenci osnovne šole Anta Aškerc Velenje, lep je bil tu govor. Mnoge je navdušil i nastop mentorjev. Sprašujem; se, zakaj nam programa nis napovedali v slovenskem materinem jeziku. Tudi razglt sitev rezultatov najboljS mednarodnega teka po ulica Velenja je bila v srbohrvaščini Napačna je bila predstavite zmagovalke iz Švice. Škoda i tako lep dogodek, za ni praznik. Verjetno nisem edini ki izražam nezadovoljstvo zarad tega. MIRA BRITOVSEJ Hrasto«« STANOVALKE TOMŠIČEVE 12-14 SO PRAZNOVALE V soboto, 4. marca so tud žene stanovanjskega blok Tomšičeve 12 - 14 imele pru nik Hišni svet iim je pripravi presenečenje. Kletne prostore a shranjevanje koles so možje spre' menih v pravi praznični prosta To pa še ni vse. Praznovanje popestrili še otroci pionirskega odreda „Božo Mravijak", ki ji tudi v istem stanovanjskei bloku s kulturnim programom Vsaka žena pa je seveda dobili še lep šopek Ta primer bi bil lahko a vzgjed v prihodnje vsem svetom v Velenju. PRVO SREČANJE Z NOVINARJEM Na osnovni šoli Bratoi Letonje že četrto leto deluie literarno-novinarski krožek. Zt dolgo smo si želeli stika s pravili novinarjem, zato smo letos po» bih na razgovor tovariša Jožeb Krajnca, novinarja pri Našem času, ki se je vabulu rad odzval saj je osnovno šolo obiskcml tukaj. V sredo, dne 22. febnaijt smo se ob trinajstih zbrali i našem običajnem prostoru. Ko je vstopil, je v nas izzval še večjo radovednost V uvodu nam je povedal neloj o razvoju in pomenu novinar stva. Nato nas je seznanil : novinarskimi zvrstmi pisanj Nekatere, primerne naši zm vosti, nam je tudi podrobi razložil in nam pokazal tud) ustrezne primere iz časopisov. V razgovoru nam je razgrnil senčne in sončne strani novinarski poklica. Intervju z njim je zelo pester in zanimiv. Povedi! nam je nekaj koristnih n; kov, tako da bomo zdaj pisali in nam seveda vlil še večjo voljo do tega dela. Takih srečanj si še želimo. KARMEN KATIC, novinarski krožek OŠ bratov Leton* Šmartno ob Pit Se veliko nedorečenosti Lansko povečanje produktivnosti v mozirski občini bolj posledica ugodnih tržnih razmer in manj rezultat boljše organizacije dela — Tudi drugi kazalci gospodarjenja niso preveč ugodni Z analizo uresničevanja srednjeročnega družbenega plana občine Mozirje v prvem dveletnem obdobju so sestavljalci kritično ovrednotili vse dosedanje dosežke in nakazali konkretne smernice za bodoče boljše delo. Dejstvo pa je, da je analiza nastala na osnovi krakatkih in nepopolnih ocen stanja na posameznih idarskih področjih, na osnovi o gibanju gospodarstva v preteklem letu in na temelju posameznih lastnih ocen, napravljenih ob prehodu v leto 1978. Vsekakor ni odveč tudi podatek, da je vsestranski pretok informacij, ki je za popolno analizo seveda nujno potreben, velikokrat pretrgan in negotov. Prav tako vsi nosilci samoupravnega načrtovanja ne poročajo pravočasno, niti dovolj resno in študijsko poglobljeno. Na ta način ni moč sprotno proučevati, opozarjati na slabosti, in jih odpravljati. O globalni oceni razvoja v minulih dveh letih in o gibanjih na posameznih področjih so na današnji seji razpravljali člani komiteja občinske konference ZKS Moziije. V predpreteklem letu so bili na področju stabilizacijskih ukrepov doseženi določeni uspehi, ki so ugodno vplivali na družbenoekonomski razvoj v letu 1977, velja pa dejstvo, da so bili bolj posledica administrativnih ukrepov, kot pa globljih strukturnih sprememb. S tem je bila znova potrjena ugotovitev, da so bili nekateri rezultati več ali manj kratkoročnega značaja. Večanje reprodukcijske sposobnosti je nedvomno ena prvenstvenih dolgoročnih nalog pri krepitvi mate- rialne osnove naše družbe. Na osnovi podatkov o razporejanju dohodka ugotovljena gibanja kažejo na dejstvo, da se ta sposobnost na ravni temeljnih organizacij zmanjšuje, kar neugodno vpliva ne samo na gospodarska gibanja v celoti, ampak tudi na razvoj samoupravnih socialističnih proizvodnih odnosov. Novi sistem obračunavanja in zavarovanja plačil je v začetku dal vrsto pozitivnih rezultatov, danes pa ni več dovolj učinkovit, saj se obseg neplačanih obveznosti znova povečuje. V mozirski občini so z velikimi napori zagotovili, da so temeljne organizacije, ki so predlansko poslovanje zaključile z izgubo, sprejele sanacijske programe in ustrezne samoupravne sporazume in celo pristopile k drugačni samoupravni organiziranosti Pri tem so bili sanacijski programi usmerjeni zgolj v finančno uravnoteženost rezultatov gospodarjenja in zelo malo v skupno dogo-voijene ukrepe za odpravo vzrokov slabega gospodarjenja. Zlasti pereč družbeno-ekonomski položaj je v temeljnih organizacijah R'1'C Golte in Iverna Nazarje kjer bodo nujno morali najti dolgoročne rešitve, bodisi v preusmeritvi proizvodnje, bodisi v ustreznejših dohodkovnih povezavah, v kadrovskih rešitvah in v podobnih ukrepih. Kakor ostaja področje cen še vnaprej eno osnovnih vprašanj uresničevanja dogovorjene razvojne politike, tako tudi investicijska vlaganja v večini primerov niso sledila zastavljenim ciljem. Investicijske programe posameznih samoupravnih nosilcev Pridne roke in znanje Razvejan sistem izobraževanja kmetovalk v Gornji Savinjski dolini — Številne oblike tehtnega izobraževal-.nega dela — Krožki najbolj priljubljena in hkrati najkoristnejša oblika dela Za uspešno kmetovanje je poleg pridnih rok in denarja potrebno še veliko strokoivnega znanja. Tega se v Zgornjesavinjjski kmetijski zadrugi Mozirje v poUni meri zavedajo, zato izobraževanju že dolgo namenjajo yeliko dela, volje in časa. Pospeševalno delo med kmečkimi ženami, njim je namenjena še posebna pozornost, teče že šesto leto in je do lani obsegalo predvsem štiri oblike izobraževanja. To so bila predavanja, tečaji, svetovalno delo na domu in ekskurzije. Med predavanji so se zvrščale teme kot so zmrzovanje živil v gospodinjstvu, osnove prehrane goveje živine, arhitektovi nasveti za ureditev kmečke hiše, vzgoja predšolskega otroka in varstvo pri delu na kmetiji. Ta predavanja so na primer v celoti opravili pri predzadnji izobraževalni sezoni. V tem obdobju so pripravili še dva gospo-dinjsko-turistična tečaja in enega podobnega za tiste kmetovalke, ki se usmerjajo v kmečki turizem, pa Se dva šivilska tečaja z osnovami šivanja. Skupno so doslej od leta 1972 pripravili 24 tečajev, letos pa jih zaradi dela po krožkih ne bodo organizirali. Ob zaključku lanske izobraževalne sezone so pripravili pet strokovnih ekskurzij širom po domovini. Namen takšnih ekskurzij je vsekakor večkraten in prav tako korist, ki jo prinašajo. Kmetovalke si na potovanjih z ogledom načina kmetovanja drugod bogatijo strokovno znanjje, hkrati pridobivajo obilne napotke za estetsko urejanje kmetij, zanemariti pa ne smemo vsaj Se družbnega vidika, saj kmečka žena sicer nedvomno težko najde čas za kaj takega. Vse te napore je na kratko orisala Marija Bezovškova, ki kot pospeševalka skrbi za izobraževanje. Povedala je še marsikaj zanimivega. Pred začetkom lanske izobraževalne sezone so žene na sestanku odbora za družni c sklenile popestriti in izboljšati sistem usposabljanja. Odločile so se za delo po krožkih. Zene zadružnike so v Gornji Savinjski dolini oiganiziiane v 16 aktivih, ki jih povezuje že omenjeni odbor. Po aktivih se dobivajo običajno enkrat mesečno, odbor pa se sestaja po potrebi. Z uvedbo krožkov, ki so ločeni od predavanj, so dosegle razveseljive rezultate in vsa koristna spoznanja v Letošnjem krogu izobraževanja s pridom uporabljajo. Predavanja so namenjena vsem kmetovalcem, krožkow pa se udeležujejo največ žene, čeprav ob posameznih temah ne manjka tudi moških. Prednosti krožkov so več kot očitne. Žene zadružnice se dobivajo običajno enkrat mesečno od novembra do junija- Za teme, ki jih v posameznih primcerih obravnavajo, se dogovarjajo vnaiprej, se nanje pripravijo, na krožkilh pa jih potem obdelajo v obliki sproiščenega razgovora. Ker se za vse dogovorijo vnaprej, jim vabil ni treba px>šiljati in se tako izognejo tudi miorebitnim težavam pri Obveščanju. : Zanimanje za delo po krožkih je različno, udeležba pa je očitno večja v manjših krajih. Dejstvo pa je, da zanimanje povsod raste, kar kažejo tudi podatki o udeležbi, saj je ta od enega do drugega srečanja večja, vse več pa je med udeleženkami mladih žena in deklet. Tega prej ni bilo. Dokler so se dobivale v večjem obsegu ni bilo pravega odziva, pa tudi uspeh teh množičnih srečanj je bil bolj pičel. Zdaj se srečujejo v manjšem številu, v veliko primerih v domačem okolju kmečkih hiš, kjer teče delo bolj neposredno, sproščeno in prav nič „uradno". Odpor do te „uradnosti" so krožki štrli in žene nanje prihajajo kot na klepet. Prav ta domačnost je nadvse pomembna. Žene kmetovalke namreč rade poudarjajo, da vse bolj izginjajo stare, dobre oblike, ko so se na podeželju dobivali ob različnih in številnih priložnostih, se pogovorili in razvedrili. Današnje stanje je seveda posledica nebrzdanega razvoja in krožki bodo kot kaže v veliki meri omilili izginjanje teh, včasih tako priljubljenih oblik. Pa še nekaj je. Takšna oblika kolektivnega izobraževanja v ožjem krogu nezavedno vzbuja tekmovalni duh med ženami, kar je lahko samo koristno. _ ._. Takšno obliko izobraževanja bi ob vsej njeni uspešnosti veljalo razširiti Žal pa to zaradi kadrovskih težav zaenkrat ni možno. Marija Bezovškova vsega dela sama in tudi ob pomoči drugih ne zmore. Sestajanje 16-krat mesečno, ob vsem drugem delu, je le nekoliko preveč. Sama predava gospodinjske teme, pri ostalih pa sodelujejo veterinarji in drugi strokovnjaki V lanskem letu so na krožkih obravnavali naslednje teme: zdravstveno in socialno varstvo kmečke družine, usmeijeno gospodarjenje in večja storilnost, zelenjavni vrt, ureditev kmečkega dvorišča, kmečki turizem, novi gospodinjski stroji, oprema in orodje, koline, nega dojenčka in malega otroka, osnove dietne prehrane in nega bolnika, prehrana družine ob delovnih konicah. Omeniti seveda velja, da so sestavljeni načrt v celoti uresničili Tudi za letos so si pripravili obsežen načrt, ki ga v teh mesecih zavzeto izpolnjujejo. Obravnavajo pa naslednje teme: higiensko pridobivanje mleka, ureditev kmečke hiše in kmečki turizem, smotrnost in vrstni red naložb na kmetiji, siliranje, vzre-ja in zdravstveno varstvo telet, prehrana družine ob delovnih konicah, medčloveški odnosi in sodobni gospodinjski pripomočki Zgoraj je največ zapisanega o krožkih. Vendar tudi predavanja tečejo po ustaljenem in dogovorjenem redu. Žene pa niso aktivne le na teh področjih. Imajo že natančno izdelan načrt za ekskurzije, praznovale so Dan žena kot se spodobi in podobno, vendar o tem več kdaj drugič. Zanimivosti pri delu in življenju kmečkih žena ne more zmanjkati J. P. bodo morali zato pregledati, jih uskladiti z možnostmi in predlagati podaljšanje rokov za izvedbo tistih naložb, za katere sredstev ni bilo mogoče prej zagotoviti. Ob tem bo treba celotna razpoložljiva sredstva gospodarstva mozirske občine združiti in preusmeriti v tiste naložbe, ki bodo v skladu s sprejetimi prioritetnimi nalogami prispevale k prestrukturiranju gospodarstva. Dogovorjena stališča in naloge na področju usmerjanja investicijskih naložb v obmejne in manj razvite predele občine bo treba s široko družbeno akcijo uresničiti, saj zaostajanje teh področij nedvomno vpliva na družbeno-ekonomski položaj občine in dolgoročno gledano tudi zmanjšuje tempo gospodarske rasti. Gibanje osebne, skupne in splošne porabe je bilo znatno nad okviri, ki so bili sprejeti s srednjeročnim načrtom in obenem tudi nad doseženimi gospodarskimi rezultati, prav tako pa še naprej ostaja v ospredju problem kadrov in uporabe znanja. Močno namreč zaostaja dolgoročno načrtovanje potreb po kadrih v združnem delu, načrti so poleg tega nepopolni ali temeljijo na podaljševanju obstoječe kadrovske strukture, pri tem pa seveda ne upoštevajo sprememb v sodobni organizaciji dela, niti raziskav tržišča. V letu 1977 doseženo povečanje produktivnosti je bilo bolj posledica ugodnejših pogojev na razmeroma zaprtem trgu in manj rezultat boljše organizacije dela, sodobnejše tehnologije in opremljenosti, oziroma boljšega izkoriščanja delovnega časa in znanja. Prav tako se še vedno prepočasi uveljavlja delitev osebnih dohodkov po rezultatih tekočega in minulega dela. Samoupravni akti in sistemi delitve, ki jih vsebujejo, vse premalo natančno opredeljujejo načela in kriterije, ki merijo delavčev dejanski prispevek, vse preveč pa se naslanjajo na formalno sistemizacijo. Vse to vodi v izenačevanje osebnih dohodkov in ne stimulira kakovostnega delovnega prispevka, predvsem pa ne ustvarjalne in inventivne dejavnosti, boljše izrabe delovnega časa, materiala in delovnih sredstev. USKLADITI PRIREDITVE Občinska konferenca SZDL Mozirje je pred kratkim imenovala koordinacijski odbor za prireditve v letu 1978. Odbor bo pri svojem delu spremljal in usklajeval kulturne, turistične in vse ostale prireditve v Gornji Savinjski dolini v letošnjem letu. Delo odbora bo tokrat še predvsem zahtevno. V Moziiju bo v avgustu osrednja republiška razstava cvetja „Hortikultura 78", poleg tega pa bo ob obrežju Savinje odprt Savinjski gaj v katerem bo, poleg cvetja in rastja v naravi, predstavljeno tudi etnografsko izročilo celotne doline. Zaradi tega bo dolino obiskalo veliko večje število gostov kot sicer in bodo tudi že ustaljene prireditve bolj obiskane. Vsi organizatorji kak ršnihkoli prireditev so morali zato do zadnje srede koordinacijskemu odboru poslati predvidene datume in na podlagi teh bodo v najkrajšem času izdelali koledar prireditev v mozirski občini za letošnje leto. REKORDNO ŠTEVILO KRVODAJALCEV Pred dnevi je posebna ekipa zdravstvenih delavcev iz celjske bolnišnice opravila akcijo odvzema krvi v Šmartnem ob Pakl Letošnji odziv humanosti je bil rekorden in ga kljub upoštevanju dejstva, da je število krvodajalcev doslej iz leta v leto naraščalo, niso pričakovali. Kar 157 občanov iz krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje je darovalo kri, 11 pa so jih morati odkloniti. To pomeni, da se je akcije udeležilo skupno 168 krajanov. Za primerjavo naj služi podatek, da je na lansko akcijo prišlo 98 krvodajalcev, odklonili pa so jih 7. Tako velik porast je letos med drugim pogojila tudi visoka udeležba delavcev iz temeljne organizacije združenega dela Keramika Tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja. Kri je darovalo preko štirideset zaposlenih v tej tovarni Sicer pa je bila struktura krvodajalcev zelo pisana, saj je bilo med njuni mnogo žensk in mladih pa tudi takih, ki so se te humane akcije udeležili prvič. Akcijo odvzemanja krvi opravljajo v šmartnem ob Paki v prostorih, ki jih že vrsto let z velikim razumevanjem odstopa trgovska in proizvodna organizacija združenega dela Vino Šmartno ob Paki in tukajšnja poslovna enota temeljne organizacije Kmetijstvo Šoštanj. Ob taki vsestranski podpori in pripravljenosti krajanov za pomoč sočloveku, bodo morda že pri naslednjem odvzemu krvi zabeležili nov rekord. J. KRAJNC V Iverni je položaj zaskrbljujoč in potrebni bodo odločni ukrepi Kljub nizki stopnji gospodarske rasti v začetku tega srednjeročnega obdobja je bilo v minulih dveh letih zaposlenih preko 200 novih delavcev. Brezposelnost je nizka in dosega 2,2 odstotka glede na skupno število zaposlenih, brez upoštevanja la-tentne delovne sile. Življenjski standard je v letu 1976 porasel za 2 in lani za 6 odstotkov. Na hitrejšo rast osebne potrošnje je zlasti vplival visok porast potrošniških posojil V letih 1976 in 1978 so v mozirski občini zgradili 182 stanovanj, od tega 119 zasebnih. Tudi razmerja v razporejanju dohodka niso v skladu z dogovorjenimi usmeritvami. Razen investicij v osnovna sredstva bi morale vse oblike končne porabe rasti počasneje od dohodka. Med najpomembnejšimi vzroki za to so nizka gospodarska rast, hitrejše naraščanje cen surovin in reprodukcijskega materiala od cen končnih izdelkov, gibanje osebnih dohodkov, ki bolj sledi rasti življenjskih stroškov kot pa doseženemu dohodku ter zadovoljevanje potreb združenega dela in občanov na področju družbenih dejavnosti, k i ni v skladu z realnimi možnostmi kakršne omogoča ustvarjeni dohodek gospodarstva v Gornji Savinjski dolini J. P. Stabilne varnostne razmere V Ljubljani je bila pretekli petek novinarska konferenca, na kateri so predstavniki republiškega sekretariata za no tranje zadeve in predstavniki sekretariata za informiranje seznanili novinarje z varnostnimi razmerami v naši republiki, v preteklem letu z vsebino, obsegom in rezultati dela delavcev organov za notranje zadeve in uveljavljanje družbene samozaščite v lanskem letu. „Graditev socialističnih samoupravnih odnosov je potekala lani v Socialistični republiki Sloveniji v relativno stabilnih varnostnih razmerah, če izvzamemo nekatere dogodke kot na primer zaskrbljujoče sta-_nje na področju prometa in čeprav so se lani povečali psihološko-propagandni pritiski od zunaj, okrepile akcije politične emigracije, povečali poizkusi za angažiranje notranjih protisamoupravnih elementov. Skratka, naša družba je bila trdnejša in močnejša kot prejšna leta," je v uvodu dejal namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve, Janez Zemljarič. To potrjuje tudi ozračje demokratičnosti, zakonitosti in zadovoljstva naših občanov zaradi njihovega zelo mirnega in varnega življenja glede na razmere' v drugih državah, nadalje podružblja-nje funkcij države pi vprašanju varnosti, kot tudi velika stopnja osveščenosti delovnih ljudi in občanov. Pomembne rezultate pa smo v preteklem letu v naši republiki dosegli tudi pri uveljavljanju družbene samozaščite. V preteklem letu je bilo v naši republiki 39.214 vseh vrst kaznivih dejanj; to je za 5,8 odstotkov več kot leto poprej. Pri tem pa je treba povdariti, da gre kar 8.911 kaznivih dejanj (22,7 odstotkov več kot leta 1976) na račun kaznivih dejanj ogrožanja varnosti v cestnem prometu. V lanskem letu je bilo storjenih 120.441 prekrškov (6 odstotno zmanjšanje), od tega 88.189 ali 73 odstotkov s področja cestnopromet-nih predpisov in 32.252 ali 27 odstotkov kršitev zakona o javnem redu in miru ter drugih zakonov. Kot so poudarili predstavniki republiškega sekretarja za notranje zadeve, denarne kazni niso najustreznejše sredstvo za odpravo perečega stanja v cestnem prometu, ampak poskušajo to doseči z raznim preventivnim delovanjem oziroma z opozorilnimi in informativnimi razgovori. Le teh so - na primer - lani opravili 297.742. Zelo .močno je lani upadlo število prekrškov s političnim obeležjem (za 40,6 odstotka manj kot leta 1976), število kaznivih dejanj s takšnim obeležjem pa je bilo lani za 34 odstotkov manj. Tudi na področju javnega reda in miru ter splošne varnosti ljudi so bile lani razmere v naši republiki stabilne, saj ni bilo večjih kršitev zakonov, ki bi ogrožale splošno varnost ljudi. Tako je bilo kršitev javnega reda in miru za 6 odstotkov manj, prijavljenih storilcev pa za 19 odstotkov manj kot pred dvema letoma. Posebej je treba poudariti, da so kar 55 odstotkov vseh kršitev prijavili občani oziroma delovni ljudje. Bistveno se je lani zmanjšalo tudi število kaznivih dejanj zoper življe- nje in svoboščine, pravice za osebno varnost in integriteto ljudi, nekoliko pa so porastla kazniva dejanja zoper zasebno premoženje, medtem ko se število kaznivih dejanj zoper družbeno premoženje ni bistveno spremenilo. Tudi število kaznivih dejanj zoper opravljanje z družbenimi sredstvi in naravnimi bogastvi se je v preteklem letu zmanjšalo. Izredno pereče stanje beležimo v preteklem letu na področju prometnih nezgod. Postaje milice v naši republiki so lani obravnavale 20.711 prometnih nezgod. Pri tem je izgubilo življenje 680 oseb ali 15,8 odstotkov več, hudo je bilo poškodovanih 3.700 oseb (8,2 odstotka več), lahko poškodovanih pa 8.147 oseb ali 19,1 odstotek več kot leto pred tem. Da bi odpravili to težko zlo na naših cestah, so delavci za notranje zadeve, člani svetov za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, sveti za preventivo in varnost med široko ak cijo v republiki za učinkovito varnostno vzgojo, boljšo obleženost cestišč, razširitev signalizacije - skratka, storili bodo vse, da bi čim bolj omilili ta pereč problem. V ilustracijo v tujini pogostokrat po svoje komentiranega zagotavljanja človekovih pravic pri nas so predstavniki sekretariata seznanili navzoče novinarje tudi s številom lani izdanih ter podaljšanih potnih listov. V letu 1977 so v naši republiki skupaj 328.352 potnih listov in viz. Potnih listov so izdali kar za 39.347 več kot leto pred tem. Občinski upravni organi pa so zavrnili izdajo potnega lista oziroma negativno rešili le 0,2 odstotka vlog, in sicer največ zaradi uvedbe preiskave ali vložene obtožnice, obsodbe na zaporno kazen in neporavnanih obveznosti do organov društveno-političnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij. Sicer pa velja za varnostne razmere v naši republiki ugotovitev, da gre pri nas za proces oziroma novo varnostno kulturo, za proces aktivnosti na področju, ki je še včeraj bilo domena organov za notranje zadeve sedaj pa je to stvar vseh nas oziroma vsakega posameznika. Ob vsem tem pa se je treba zavedati in imeti pred očmi dejstvo, da čim bolj smo notranjo trdni tem bolj naraščajo pritiski od zunq. Zato bo treba tudi v prihodnje vso pozornost nameniti preventivnemu delovanju in preprečevanju kakršnih koli presenečenj, okrepiti napore za pravočasno odkrivanje in raziskovanje kršitev nezak onrtosti, ohraniti ugodne varnostne razmere in krepiti pomoč nosilcem družbene samozaščite za poglabljanje varnostne kulture in še za uspešnješe angažiranje delovnih ljudi ter občanov pri varovanju premoženja, dela ter drugih pogojev, v katerih živijo in delajo. S. VOVK Razpravljamo o dopolnili samoupravnih sporazumov V razpravi so dopolnila k temeljnim samoupravnim sporazumom za družbene dejavnosti naše občine — Nova stopnja je manjša od lanske. V teh dneh v združenem delu obravnavamo dopolnila (anekse) k samoupravnim sporazumom o te meljih plana družbenih dejavnosti za srednjeročno obdobje 1976 - 1980 v letu 1978 in tako določamo skuj. ne osnove pri razporejanju dohodke za zadovoljevanje skupnih potreb Dopolnila k samoupravnim sporazumom so bila že pred dnevi natisnjena v Delegatskem Našem času in v 15.000 izvodih oddana v združeno delo. Delavci bomo na zborih tozd v marcu, ko bomo razpravljali o zaključnih računih ter sprejemali plan dela za letošnje leto obravnavali tudi poročila samoupravnih interesnih skupnosti, tako bomo iz svobodne menjave dela z družbenimi dejavnostmi izhajajoče obveznosti, pretehtali s stališča realnih dohodkovnih možnosti, svojih in širših družbenih potreb ter sprejeli napotila za svoje delegate, kako naj v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti uveljavijo interese združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih. Iz rokovnika je razvidno, da bo potekalo sprejemanje dopolnil k samoupravnim sporazumom v združenem delu od 20. do 25. marca. To j'e delo delavskih svetov. Pričakovati je, da bodo njihove končne odločitve sprejete v določenem roku. O podpisovanju dopolnil samoupravnih sporazumov namreč lahko odločajo delavski sveti TOZD, če so usklajeni s sporazumom za celo srednjeročno obdobje, ker so v tem primeru dopolnila za leto 1978 le izvedbene rešitve. Z rokovnikom je določen tudi čas podpisovanja dopolnil k samoupravnim sporazumom in sicer od 3. do 7. aprila. Od pravočasnega podpisa dopolnil samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana za leto 1978 je odvisno ali bo od prvega maja 1978 uveljavljeno redno uresničevanje iz samoupravnih sporazumov izhajajočih obveznosti za vse udeležence sporazumevanja (uporabnike in izvajalce). Zanimivo je, da je stopnja iz BOD namenjena za realizacijo nalog družbenih dejavnosti naše občine letos še nekoliko nižja kakor lani. Nova planirana stopnja je 31,01 odstotka, proti sedanjim 31,13 odstotka. V planu sprejete prednostne usmeritve in naloge maramo do konca srednjeročnega obdobja dosti bolj dosledno uveljavljati. Tako je potrebno posvetiti vso skrb izobraževanju in usposabljanju delavcev za osvajanje novih dosežkov, boljšo organizacijo in višjo produktivnost dela, po speSti moramo raziskovalno delo, omogočiti uvajanje novih so-cialinih pravic v varstvu matere in otroka ter izboljšati osnovno, zlasti še preventivno zdravljenje. Letošnja dopolnila k samo upravnim sporazumom predvidevajo prednostne usmeritve tudi na področju kulture in telesne kulture, kjer so namenjena določena večja sredstva za investicije. Delegati in samoupravni organi v združenem delu marajo z vso odgovornostjo pravočasno uresničiti zastavljeno nalogo, razčistiti odprta vprašanja in zagotoviti uresničevanje nalog, ki dopolnjujejo srednjeročni plan družbenih dejavnosti naše občine. Novi točki za Rudarja Čeprav nogometaši Rudarja v drugi tekmi spomladanskega dela tekmovanja v II. zvezni nogometni ligi Zahod z igro niso tako navdušili gledalcev, kot na prvem srečanju v Mariboru, pa je okrog 4000 gledalcev vendarle zadovoljno zapuščalo nogometno igrišče, saj so nogometaši osvojili prvi dve točki v spomladanskem delu prvenstva. Nogometaši Famosa so se v Velenju predstavili kot izredno borbeno moštvo, ki igrajo izredno oster, včasih pa tudi zelo grobo. Žrtev njihove grobosti sta bila Jovičevič in Vugrinec, ki sta morala že v prvem polčasu zaradi poškodb zapustiti igrišči. Zaradi grobosti pa je sodnik Oluški iz Novega Sada podelil rumena kartona Tabaku in Škrbiču, igralcema gostov. Podobno kot na srečanju proti Mariboru, so nogometaši Rudaija presenetili nasprotnika že na začetku srečanja. V prvi minuti je Kustudič lepo podal žogo v nedeljo odličnemu napadalcu Rudaiju Mujiču, ki jo je spretno poslal v mrežo gostujočega vratarja Redje. Po prejetem zadetku so gostje prevzeli pobudo in vse bolj nevarno ogrožali vrata domačega vratarja Laziča. Le nekaj minut po prejetem zadetku so imeli izredno priložnost za izenačenje, vendar je bil na mestu kapetan Rudarja Hudarin. V prvem polčasu so igralci Famosa kar dvakrat zadeli stativo, enkrat pa prečko. Tudi v nadaljevanju srečanja so gostje z vsemi silami poskušali izenačiti, toda domača obramba je bila v nedeljo nepremagljiva in je pravočasno odklanjala vse nevarnosti. V zadnjih minutah srečanja pa so domači spet začeli igrati bolj napadalno in nepričakovano v 83. minuti povišali na 2:0. V enem izmed napadov je Mujič z močnim strelom zadel prečko, žoga seje odbila do Stevanoviča (zamenjal je Vugrinca), ki je lepo preigral vratarja, vendar je streljal mimo gola. Kmalu za tem pa je izvrstnega vratarja Famosa Redžo drugič premagal Mujič in tako postavil končni rezultat srečanja. V 20. kolu Velenjčani gostujejo v Varaždinu, kjer se bodo srečali z Varteksom. S. V. o Košarka ZNOVA TESNA ZMAGA Kot že nekaj kol doslej, so se košarkarji šoštanjske Elektre tudi v 16. kolu tekmovanja v slovenski košarkarski ligi poigrali s svojimi živci in z živci blizu 300 gledalcev, ki so se v soboto zbrali v telovadnici solidarnosti v Šoštanju na srečanju s Fruktalom iz Ajdovščine. Gostje so že na začetku po-vedli z osmimi točkami razlike, vendar so kljub temu po prvem polčasu za dve točki zaostali za Elektro. Rezultat se je glasil 46:44 za domače. Drugi polčas je bil še razburljivejši. 12 minut pred koncem je bil na semaforju rezultat 58:58, dobrih osem minut pred koncem pa so gostje vodili za šest točk (66:60). Nato so domači, predvsem po zaslugi odličnega Jeriča, ki se je zlasti izkazal z natančnimi meti od daleč, najprej izenačili in slabe tri minute pred koncem povedli z rezultatom 78:72. V zadnjih minutah so gostje ostale brez svojih najboljših igralcev tako da so Šoštanj čani vendarle zmagali. Rezultat 81:79. Največ košev za Elektro so dosegh: J. Jošt 20, Jerič 19 in Breznik 16. V prihodnjem kolu čaka Elektro težko gostovanje proti najresnejšemu kandidatu za prvo mesto, Ježici. S. V. Gledalci so še prihajali na tribune, ko so domačini že povedli. (Foto: S. Vovk) RAZŠIRJENA REKREACIJSKA LIGA Predstavniki rekreacijskih nogometnih klubov s področja tekmovalne skupnosti Velenje— Moziije so se na nedavnem sestanku, ki so ga imeli v Velenju dogovorili, da se bo spomladanski del prvenstva teh klubov pričel 2. aprila. Jeseni so a novo ustanovljeni rekreacijski ligi nastopali Usnjar iz Šoštanja, Bratstvo iz Velenja, Mladost iz Rečice ob Savinji in ekipa iz Šmartnega ob Paki, V nadaljevanju prvenstva pa se bosta tem klubom priključila še Gradbenik iz Ljubnega in Elkroj iz Mozirja. Tekmovali bodo po dvokrožnem sistemu, kar pomeni, da se bodo ekipe med sabo pomerile dvakrat. Tekmovanje se bo predvidoma končalo 4. junija. TEČAJ ZA KOTALKARJE V dneh od 1. aprila do 25. maja bo v Velenju kotalkarski tečaj, ki ga razpisuje Kotalkar-sko drsalni klub Rudar Velenje. V tečaj se lahko vpiše vsak otrok, ki ima kotalke. Vpisovali bodo od 20. do 25. marca od 17. do 18. ure v klubskih prostorih na kotalkališču. USPELO KLUBSKO TEKMOVANJE V JUDU Preteklo soboto je judo klub Velenje organiziral klubsko prvenstvo. Nastopilo je 17 fantov in dve dekleti, ki so prikazale vrsto dobrih borb in nekaj odličnih metov. V posameznih kategorijah so zmagah Gričar, Avguštin, Česnik, Rezar in Petrovič. Absolutni prvak je brez poraza postal Ivo Petrovič, med dekleti pa je bila boljša Biserka Vogler. M. J. PRVAKA ŠPEGEL IN JUGOVA V organizaciji TTKS in ŠŠD Borec je bilo v soboto občinsko tekmovanje za osnovne šole v skoku v višino, ki je bilo obenem izbirno za nastop na republiškem prvenstvu. Pri dečkih je izredno presenetil Stojan Špegel, ki je tokrat kar za 10 cm preskočil favori-ziranega Belcla. Pri deklicah pa sta izstopali Jugova s 150 cm in Pečovni-kova s 140 preskočenimi centi- metri. Omeniti velja, da je Pe-čovnikova učenka 6. razreda. Dečki: 1. Stojan Špegel OŠ AA Velenje - 175 cm, 2. Milan Belci OŠ GŠ Velenje 165 cm, Beno Strozac OŠ W Velenje -155 cm. Deklice: 1. Klavdija Jug OŠ GŠ Velenje - 150 cm, 2. Jana Pečovnik OŠ KDK Šoštanj 140 cm, 3. Zdenka Slatinjek - 130 cm, 3. Saša lličnik OŠ MPT Velenje — 130 cm. UPAJO NA DOBRE UVRSTITVE Občinska telesnokulturna skupnost Velenje in ŠŠD Borec osnovne šole Veljko Vlahovič sta v soboto organizirala občinsko tekmovanje za osnovne šole v skoku v višino, ki je bilo obenem izbirno tekmovanje za nastop na repubhškem prvenstvu. Doseženi rezultati kažejo, da je ta disciphna v osnovnih šolah naše občine izredno napredovala. Rezultati so bih zelo dobri in tako odhajajo naši mladi tekmovalci na republiško prvenstvo z velikimi možnostmi na visoke uvrstitve. Pri dečkih je izredno presenetil Stojan Špegel iz osnovne šole Anton Aškerc Velenje, pri deklicah pa Klavdija Jug (150 cm) in Jana Pečovnik, ki je učenka šele šestega razreda, preskočila pa je 140 cm. Dečki: 1. Stojan Špegel O. Š. AA Velenje - 175 cm, 2. Milan Belci O.Š. Gi. Velenje 165 cm, Beno Strozak, OŠ V.V. Velenje 155 cm. Deklice: 1. Klavdija JugO.Š. G.Š. Velenje 150 cm, 2. Jana Pečovnik O.Š. KDK Šoštanj 140 cm, 3. Zdenka Slatinjek O.Š. V.V. Velenje 130 cm, 4. Saša Iipnik O.Š. MPT 130 cm. kar v največjem številu vključ vali v športne igre. Tako bod sodelovali na športnih igra obrtnikov Slovenije, ki bod letos v Ljutomeru. 5. marca so sodelovali j drugem štajerskem veleslalom za obrtnike, kjer so se izkazal njihova dekleta, ki so osvojil kar prva tri mesta. Prva je bil Milena Koper, Druga Jeric Mlajč in tretja Zora Grubelnil Te dni pa se njihovi smučaij odpravljajo na prvi veleslaloi Gorenjske, ki bo na Gorici. ŠPORTNE IGRE ZA OBRTNIKE Društvo obrtnikov Velenje si prizadeva, da bi se njihovi člani • Plavanje DOBRI UVRSTITVI GABERŠKA IN HERLAHOVE V Beogradu je bilo konei preteklega tedna državno prven stvo v plavanju, katerega sta si udeležila tudi lmeta Heriah i Matjaž Gaberšek, člana velei skega plavalnega kluba. Herla hova je v članski konkurenci a 100 metrov hrbtno osvojila 6 mesto s časom 1.13,8 na 200n hrbtno pa 7. mesto s časom 1:41,3. Matjaž Gaberšek je prvii nastopil v mladinski konkurend in na 200 metrov prsno osvojil zelo dobro 4. mesto (2:44,6), na 100 metrov prsno pa je bili časom 1:15.7 peti. S svojima dobrima nasti poma sta se oba uvrstila v repi zentanco za bližnji mednarodni nastop v plavanju v Bolgariji, Dragi potniki! Predstavljamo vam novoJatovofloto DC-10 - letalo s katerim boste lahko potovali v drugI polovici leta 1978. DC-10 je simbol sodobnega letala s širokim trupom, v njem pa je 282 potniških sedežev. DC-10 je pojem kakovosti in udobja, v letalu DC-10 se potovanje spremeni v oddih. JUGOSLAVIJA - ZDA RED LETENJA OD 1. APRILA 1978 JU 502 JU 500 JU 501 JU 503 707* 707* 707* 707* 3 1 5 2 6 4 FY FY LT = GMT- FY FY 10.00 10.00 d. BEOGRAD* +1 a- i ^ 10.15 10.15 10.45 a. ZAGREB* +1 d. 09.30 11.50 d. ZAGREB a. 08.30 11.00 (2) (6) a. LJUBLJANA +1 d. 09.15 12.00 d. LJUBLJANA a. 08.15 16.00 16.00 . r NEWYORK -4 d. 19.00 (4) 19.00 (3) (1/5) r (KENNEDV AP) (1/5) (3) Pojasnilo znakov' 1 = ponedeljek 2 = torek 3 = sreda 4 = četrtek 5 = petek 6 = sobota 7 » nedelja d = odhod letala a = prihod letala LT = lokalni čas GMT = čas po Gr wichu 707 = B-707 Za vse informacije in rezervacije se obrnite na najbližjo agencijo ali na poslovalnico JAT, Ljubljana, Miklošičeva 34, tel. 314-340 ali 314-341. * - od 17. julija naprej DC 10 NAS ČAS spori telesna kultura rekreacija vas obveščevalec koledar 19. 3. 1978 od 8. do 13. ure dežuren v zdravstvenem domu 19. 3. 1978 od 13. ure dežuren doma ZDRAVSTVENI DOM ŠOŠTANJ: Od 17. 3. do 20. 3. 1978 dr. Peter Lazar Od 20. 3. do 27. 3. 1978 dr. Bogdan Menih VETERINARSKA POSTAJA: Od 17. 3. do 24. 3. 1978 dipl. veterinar Ivo Zagožen, dežuren doma, Velenje, Bračičeva 3. tek, 17. marec - Jerica Sobota, 18. marec - Edvard iNedelja, 19. marec — Jožef ponedeljek, 20. marec - Igor Torek, 21. marec - Benedikt Breda, 22. marca — Vasilij Četrtek, 23. marca — Slava deiurstva NRAVSTVENI DOM VELENJE: ;17. 3. 1978 od 7. do 19. ure dr. Pavel Grošelj 17. 3. 1978 od 19. dr. Jadwiga Kosi 18. 3. 1978 do 7. ure dr. Jadwi-ga Kosi 18. 3. 1978 od 7. dr. Janez Po-les .20. 3. 1978 7. ure dr. Janez Poles 20. 3. 1978 od 7. do 19. ure dr. Željko Radič 20. 3. 1978 od 19. dr. Marijan Leban 21. 3. 1978 od 7. ure dr. Marijan Leban ZOBNA AMBULANTA VElenje: V soboto 18. 3. in v nedeljo 19. 3. 1978 dežuren dr. Miloš Le-laič, Velenje Prešernova 9 b. 18. 3. 1978 od 13. ure dežuren loma 19. 3. 1978 do 8. ure dežuren loma Petkov kulturni večer Drevi ob 19. uri bo v knjižnici Kulturnega centra Velenje petkov kulturni večer pod nazivom „Večer Župančičeve poezije". Program so pripravili učenci in učenke Osnovne šole Gustav Šilih iz Velenja. Kulturni večer v Šoštanju V petek 17. marca ob 19. uri bo tudi v preddverju doma kulture Šoštanj kulturni večer. Krajši koncert sta pripravila Moški pevski zbor Kajuh pod vodstvom Zmaga Frankoviča in Šaleški oktet. Razstava Samo še do srede 22. marca je odprta razstava ženskih ročnih del v galerijskem kotičku Kulturnega centra Velenje. Naslednja razstava: MIHA MALEŠ, slike in grafike, otvoritev v petek 24. marca ob 19. uri. Okrogla miza o glasbi Šaleški študentski klub pri reja danes ob 18.30 v restavra ciji Nama za svoje člane in dru go mladino okroglo mizo na te mo Glasba in glasbena estetika Pogovor bo vodil Lado Planko iz Velenja. Inštruiram matematiko in fiziko za srednje šole. Slavko Kle-pec, Jenkova 3, Velenje. Prodam dobro negovan R-4, star 3 leta - prevoženih 60.000 km. Informacije: telefon 850-253 Velenje. V najem vzamem garsonjero ali enosobno stanovanje. Enoletno predplačilo. Ponudbe na naslov Blaž Kolman, Kersnikova 52, 63000 Celje. _PREKLIC_ Preklicujem neresnične govorice zoper Darka Sevčnikaija, ki smo jih razširili - Glasenčni-kovi. REDNI KINO VELENJE 17.3 - petek ob 17.30 in 19.30 - BES VETRA - italijansko španski vestem. 18.3. - sobota ob 17.30 in 19.30 - DRAKULA OČE IN SIN - francoska srhljivka. Režija: Edwar Molinaro. Igrajo: Bernard Menes, Cristopher Lee. 19. 3. - nedelja ob 17.30 in 19.30 - DRAKULA OČE IN SIN — francoska srhljivka. 20. 3. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 - V LABIRINTU MOČI — francoska riminal-ka. Igrajo: Jean Paul Belmondo. Režija: Enry Venei 21. 3. - torek ob 17.30 in 19.30 - TO JE AMERIKA -ameriški barvni. Režija: Romano Vanderbeas. 22. 3. - sreda ob 17.30 in 19.30 - METULJEV OBLAK - domači film. Režija: Zdravko Raddič. Igrajo: Zoran Cvijano-vič, Pavle Vujisič. 23. 3. - četrtek ob 17.30 in 19.30 - VERDINELLA - italijanski film. Režija: Anthony Whiles. Igrajo: Sonia Jeanine, Jose Quaglio. KINO ŠOŠTANJ 18. 3. - sobota ob 19.30 -VELIKI SKAVT - ameriška komedija. Režija: Tom Taylor. Igrajo: Lee Marvin, Oliver Reed. 19. 3. - nedelja ob 17.30 in 19.30 - V LABIRINTU MOČI - francoska kriminalka. Režija: Enry Venei. Igrajo: Jean Paul Belmondo. 20. 3. — ponedeljek ob 19.30 - DRAKULA OČE IN SIN — francoska srhljivka. Režija: Edwar Molinaro. Igrajo: Bernard Menes, Cristopher Lee. 22. 3. - sreda ob 19.30 -TO JE AMERIKA - ameriški barvni film. Režija: Romano Vanderbeas. 23. 3. - četrtek ob 19.30-METUUEV OBLAK - domači film. Režija: Zdravko Raddič. Igrajo: Zoran Cvijanovič. Pavle Vujisič. 18. 3. - sobota ob 15.30 -VLAK ZA POSTAJO NEBO -češki otroški film - OTROŠKA MATINEJA. Režija: Karel Kachyna. Igrajo: Zdena Smrčkova KINO TOPOLŠČICA 18. 3. — sobota ob 16 uri — VELIKI SKAVT - ameriška komedija. Režija: Tom Taylor. Igrajo: Reed. KINO DOM KULTURE VELENJE 19. 3. — nedelja ob 10 uri -OTROŠKA MATINEJA -VLAK ZA POSTAJO NEBO -češki otroški film. Režija: Karel Kachyna. Igrajo: Zdena Smrčkova. FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE 20. 3. - ponedeljek ob 20 uri QUEBRACHO - argentinska socialna drama. Režija: Richard Wulicher. Igrajo: Daniel Peter-sen, Ronaldo Jacobs Srečanje smučarjev Iskre in Gorenja Minulo nedeljo, 12. marca 1978, so se na Kobli srečah nnučarji Gorenja in Iskre. Pred itirimi leti so se športniki obeh velikih organizacij združenega dela odločili, da bodo vsako leto pripravili tekmovanje v smu-Sanju. Letos je bilo organizator Gorenje, kljub temu pa so tek-novanje priredili na Kobli. To je izredno lep smučarski center lad Bohinjsko Bistrico. Zanimi-ro je, daje bilo srečanje že dva-aat na Soriški planini, letos pet na Kobli, Iskrašev pa na laš konec še ni bilo, čeprav so i želeli priti na Pohorje. Organizacijo tekmovanja je Sorenje poverilo smučarskemu klubu iz Radovljice, ki je pri-pravil odlično progo. Dolga je >ila 900 metrov, imela je 34 natic, višinska razlika pa je bila 220 m. Dokaj zahtevna proga, la kateri so zares lahko pokaza-i svoje znanje le tisti smučarji, d se s tekmovanji resno ukvar-ajo. Tako je tudi bilo. Nastopi-o je več nekdanjih smučarskih eprezentantk in reprezentan-:ov, od Bemika, Mohoriča, Verdnikove in drugih. V takšni konkurenci so športniki Iskre resda bih boljši nasprotniki in osvojili od petih štiri prva mesta, toda u speh Gorenja je vsako leto boljši. Letos so osvojili eno prvo, eno drugo, eno tretje in dve peti mesti. Škoda je le, da Tomaž Bemik, večkratni mladinski državni prvak, ni posvetil pripravam na to srečanje več pozornosti. Sicer pa je bil tudi termin za to tekmo dalj časa negotov. Prav tako Gorenje ni poslalo na srečanje vseh najboljših smučaijev ah zagotovilo množičnosti. O tem, da morajo zagotoviti vsaj popolno zastopstvo, se bodo morah pogovoriti z vsemi športnimi delavci in tekmovalci samimi. Kljub temu pa je zastopstvo Gorenja na Kobli pokazalo veliko borbenosti, dobre volje in doslej doseglo tudi največji uspeh v treh srečanjih s smučarji Iskre. Pri ženskah nad 30 let je zmagala nekdanja reprezentant-ka Mojca Verdnik (Iskra) z re- la štartu so se zvrstili številni odlični smučarji, med katerimi so >3i tudi državni prvaki (Foto Hinko Jerčič) zultatom 1 : 00,81. Na sedmo mesto se je uvrstila Darinka Si-lovšek (Gorenje) 1 : 21,54 (Gorenje). Pri ženskah do 30 let je zmagala Sonja Možina (Iskra) 1: 05,63, na odlično tretje mesto pa se je uvrstila najboljša iz Gorenja, to je Franja Turičnik z rezultatom 1 : 09,82. Pri moških nad 40 let je slavilo Gorenje. Gregor Hinko iz Gorenja - Fecra, Slovenj Gradec, je prepričljivo zmagal z rezultatom 1 : 01,58, na peto mesto pa se je uvrstil drugi Gorenj-čan iz Velenja, to je Jure Vršeč (1 : 05,16). V konkurenci moških od 30 do 40 let je najboljši rezultat na veleslalomu dosegel Ivan Moho-rič - 53,86 (Iskra), na peto mesto pa Drago Drev, Gorenje, Velenje, z rezultatom 58,61. V konkurenci moških do 30 let je zmagal Iskraš Janez Kalan z rezultatom 54,22, na odhčnem dmgem mestu je Gorenjčan Tomaž Bemik s časom 54,69, na petem pa Vili Santner (Gorenje - Fecro) s časom 56,94. Izredno lep sončen dan in lepa smučarska prireditev se je končala s podelitvijo pokalov zmagovalcem. Na podelitvi sta tekmovalcem čestitala pomočnik generalnega direktorja SOZD Iskra Milan Klešnik in sekretar konference organizacije ZKS Iskra Vinko Sarabon. Srečanje se je končalo s tradicionalnim žrebanjem daril, ki jih je prispevalo Gorenje. Poleg tega pa se je Gorenje izkazalo tudi s pisanimi vetrovkami in „Gorenjkom", ki je v nedeljo prevladoval na prelepih smučiščih Koble. HINKO JERČIČ 130 ŠOLARJEV NA PRVENSTVU V petek, 10. marca je bilo na Golteh občinsko prvenstvo osnovnih šol v veleslalomu. Tekmovanje je pripravila Telesno kulturna skupnost občine Velenje, organiziral pa Smučarski klub Velenje - Področni zbor smučarskih sodnikov. REZULTATI: CICIBANKE: 1. Mojca Pusovnik (Osnovna šola Biba Roeck Šoštanj), 2. Mojca Križ (Bratov Letonje Šmartno ob Paki), 3. Edita Kos (Anton Aškerc Vlenje). CICIBANI: 2. Miran Budna (Anton Aškerc), 2. Robi Ravnjak (Biba Roeck), 3. Bojan Silovšek (Veljko Vlahovič Velenje). MLAJŠE PIONIRKE: 1. Polona Cesar (Veljko Vlahovič), 2. Damjana Rednak (Miha Pintar Toledo Velenje), 3. Erika Veršec (Veljko Vlahovič). MLAJŠI PIONIRJI: 1. Jure Cirar (Gustav Šilih). 2. Tomaž Potočnik (Gustav Šilih), 3. Iztok Melanšek (Anton Aškerc). STAREJŠE PIONIRKE: 1. JanaPe-čovnik (Karel Destovnik Kajuh Šoštanj), 2. Nika Tevž (Bratov Letonje), 3. Nataša Zakeršnik (Biba Roeck). STAREJŠI PIONIRJI: 1. Samo Go-rišek (Veljko Vlahovič), 2. Aleš Ževart (Miha Pintar Toledo), 3. Matjaž Kočevar (Biba Roeck). MLAJŠE MLADINKE: 1. Polona Lampe (Gustav Šilih), 2. Patricija Rudolf (Gustav Šilih), 3. Olga De-tela (Miha Pintar Toledo). MLAJŠI MLADINCI: 1. Damijan Miklavc (Veljko Vlahovič), 2. Franc Korber (Bratov Letonje), 3. Beno Strozak (Veljko Vlahovič). © ELEKTRONSKA INDUSTRIJA NIŠ TOZD ..SERVISNA MRE2A" TEHNIČNI SERVIS VELENJE, Foitova 2 objavlja naslednje delo in naloge: SERVISER ELEKTRONIK — TV COLOR za popravilo TV aparatov v barvni in črno — beli tehniki. Pogoj: — 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, — obvladanje osnov barvne televizije, — odslužen vojaški rok, — veljavno vozniško dovoljenje kategorije „B". Kandidatu stanovanja ne moremo nuditi. Osebni dohodek 5.000.- do 6.000. - din. Delo na terenu (Koroška in Savinjska dolina) z vso potrebno opremo in znanjem, pridobljenim na praksi v Nišu. Nastop dela takoj in za nedoločen čas. Interesenti, zglasite se takoj ali pošljite pismene ponudbe na naslov do 1. aprila 1978. =iiiiiiiiiiiiiiiii