Mengšan
Glasilo Občine Mengeš, oktober 2011, letnik XVIII, številka 9
*



>	T' - t

ye; g/et/aš skozi steklo in vidiš dru^ Toda komaj Je malo srebra na nJem, vidiš samo še sebe.«^
Dela na infrastrukturi v Občini Mengeš
Intervju s Katjo Ilovar »Kar začneš, tudi dokončaj«
Folklorna skupina Svoboda Mengeš na festivalu v Turčiji
Mengeški rojak z dolenjsko govorico
Jerca Stopar
Orehova potica
0 V neoflVTir*™ Ifl
TiJkiOi »t^p fftrtmuiPiiigTrt«!-" n rtfr vvA* nmfu-nBpnnucfVH npL^jdon!
mmi
Naj*dom
K« «»«1110 miš I Ima't	E±±<ii tminna'i
ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA:
Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, že komunalno opremljena. Osnovni podatki:
-13 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 558 m^ do 1.828 m^
- 16 parcel za stanovanjske dvojčke: od 330 m^ do 402 m^'
Cena z vključenim komunalnim prispevkom: cca. 240EUR/m^
Več informacij na naši spietni strani: www.karo.si ■ lastne gradnje
STANOVANJA:
Mengeš, poiovica vrstne hiše, i. 1960, zgornja medetaža, dvosobno, 65 m^^ + bail<on + poiovica podstrehe + 104 m^ zemijišča z garažo. Ogrevanje na l<uriino oije, iastna etažna CK. Sl<upen vhod, vpis etažne iastninevtel<u. Cena: 82.000,00 EUR.
HIŠE:
Domžale - iVIAČKOVCi, samostojna, medetažna, 278 m^, zemijišče 776 m^, i. 1985. PK - 121 m^: garaža, shramba, l<otiovnica, tri pisarne, sl<ia-dišče; VP - 69 m^: vetroiov, predprostor, hodnil*, l<uhinja, jediinica z dnevnim prostorom;
v/v/-v/v/-v/v/-_
<=> =
medetaža - 54 m^': spainica, dve otrošl<i sobi, l<opainica, WC; IVI - 34 m^: hodnik, kuhinja, soba, kopalnica. Enosobno stanovanje v mansardi se uporablja kot samostojna enota s skupnim stopniščem. Klet je urejena za poslovno dejavnost. Parcela je končna. Cena: 295.000,00 EUR
POSLOVNI PROSTORI:
Moravče, P + M, 650 m^^, zemljišče 1.019 m^^, I. 1996. V pritličju se nahaja vulkanizerska delavnica, 120 m^' s prehodom v tehnično trgovino 20 m^', tekstilna trgovina 120 m^' in gostinski lokal 65 m^, skupaj notranje površine v uporabi 325 m^. Gostinskemu lokalu pripada zunanji vrt, pokrit z nadstreškom. Mansarda, 325 m^' je neizdelana, možnost izdelave stanovanjskih prostorov, 14 parkirnih mest. Cena: 650.000,00 EUR
POSLOVNI PROSTORI - ODDAMO:
PC Trzin - celotna zgornja etaža, 402 m^, 1. nad., lasten vhod, zgr I. 2001. V etaži se nahaja 13 pisarn, sejna soba, arhiv, čajna kuhinja, prostor za čistila, ločene sanitarije. Pisarne so opremljene, urejene in svetle, pripadajoče parkirišče pred stavbo. Ogrevanje na zemeljski plin, klima, vsa infrastruktura. Cena: 5,50 €/m^
iro -
ii^TigcAvto
Prod. BURNIK
Mengeš, Prešernova c. 3 Tel.: 01/729-58-70 E-naslov: menges.2485@trgoavto.si DEL. ČAS: od 8. do 18. ure, SOBOTA: od 8. do 12. ure
AKCIJA KOLES: DO -40 % POPUSTA
KOLESARSKA OPREMA DO -50 %
VEDNO NA ZALOGI REZERVNI DELI ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA.
MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI Z MERCATOR KARTICO, AMEX ALI DINNERS KARTICO.
NOVO NOVO - SERVIS KOLES:
menjava zračnic, verige, nastavitev zavor in prestav, centriranje platišča ...
PO KOLO, POTREBNO POPRAVILA, PRIDEMO TUDI NA DOM.
/ VJA: f J f.. '/ '/'ir. f-'
\J
\J

Boris VODE s.p.
Testenova 32,1234 Mengeš GSM: 041/692 448 E-mail: alustil@siol.net www.alustil.si
Ina ALUinPVC
STAVBNO POHIŠTVO
HOČETE MOČNEJŠE MIŠICE MEDENIČNEGA DNA? BOU ČVRSTO OPRSJE?
VAŠA REŠITEV JE:
vodilniVEvropi
Bio-Qinon
^miCmengeš d.o.o. tel. 01-729-13-82, GSM: 041-769-544
wvvw.micmenges.com
Bio-Qinon se dobi v mestni lekarni v IVIengšu.
04 Občina
06 Intervju
08 Mihaelov sejem REPORTAŽA 10 Mengeški utrip
16 Politika
18 Sport
20 iz življena cerkve
22 Kultura
26 Veliki Mengšan
28 Kuhinja
30 Pisma bralcev
31 Obvestila in oglasi
34 Zahvale
35 Križanka
SODELUJTE V MENGŠANU
Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud!
MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ
Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, w/w/w/.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges. si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Primož Hieng, Maša Skok, Štefan Markovič; Lektoriranje: Artline d.o.o.; Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, w/w/w/.artline.si; Tisk: Schw/arz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kržan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.podborsek@men-ges.si; Naklada: 3000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357.
Zgodba z naslovnice
v soboto 24. in nedeljo 25. septembra se je v športnem parku Mengeš, ob Pšati odvijal tradicionalni Mihaelov sejem. Pestro dogajanje je privabilo veliko ljudi iz Mengša in okolice. Foto: Janez Dolinar
Naslednja številka Mengšana izide v petek, 11. novembra.
Ob stiski potrebno tudi srce
v septembru smo vstopili v novo pastoralno leto, leto socialne pravičnosti, ki je nadaljevanje lanskoletnega pastoralnega leta, leta krščanske dobrodelnosti in solidarnosti. Sodelavci Karitas si bomo še posebej prizadevali za uresničevanje ciljev, ki temeljijo na osnovi pravičnosti v ljubezni. Če bomo znali nevsiljivo prepoznati človeka, ki potrebuje, da ga slišimo, opazimo, mu ponudimo roko, ga bomo imeli na nek način radi ter ga bomo sprejeli z vsemi njegovimi navadami, razvadami, njegovim načinom življenja, potem bomo lahko rekli, da imamo srce, ki vidi.
Citiram generalnega tajnika Slovenske karitas, Imreta Jerbi-ca, ki pravi, »Veliko bo priložnosti, da bomo zunanjo pravičnost okronali z notranjo - Jezusovo držo ljubezni do ubogih v naši sredi.«
Mnogokrat bi lahko nasedli zunanjemu sojenju, češ, ta si pa ne »zasluži« pomoči, on bi pa lahko že po dveh letih prejemanja pomoči šel v službo, ta pa pije, on vas samo izkorišča, zakaj pa ona prihaja na Karitas, saj dela na črno ... Vendar stiska prosilca mnogokrat temelji na popolnoma drugi osnovi, kot je prejemanje materialne pomoči. V lanskem letu je bila opravljena raziskava med prejemniki pomoči na področju Slovenske karitas z namenom, da bi lažje razumeli potrebe ljudi v stiski. Ugotovljeno je bilo, da ni dovolj samo razumevanje stisk, ampak je potrebno tudi srce. To srce nas nenehno opozarja, da s prosilcem sočustvujemo, se postavimo v njegov položaj, mu dovolimo, da živi po svojih in ne naših merilih.
Jerca Stopar, Voditeljica Župnijske karitas Mengeš
Zlata jesen?
Minilo je že devet mesecev letošnjega leta. Krepko smo zakorakali v jesen. Narava nas je obdarila z obilo sonca, tudi domača in kmečka opravila smo in so večinoma vsi lahko opravili predčasno. Sonce in njegova toplota sta poskrbela, da nam še ni bilo treba zakuriti v peči, in nam s tem prihranila nekaj denarja.
Verjetno vsi pričakujemo odgovore tudi na rezultate dela - bilanco, ki se že na-
kazuje - ali smo bili ali bomo uspešni v letošnjem letu.
V delu je skrito mnogo dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost ali neuspešnost našega dela. Veliko ljudi dela z zavestjo pridnosti, zavednosti in prekomernega zalaganja. Toda današnji čas je čas preloma, saj je menda vsem lahko jasno, da po tej poti ne moremo več naprej. Niso samo razmere na svetovnem političnem in gospodarskem področju krive za stanje, v katerega drvimo z nezmanjšano hitrostjo. Kriva je naša ležernost, odzivnost samo na tiste stvari, ki se nas direktno dotaknejo, vse ostalo pa je postalo »šport«, kako okoli prinesti »državo« v vseh njenih oblikah. Res pa je, da tudi ona poskrbi za tako stanje. Navedel bom samo en primer »kraje« z državnim blagoslovom. Pred desetimi leti so nas na veliko usmerjali v drugi pokojninski steber: to bo varčevanje za našo starost. Za vse jamči država - ne morete izgubiti nič, kvečjemu pridobite dodatek k vaši pokojnini. Vse lepo in prav - po desetih letih pa izvemo, da je dvig varčevanega denarja posebej obdavčen in da ti vzamejo, reci in piši, 43 odstotkov od »prišparanega«. Ugodnost je ta, da se lahko odločiš, da ti rentno izplačajo (tvoj, moj denar) tako, da bo ta znesek obdavčen skozi tri leta in ne
v enem letu. Seveda so ob sklenitvi teh pogodb o tem mirno molčali. Če bi denar vlagali v banke, bi imeli boljši donos, ki je sedaj pri pokojninskih skladih 2 odstotka. Ob tem pa so tu še zamolčane špekulacije lastnikov skladov. Da, zanje je po desetih letih »zlata« jesen, prav tako za »državo«, ki je snedla vse svoje obljube, saj sem in smo varčevali za njen račun (sanacijo in dokapitaliza-cijo NLB ter ostalih tajkunov). Še sreča, da smo nekdanji 31. oktober kot dan varčevanja sedaj preimenovali v dan reformacije. Pa še potrebni smo je! Pa še na nekaj bi vas opozoril, spoštovane bralke in bralci: kriza rojeva tudi drugačne odnose med ljudmi. Globoko se mi je vtisnil v spomin odziv našega glasbenika Bele Somija Kralja, zakaj ni šel na valeto osmošolcev. Preberite ga v Domžalskih novicah in se zamislite. Poziv je namenjen vsem nam, da se odzovemo in kakšni stvari tudi rečemo ne - tako pa ne gre, pa četudi gre za lastno kri (sinovi in hčere).
Da, lepo je jeseni, če odmislimo marsikaj, kar je zapisano zgoraj. Toda vsem skupaj želim le najboljše in končno povzdignimo glas - skupen glas za občutne spremembe!
Jože Vahtar
Obnovitvena dela v Osnovni šoli Mengeš
Občina Mengešje v Osnovni šoli Mengeš tudi med letošnjimi poletnimi počitnicami izvajala gradbeno- obrtniška vzdrževalna dela. Zaradi dotrajanosti parketa v telovadnici in posledično nevarnosti za poškodbe učencev je bila izvedena delna sanacija podlage, položen pa je bil tudi nov točkovno-elastični športni pod. Na novo se je izvedlo zarisovanje črt igralnih površin. Prav tako je bila izvedena celovita sanacija hodnika pred telovadnico oziroma garderobami. Izvajala so se gradbena dela ureditve kanalizacijskih pokrovov, slikopleskarska dela, zamenjana je bila dotrajana talna obloga in vgrajena nova vhodna vrata.
Občinska uprava
Celovita sanacija hodnika pred telovadnico oziroma garderobami
Sanacija Grobeljsl<e ceste
Dela na infrastrukturi v Občini Mengeš
v septembrsl<i števiil<i Mengšana je biio objavijeno, da so se pričeia gradbena deia na Mehietovi in Balantičevi uiici v Mengšu.
Do konca septembra je bila zaključena obnova Mehletove ulice. Vgrajen je bil nov vodovod, obnovljeni pa so bili vsi hišni priključki. Prav tako je koncesionar Petrol zgradil plinovodno omrežje in hišne priključke. Zaradi številnih prekopov je bilo edino smotrno, da se je ulica v celoti asfaltirala, še prej pa sta se dogradili tudi kabelska kanalizacija za informacijsko omrežje in javna razsvetljava. Svetilke bodo postavljene še pred koncem leta. Vrednost vseh del bo (brez plinovoda) 125.000 evrov. Sredi septembra se je pričela obnova Balantičeve ulice. Zgradila se bo enaka infrastruktura kot po Mehletovi ulici, razen javne razsvetljave. Prebivalci razsvetljave ne želijo, niti ni bilo mogoče dobiti soglasij lastnikov zemljišč za postavitev svetilk. Investicija bo zaključena do 25. oktobra.
Občina se zahvaljuje stanovalcem in občanom, da so z razumevanjem sprejeli težave, ki so nastale in še nastajajo ob gradnji.
Konec septembra so se pričela dela tudi na sanaciji odseka Grobeljske ceste na dveh pododsekih: od križišča z Detelovo ulico do novega krožišča Grobeljska in od krožišča Grobeljska proti Domžalam (še nesanirani del ceste). Skupna dolžina obnovljenega odseka je 270 metrov.
Občinska uprava
Dela na Balantičevi ulici
Spoštovane občanke in občani,
Čestitam vam ob dnevu reformacije.
Franc Jerič, župan
Obnovljena Mehletova ulica
INTERVJU: Katja
Svet Evropske unije je leto 2011 razglasil za Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva. Vsako prostovoljno delo, pa naj bo to pomoč v domu ostarelih, zavetišču za živali ali pri čistilni akciji, je nadvse plemenito dejanje, ki si zasluži vso spoštovanje. Ob tej priložnosti sem se pogovarjala s Katjo llovar, vsestransko Mengšanko, ki študira v Franciji in je bila vodja tabora prostovoljcev, ki je pomagal pri organizaciji festivala v sosednji občini. Poleg prostovolj-stva se posveča tudi športu, glasbi in še marsikateri drugi dejavnosti.
Katja, letos si bila vodja mednarodnega tabora, ki je soorganiziral festival Kam-fest. Kdo ste bili prostovoljci in kakšna je bila tvoja vloga pri tem projektu? Tabora se je udeležilo osem prostovoljcev iz tujine, starih večinoma okrog dvajset let, in sicer so prišli iz Srbije, Turčije, s Poljske in Finske. Kot taborovodja sem bila najprej tudi sama prostovoljka na taboru, kar pomeni, da sem tudi jaz
ves čas pomagala pri tako fizičnem kot ustvarjalnem delu, obenem pa sem skrbela, da je tabor potekal brez zapletov. Zjutraj sem zbudila zadnje prostovoljce in jim zvečer predstavila podroben načrt za naslednji dan, bila pa sem predvsem vmesni člen med organizatorjem Kamfesta in prostovoljci, se dogovarjala o našem delu, poskrbela, da smo dobili material, ki smo ga potrebovali za
delo v parku, organizirala prostočasne aktivnosti za prostovoljce in podobno. Tako smo s prostovoljci večkrat obiskali Ljubljano, kjer sem bila njihova vodička po mestu, jim povedala legendo o zmaju, jim pokazala skrite kotičke Ljubljane ter se z njimi sprehodila na Ljubljanski grad, skupaj smo odšli na Veliko planino in si ob občudovanjem pogleda v dolino malo odpočili, za dva dni smo se odpravili na slovensko obalo, še prej v Postojnsko jamo ... Kot taborovodja sem prostovoljcem želela čimbolj približati Slovenijo.
Pri čem vsem ste prostovoljci pomagali? Kako je potekal dan v taboru?
Prostovoljci smo na delovnem taboru pomagali pri pripravi festivala, najbolj intenzivno je bilo nekaj dni pred začetkom samega festivala, kjer je bilo delo večinoma fizične narave. Zjutraj smo zgodaj vstali in skupaj z ekipo Kamfesta pomagali pri postavljanju odrov, razto-varjanju potrebnih materialov, ki jih je žerjav dvignil na Mali grad, kjer je bil glavni oder. Delo pa je bilo poleg fizičnega aspekta tudi kreativno in raznoliko, saj je takšen tudi sam festival. Park Evropa, ki se nahaja v samem jedru Kamnika, je postal naš glavni projekt, saj smo v dveh tednih tabora poskusili ugotoviti, zakaj park, ki je zelo prijeten, nikakor ne zaživi. Tako smo imeli nemalo kreativnih idej, kako bi parku ponovno dodali malo življenja, in na koncu tabora je bil park poln ljudi, predvsem najmlajših, katerim smo posvetili največ pozornosti. Skupaj smo barvali zid v parku, nanj odtiskali svoje dlani in risali pike ter mavrične vzorce, zapuščen in umazan vodnjak smo spremenili v mizo za igranje šaha, saj smo nanj narisali čisto pravo, pa vendar malo umetniško šahovnico, morske školjke pa pobarvali z dvema različnima barvama in tako ustvarili igralne figure. Prvi teden je bila z nami kanadska mentorica, ki nam je pomagala pri oblikovanju idej, v drugem tednu pa sem njeno vlogo prevzela sama in prostovoljce spodbujala ter z njimi ustvarjala.
Si poleg prostovoljnega tabora v Kamniku sodelovala še v kakšnih prostovoljnih akcijah?
Moj najdaljši projekt je povezan s starejšimi, vendar sem v glavnem delala z otroki. Več kot pet let sem prisostvovala pri organizaciji oratorija, ki poteka med
Ze od malega sem rada aktivna in trudim se za pestro življenje, saj me to sprošča in povezuje z različnimi ljudmi
poletnimi počitnicami in omogoči otrokom preživeti delček poletja aktivno in kreativno. Prav tako sem bila prostovoljka v poletnem taboru, ki ga je organiziral Karitas in bil namenjen otrokom, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin. Sicer pa sem članica dobrodelnega kluba Rotaract v Ljubljani in Dijonu. Za leti 2011-2012 sem bila izvoljena za predsednico kluba.
Glede na to, da si aktivna tako doma kot v tujini, ali morda opaziš kakšno razliko med prostovoljstvom v Mengšu in Dijonu?
Prostovoljstvo v Mengšu je kar dobro organizirano. Motiviranih mladih ne manjka, morda pa manjka malo več aktivnosti, kjer bi prostovoljci lahko sodelovali. Mogoče se bo to nadgradilo z mladinskim centrom, ki je v fazi nastajanja, sicer pa vsako poletje, na primer, mladi in aktivni prostovoljci sodelujejo na oratoriju v Mengšu, ki je bil moj prvi stik s prostovoljstvom. V Dijonu je takšnih aktivnosti nekoliko več, kar nekaj je tudi organizacij ali skupin, ki z raznimi akcijami delajo dobro za lokalno skupnost.
Kaj pravzaprav študiraš in zakaj si se odločila za študij v tujini? Verjetno se ta precej razlikuje od tukajšnjega.
Študiram mednarodne odnose na prestižni francoski univerzi Sciences Po Pariš. Za študij v tujini sem se odločila iz dveh razlogov - ker je moja univerza ena izmed boljših v svetovnem merilu za študij mednarodnih odnosov, političnih ved in diplomacije, predvsem pa zaradi posebnega načina študija, ki se v precejšnji meri razlikuje od študija v Sloveniji. Gre za delo v majhnih skupinah, kjer se spodbuja debata, razumevanje, artikulacija mnenja. Sistem je precej
srednješolski, bi rekla, saj študentje tedensko predstavljamo predstavitve tem, ki jim vedno sledi diskusija, profesor pa je moderator. Pišemo eseje, ki jih zaradi majhnega števila študentov profesorji pregledajo in podrobno komentirajo, kar pomeni, da vedno dobimo »feed-back«, ki nam služi kot orientacija pri evalvaciji našega znanja. Profesorji nas spodbujajo, da povemo svoje mnenje in argumentiramo svoje stališče. Ker nas je malo, se ne moremo skriti v množici in biti nepripravljeni na pouk, profesorji nas poznajo po imenu in spremljajo naš napredek, naše delo. Tak študij je precej zahteven, med letom je dela res ogromno, ampak na koncu semestra, ko nas čakajo izpiti v dveh tednih (brez pona-vljalnih rokov), smo na večino predmetov že pripravljeni. Na kampusu v Dijonu sem prva in edina Slovenka, trudim se biti ambasadorka Slovenije, Ljubljane in Mengša.
Kot vem, si zelo aktivna in uspešna na najrazličnejši področjih.
Precej se ukvarjam s športom. Pet let sem trenirala atletiko in bila celo med desetimi najboljšimi v državi. Še danda-
nes rada tečem, a le za ohranjanje kon-dicije in zdravega duha. Prav tako rada igram odbojko, badminton, namizni tenis, deskam na snegu in sem učiteljica plavanja. Pomembno vlogo v mojem življenju igra tudi glasba. V glasbeni šoli sem se osem let učila violino, sama pa sem se naučila igranja na kitaro in klavir. Zdaj igram predvsem slednja dva instrumenta, saj lahko istočasno tudi prepevam. Pela sem v različnih zborih in tudi v ansamblu »Gorenjski fantje in Katja«. Prav tako sem se učila solo petja, kom pozi ram in pojem v zboru v Dijonu. Pri svojem delu sem rada kreativna. Rada fotografiram, pišem haikuje. Haikuji so bili objavljeni v različnih literarnih zbirkah.
Kako ti uspeva usklajevati zahteven študij in vse te številne prostočasne dejavnosti?
Že od malega sem rada aktivna in trudim se za pestro življenje, saj me to sprošča, povezuje z različnimi ljudmi, na tak način spletam nova prijateljstva ... Čeprav sem okupirana z mnogimi dejavnostmi, je študij trenutno moja prioriteta in zato moram biti dobro organizirana, da lahko usklajujem študij in prosti čas. Kar največ časa skušam preživeti kvalitetno in tako postati kritična oseba.
Imaš življenjski moto, ki ti da zagon tudi ob manj rožnatih dneh?
Moj življenjski moto se glasi: »Kar začneš, tudi dokončaj, četudi se ti bo zdelo težko ali nemogoče. Ne odnehaj, čeprav se ti bo zdelo težko ali nemogoče. Ne odnehaj, čeprav se ti bo zdelo, da nisi sposoben. Kar si želiš, lahko tudi dosežeš.«
Maša Skok
Prostovoljstvo v Mengšu je kar dobro organizirano. Motiviraniii mladih ne manjka, morda pa manjka malo več aktivnosti, kjer bi prostovoljci lahko sodelovali
v
Čudovit dan za Mihaelov sejem
Nič ni lepšega, ko dogodek obišče veliko ljudi in ga zapusti z nasmehom in zadovoljnim izrazom na obrazu. In to se je zgodilo na največji sejemski prireditvi v Mengšu. V soboto, 24., in nedeljo, 25. septembra, se je v športnem parku odvijal tradicionalni Mihaelov sejem. V sončnem koncu tedna je prizorišče obiskalo bistveno več ljudi kot prejšnja leta. 87 stojnic je vabilo z bogato ponudbo, predvsem z izdelki domače obrti, med katerimi sta bili za svojo izvirno ponudbo in urejenost nagrajeni dve. Prva je predstavljala izdelovalca miniaturnih replik kmečkih vozov in druga slamnatih izdelkov. Sobotni program se je začel z uradno otvoritvijo in nagovorom župana ter znano melodijo Mengeške godbe. Nadaljeval se je z nastopi, namenjenimi otrokom. Učenci iz mengeške šole so pod vodstvom Hervina Jankončiča pripravili lutkovno igrico Hudamus. Program so nadaljevali harmonikarji iz KD Mihae-
Na ploščadi pred osrednjim šotorom je bilo vedno veliko ljudi
lov sejem in Kluba Stopar. Posebnost letošnjega sejmarjenja je bil tudi 15. Festival koračnic v sklopu sejemskega dogajanja. Avtor in dirigent zmagovalne skladbe »Zdaj pa zares« je bil Primož Kosec, nagrado za najboljšo izvedbo je dobila Rudarska godba Hrastnik, za najboljšo izvedbo arhivske koračnice »Triglav, moj dom« pa Občinski pihalni orkester Trebnje. Sobotni večer se je zaključil v znamenju mladostniškega plesa in skupine Pop design. Nedeljsko jutro se je začelo s slovesno mašo pod šotorom. Maševal je dr. Anton Štrukelj ob zanimivi spremljavi Mengeške godbe in zbora gasilcev. Program se je nadaljeval z nastopom kvinteta Evropa, koncerta Mengeške godbe pod taktirko dirigenta Dimitrija Lederja in zvečer zaključil s plesom in nastopom skupine Saša Avsenika.


I

i.



Trikratna zmagovalca sta Primož Kosec in Rudarska godba Hrastnik
Med osrednje dogodke letošnjega Mihaelovega sejma je vsekakor šteti tudi jubilejni - 15. Festival koračnic. V tekmovalnem delu so se predstavile Godba na pihala Semič, Godbeno društvo Alpina Žiri, Občinski pihalni orkester Trebnje ter Rudarska godba Hrastnik, vsaka s po tremi skladbami oz. koračnicami, l/se godbe so morale najprej zaigrati »Naš jubilej«, lanskoletno zmagovalno koračnico avtorja Primoža Kosca, druga zaigrana koračnica je morala biti tako rekoč arhivska in malokdaj izvajana, tretjo koračnico pa so izbrali nastopajoči sami.
Ob zaključku festivala je Mengeška godba, ki ji je dirigiral Primož Kosec, zaigrala zmagovalno skladbo




Mengeška godba, po treh zaporednih zmagah v preteklih letih, ni nastopila na tekmovanju godb v izvajanju koračnic, pač pa je navdušenim pristašem tovrstne glasbe, ki so povsem napolnili sejemski šotor, tokrat z dirigentom Zveze slovenskih godb Mirom Sajetom predstavila pet koračnic, ki so jih na razpis organizatorja. Kulturnega društva Mihaelov sejem, poslali slovenski avtorji. V preteklih letih je skladbe preigrala godba Slovenske vojske, na festivalu je bila nato le predstavljena odločitev strokovne komisije in razglašena zmagovalna koračnica. Strokovna žirija, v sestavi mag. Igor Šalamun, mag. Miro Saje in Tomaž Guček, je morala tako na letošnjem 15. festivalu koračnic oceniti izvedbo skladb sodelujočih godb in tudi izbrati naj slovensko koračnico - Mengeš 2011. Kar precej napetosti je bilo med sodelujočimi godbami in nekaterimi avtorji novih koračnic, ki so se udeležili festivala, medtem ko so se godbe predstavile s priložnostnim nastopom, in so vsi nestrpno čakali na odločitve strokovne komisije. Po podani kratki
oceni nastopov je napočil trenutek in postalo je jasno, da gre pokal, po treh zmagah, v trajno last Rudarski godbi Hrastnik, ki jo je vodil dirigent Aleš Sto-pinšek.
Najbolje izvedena koračnica iz godbe-nega arhiva je bila Triglavska koračnica v izvedbi Občinskega pihalnega orkestra Trebnje in pod vodstvom Primoža Kravcarja. Laskavi naziv naj slovenska koračnica - Mengeš 2011 pa je osvojila Zdaj pa zares, delo domačina Primoža Kosca, ki je, tako kot zmagovalna godba, prav tako trikratni zmagovalec razpisa za avtorje koračnic, saj je slavil že v letu 2009 s koračnico Helikon, lani pa z že omenjeno Naš jubilej. Tudi pri tokratni pripravi in izvedbi festivala se je izkazalo že tradicionalno dobro sodelovanje organizacijskega odbora, katerega delo je vodil Štefan Borin, z Mengeško godbo, glasbeno založbo Hartman, Javnim skladom za kulturne dejavnosti in Zvezo slovenskih
^ Mengšan
Mihelčičeva mama Malka in ata Fonzi
v prijazni družbi Miheičičeve mame Maii<e in ata Fonzija iz l\4engša je biio vedno nadvse prijetno. Njuna živijenjsl<a pol<ončnost in vedrina - poina topiine, optimizma in poguma - je biia vsesl<ozi razumevajoča in naiezijiva. Biia sta občudovanja vreden par, seveda ne samo zaradi postavne zunanjosti; njuno sožitje je izžarevaio sozvočje srca in duha. Prav l<al<or bi se uresničevale besede si/. Pavia: Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir. (Gal. 5, 22) Njuna človeška integriteta je bogatila vsakogar, ki je imel to srečo, da ju je spoznal na svoji življenjski poti.
Malka in Fonzi Mihelčič sta se spoznala pred vojno in po njej leta 1948 tudi poročila. Letos bi 23. oktobra praznovala 63-le-tnico poroke.
Z njima vred smo se veselili njunega letošnjega jubilejnega leta. Mama Malka je 10. julija praznovala svojo 90-letnico, ata Fonzi pa bi jo »zaokrožil« 19. decembra. A usoda je hotela, da se je poslovil od tega sveta štiri dni po ženinem rojstnem dnevu. Skoraj do zadnjega smo občudovali njegovo vitalnost in jo pripisovali športnemu udejstvovanju, ki mu je bil zavezan vse življenje. Mama je kljub veliki žalosti sprejela neizmerno izgubo dragega moža: »Bolje je, da sem ga jaz preživela, ker bi on teže prenesel mojo smrt.« Letos bi 23. oktobra praznovala 53-letnico poroke; poročila sta se 1948. leta, spoznala pa sta se že pred vojno. Mama se je rodila v Mengšu; pisala se je Vahtar, po domače se je reklo pri Marjetnih. V družini je bilo osem otrok, vendar so trije umrli še v najnežnejših letih. Njen oče je imel »šlosarijo«; bil je odličen obrtnik, napreden človek, velik rodoljub in strasten lovec; tudi hčerko Malko je večkrat vzel s seboj na lov. Bil je član telovadnega društva Sokol, kamor je včlanil tudi svoje otroke. V društvu so bili predvsem zaradi športa in družabnega življenja. Ata Fonzi pa je bil pri katoliško prosvetnem društvu Orel. V Mihelčičevi družini so bili štirje fantje; Fonzi je bil najstarejši, sestra pa je umrla kot majhna deklica. Hodil je na učiteljišče; bil je živahen in »za drušno«. Med vojno je moral delat k železnici. Postal je načelnik postaje v Jaršah. Da se je izognil nemški vojski, je
odšel pomagat stricu na kmetijo v Snebrje, ki je bilo pod Italijo. Po vojni je zaključil učiteljišče. Služboval je v Mengšu, v Šinkovem Turnu in v Kamniku na gimnaziji, kjer je poučeval telesno vzgojo. Kot atlet se je na državnem prvenstvu izkazal v skoku s palico. Tudi na domačem vrtu je uredil prostor za skakanje v daljino. Nekdanji dijaki kamniške gimnazije se ga spominjajo z velikim spoštovanjem. V njihovem imenu se mu je ob slovesu v svojem govoru poklonila prof. Slavica Navinšek, ki je poudarila pomen njegove športne vzgoje, v kateri so mladi doživljali presežno vrednost za vzgojo duha in šolo za življenje nasploh: »Bili ste mladi, vendar pedagog izredne discipline in občutka za nas, mlade najstnike.« Spoznali so ga tudi kot odličnega pevca in režiserja. A ker po vojni ni imel »pravih« moralno političnih »kvalitet«, se je poslovil od šole in se zaposlil v ljubljanski Semenarni, nato pa v mengeškem podjetju Semesadike kot komercialist za zunanjo trgovino. Prav mu je prišlo znanje nemščine in službeno je prepotoval veliko sveta. Tudi žena je šla večkrat z njim. Na teh svojih poteh je videval čudovite vrtove in tudi doma si je ustvaril imeniten vrt. Hčerka Urša, ki s svojo družino živi v domači hiši, pa z občutkom za tradicijo in s posluhom za novo dopolnjuje njegovo delo. Malka je končala gimnazijo v Ljubljani in se zaposlila pri Kvasu in nato v Filcu v Mengšu,vendar je po rojstvu drugega otroka ostala doma in se posvetila družini. Rodila je pet otrok, ki so vsi zelo uspešni. Najstarejša Meta in Miha sta ekonomista, Matija je zelo uspešen podjetnik, Tomaž in Urša pa sta arhitekta. Ata Fonzi je rad pripominjal, da imajo še šestega otroka, to je Mihov prijatelj iz gimnazije, dr. Damjan Bergant, ki je kot edinec užival v veliki Mihelčičevi družini. Mnogo lepega so preživeli skupaj in ga imajo za svojega. Mihelčičeva sta svojim otrokom razširjala obzorja z izleti in potovanji po domovini in tujini. Seveda so obredli mnogo hribov; ata se je z vsemi otroki povzpel tudi na Triglav. Hodili so na koncerte, razstave in druge prireditve. V svet kulture in umetnosti so se poglabljali z branjem; tudi doma so imeli veliko knjig.
Mihelčičevi hčerki in sinovi so vsi ustvarili velike družine, zato ima mama Malka zdaj petnajst vnukov in dvanajst pravnukov. Vsi jo radi obiskujejo; pri njej je vedno zelo živahno. A zdravje ji žal ne služi najbolje, saj že deset let hodi na dializo. Oba z možem sta imela sila razvite ročne spretnosti. Ona je čudovito vezla in kvačkala, on pa je izdeloval prav tako čudovite obeske za na božično drevesce, pomladi pa nas je razveseljeval z velikonočnimi butarica-mi. Tudi otrokom sta pomagala oblikovati estetski čut in jih marsičesa naučila; veliko so prepevali, igrali pa so tudi na različne inštrumente. Privzgojila sta jim dobre delovne navade in jim dala za življenje globoke duhovne osnove s krščanskimi vrednotami. Mama Malka z veseljem prepoznava sadove prizadevanj, ki so pripomogli k osebni rasti njenih potomcev. Njihova družina šteje že skoraj petdeset članov, a žal ljubega moža ni več med njimi. In vendarle jim vsak dan prihaja naproti s svojo ljubeznijo in dragocenimi spomini.
Marija Cvetek
Mladinski center v stari knjižnici
30. septembra sta župan Občine Mengeš Franc Jerič in predsednica društva AIA Blanka Tomšič podpisala pogodbo o uporabi prostora stare knjižnice za dejavnost mladinskega centra. AIA že ureja pravno-organizacijske formalnosti in pripravlja program mladinskega centra, pri čemer sodelujejo tudi mladi prostovoljci. Občina je obljubila, da bo v čim krajšem času zagotovila tudi osnovno opremo, ki je pogoj za pridobitev formalnega statusa »mladinski center«, pomoč v obliki manjših finančnih donacij in pripravila razpis za financiranje mladinske dejavnosti.
AIA se je dogovorila za sodelovanje z mladim društvom Urban folk, s katerim že pripravlja skupne projekte. Od vsega začetka sodeluje z društvom ŠD Partizan Mengeš, na pomoč pa so ji priskočili tudi gasilci PGD Mengeš. Za sodelovanje se dogovarjamo še s taborniki roda Uporni plamen in z drugimi. Vsa društva, ki so pripravljena sodelovati in pomagati, da stopimo skupaj in naredimo v Mengšu nekaj za mlade skupaj z mladimi, vabimo, da nam pošljejo kontaktne podatke na drustvo.aia@gmail.com. Ni važno, kakšno je vaše politično, versko ali osebno prepričanje. Pomemben je naš cilj, da smo skupaj pripravljeni mladim omogočiti, da odkrijejo in pokažejo svoje talente, jim omogočimo zdrav način druženja, jih spodbudimo k prostovoljnemu delu namesto k tekmovalnosti in individualizmu, jim omogočimo, da so lahko to, kar so. Vabljeni tudi prostovoljci. Prijave zbiramo na: društvo.aia@ gmail.com. 0 dejavnosti mladinskega centra vas bomo sproti obveščali preko glasila Mengšan, naše spletne strani, facebo-ok strani in z letaki v stari knjižnici.
Blanka Tomšič
Pogodbo o uporabi stare knjižnice sta podpisala Franc Jerič in Blanka Tomšič
Prostovoljstvo je že samo po sebi nekaj zelo plemenitega
v Občini Mengeš bodo v Krajevni knjižnici Janeza Trdine Mengeš (tel.: 01/7237-374), v tednu med 17. in 21. oktobrom, potekale brezplačne delavnice projekta Simbioz©, na katerih bodo mladi prostovoljci starejše navduševali nad uporabo računalnika in interneta. Tokrat nagovarjamo predvsem mlade, da se projektu pridružijo kot prostovoljci in se obogatijo za nepozabno in koristno izkušnjo!
Prostovoljka Kaja, ki je sodelovala na poskusnih delavnicah projekta Simbioz®, svojo izkušnjo opisuje kot zelo pozitivno: »Najbolj se me je dotaknila ravno ta hvaležnost. Za dve uri, ki si jih posvetil učenju starejših, dobiš nazaj neverjetno srečo in hvaležnost. Res je zanimivo, kako starejši na delavnicah niso mogli verjeti, da smo jih prostovoljci učili zastonj.« Ob poučevanju starejših je namreč ovrgla predsodka - tako tistega v povezavi starejši - tehnologija, saj je spoznala, da so se starejši »pripravljeni učiti in tudi naučiti, le priložnost jim je potrebno dati in mogoče kakšno minuto več«; kot tudi tistega, ki ga je imela do sebe: »Presenetila sem samo sebe, ko sem brez problema, tudi petkrat, če je bilo potrebno, razložila, kako se na primer obarva besedilo. In ob tem se dejansko odlično počutiš, saj na mestu vidiš, kako pomagaš nekomu in kako zelo ti je ta oseba hvaležna.« Mladim prostovoljcem Kaja priporoča, da se prijavijo na
www.simbioza.eu, saj je »sodelovanje na tako velikem projektu, kot je Simbioz®, odlična referenca, kar pa seveda danes mladim zelo prav pride«.
Ana Pisar
Katja: »Za dve uri, ki si jih posvetil učenju starejših, dobiš nazaj neverjetno srečo in hvaležnost«

t. m
J.
Družinski izlet
člani Sožitja iz Mengša smo prvo septembrsko nedeljo obiskali enega najlepših in ekološko najbolj ohranjenih krajev Evrope, naravni park Plitvička jezera, ki ga sestavlja šestnajst jezer čudovitih modro zelenih odtenkov.
Jezera povezujejo steze in poti, po katerih smo hodili in uživali v lepotah in barvah narodnega parka. Z zanimanjem smo občudovali prelepa jezera ter opazovali življenje v njem. Najlepši vtis pa so na nas naredili mogočni slapovi, ki so padali preko skal.
Sam park je na Unescovem seznamu naravne in kulturne dediščine in velja za najlepšo naravno znamenitost kraškega sveta na Hrvaškem.
Zadovoljni ter polnih lepih vtisov in doživetij smo se odpeljali proti domu.
Metka Mestek
Člani Kulturnega društva Mihaelov sejem, sekcija orgličarski ansambel Kosci
Pomagal je tudi Štefan Borin. Na sliki skupaj z Andrejem Šenico, lastnikom glasbene agencije Megažur
Mengšani sodelovali na škupanju v Beli krajini
člani Kulturnega društva Mihaelov sejem iz Mengša, sekcija orgličarski ansambel Kosci, so letos že osmič sodelovali na obujanju skoraj pozabljenega običaja -škupanju - v Gornji Lokvici pri Metliki v Beli krajini. Škupanje je skupno pripravljanje slame za pokrivanje streh, nekoč je to bilo vsakoletno opravilo, danes pa le še običaj, ki je bil letos že desetič zapovrstjo pri Otu in Mariji Nema nič.
Člani društva so, poleg pomoči pri delu, sodelovali v bogatem glasbenem programu, ki ga vsako leto pripravljajo pri Nemaničevih, ko se zberejo sorodniki in prijatelji, ki pomagajo česati slamo in jo vezati v snope. Marjan Urbanija iz Mengša je povedal, da so se z organizatorjem prireditve spoznali pred leti na festivalu orglic v Mokronovem, kjer sodelujejo vsako leto. Poleg glasbenikov iz Mengša so sodelovali še: ansambel Zasavci, dolenjski ansambel Dežur, Štiški kvartet. Rok Ferengja, tamburaši iz Preloke in vokalna skupina Lan.
Katarina Karlovšek, RTA Regijska tiskovna agencija
oktober 2011
Uvodni zbor in pozdrav prisotnih
Dan odortih vrat v Letnem gledališču
Po izjemnem taboru v Bohinju smo si taborniki malo odpočili. Zato smo s septembrom hitro začeli s ponovnimi srečanji In pripravami na novo taborniško leto.
Vodstvo se je zbralo kar nekajkrat, da smo skupaj pripravili načrt za taborniško pomembne prihajajoče dni. Letos smo si želeli še večjega vpisa članov in smo se zato tudi primerno organizirali.
Cel teden v septembru smo namreč namenili vpisu novih in tudi starih članov. V Letnem gledališču Mengeš smo imeli dan odprtih vrat, ki je bil namenjen vsem željnim vpisa. Pripravili smo nekaj igric, razstavili slike s prejšnjih taborov in bili pripravljeni odgovoriti na vsa morebitna vprašanja. Poudariti moramo, da se vsi, ki si želite, še vedno lahko vpišete v naš RUP Mengeš. Mnogo je zanimivih trenutkov in dogodivščin, ki bi jih z veseljem delili z vami. Pri tabornikih ni nikoli dolgčas in vedno poskrbimo za pestrost akcij. Letos bomo samo v prvem polletju skupaj podoživeli jesenova-nje, taborniško noč čarovnic, že tradicionalni MOOS in še mnoge druge. V vseh teh akcijah se prav vsi lahko naučimo veliko novih taborniških stvari in obnovimo stara znanja. Od 8. do 11. septembra je na Gospodarskem razstavišču potekal otroški bazar, kamor so povabili tudi tabornike iz cele Slovenije. Prav mengeški taborniki pa smo bili tisti.
ki smo zavzeli en dan bazarja in predstavljali tabornike cele Slovenije. Imeli smo svoj kotiček, kjer so otroci lahko risali in barvali slikice s taborniškimi motivi, pogledali so si lahko vse taborniške pripomočke (kroj, rutke ...). Z akcijami smo torej pohiteli in vse je že v polnem teku za prihajajoče.
Besedilo: Neža Špenko Foto: Aljoša Gerlica
Letos bomo taborniki izvedli jesenovanje, ki bo potekalo na Dolenjskem. Vabljeni vsi otroci, stari od 5 do 15 let, ki bi se radi naučili veliko novih in starih taborniških stvari.
Cena za člane je 70 evrov in za nečlane 100 evrov. Če si za to, da se skupaj družimo od 2. do 5. novembra, potem hitro pokliči Jasno na tel.: 041/525-520.
AIA na Mihelovem sejmu
Plesna skupina AIA, ki jo sestavljajo hip hop In jazz balet plesalci, se je 15. septembra udeležila vseslovenskega festivala nevladnih organizacij Lupa v Ljubljani. Festival je namenjen promociji slovenskega nevladnega sektorja In osveščanju širše javnosti o vlogi In pomenu nevladnih organizacij. Mengeški mladi plesalci so se predstavili na velikem odru pri Prešernovem spomeniku.
v soboto, 24. septembram 2011, pa je AIA zaplesala na 19. Mihaelovem sejmu v Mengšu. Zapleši tudi ti! Z oktobrom bomo pričeli tudi z vadbo »breakdance« pod vodstvom Petra Jerasa, ki dosega odlične rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Besedilo: Blanka Tomšič Foto: Jože Mlakar
župan Franc Jerič, predsednil< Vašl<ega odbora Peter Jemec in predstavniki izvajalcev so slovesno prerezali trak in predali infrastrukturo v uporabo

Slovesna predaja nove infrastrukture
v Topolah so Imeli 23. septembra praznik, saj so skupaj s predstavniki Občine Mengeš, Izvajalcev In vaščanov slovesno predali namenu težko pričakovano novo komunalno Infrastrukturo.
še čaka prenova kanalizacije na severnem delu Mengša. Dela v Topolah so obsegala izgradnjo fekalne kanalizacije, obnovo vodovoda s priključki, izgradnjo plinovoda, telekomunikacijskega in elektro omrežja, obnovo protipoplavnega zidu in del brežin ob Pšati ter obnovo cest in javne razsvetljave skozi vas. Na koncu prireditve je župnik Janez Avsec blagoslovil pridobitev, župan Jerič pa je skupaj s Petrom Jemcem in predstavniki izvajalcev slovesno prerezal trak ter predal infrastrukturo v uporabo.
Besedilo in foto: E. V.
»Najbolj smo Topolci potrebovali kanalizacijo, saj je skoraj neverjetno, da imajo razviti kraji v 21. stoletju še vedno na svojih dvoriščih greznice,« pravi Peter Jemec
Največji investitor pri milijonskem projektu je bila Občina Mengeš s 851.000 evrov vloženih sredstev. Ostali del so sestavljala evropska sredstva ter vložki Elektra Ljubljana in Petrola Ljubljana. Dela so izvedli Hidroinženiring Ljubljana, Hidrotehnik Ljubljana s podizvajalci, Domplan Kranj in JKP Prodnik Domžale.
Predsednik Vaškega odbora Topole, Peter Jemec, se je zahvalil Občini Mengeš, da je zbrala dovolj denarja in uredila težko pričakovano infrastrukturo, ki so jo obljubljali že v času, ko so bile Topole del Občine Domžale. Prav tako je pohvalil izvajalce, sokrajane in vse, ki so pripomogli k izgradnji, in zaključil z željo, da bi se tudi telefonske in električne žice morale čim prej skriti pod asfalt. Župan Občine Mengeš Franc Jerič je povedal, da je topolska infrastruktura eden največjih projektov v občini, ki jo
Na koncu svečanosti so se župan, Franc Jerič in vaščani sprehodili skozi vas do Gasilnega doma na pogostitev in zadovoljno druženje
Kako so jesenovali otroci iz vrtca
v prvih jesensl<ih dneh so se pred občino Mengeš prvič od svojih staršev za več dni ločili otroci iz našega vrtca.
v prvih jesenskih dneh so se pred občino Mengeš prvič od svojih staršev za več dni ločili otroci iz našega vrtca. V sodelovanju z društvom Planet otrok smo jih vzgojiteljice odpeljale na jesenovanje v Zg. Gorje pri Bledu. Program je bil prilagojen starosti otrok in vsebinsko bogat. Prvi dan smo si ogledali življenje in delo na kmetiji. Otroci so aktivno sodelovali pri kmečkih opravilih in za nagrado so si prislužili pravo kmečko malico. Naslednji dan smo otroke peljali v Bohinj, na ranč Mrcina, kjer se je vsak otrok preizkusil v jahanju islandskega konja. Čarobno doživetje je otrokom pričaral večerni kres, ki ga je ob spremljavi kitare obogatilo petje ljudskih pesmi. Večer smo zaključili s slastnimi palačinkami. Na dan odhoda smo si idilično vas Gorje še enkrat ogledali kar med vožnjo s starim kmečkim vozom - lojtrnikom. Jesenovanje smo zaključili s panoramsko vožnjo okoli Blejskega jezera. Otroci so se polni novih vtisov in doživetij vrnili v topel objem svojih staršev.
Besedilo in foto: Tatjana Gostinčar, Mojca Jeraj, Darinka Keržič, Špela Mali, Mojca Slapar, Alenka Viriant Stojanovič, Petra Vodlan, Tina Vuri, Mateja Zrnec in Zdravka Žibert
Mengeški otroci zbrani pred kmetijo v Zgornjih Gorjah pri Bledu
Križemkraž na Dobenu
Udeleženci tekmovanja v križemkražmu smo se že sedmo leto ustavili v Mengšu, tokrat šesto leto zapored je bilo drugo septembrsko nedeljo prizorišče turnirja v križemkražmu Dobeno. Udeleženci smo se zbrali pri Blažu, v prijetnem okolju ter ob lepem vremenu. Prisotni smo malo ugibali, če ni ravno podaljšano poletje zakrivilo malce slabše udeležbe, kot smo je vajeni. A kogar ni, brez njega tudi gre in tako smo se po pozdravnem nagovoru Boga Ropotarja, podžupana Občine Mengeš, ki je udeležence pozdravil v imenu pokrovitelja, Občine Mengeš ter njenega župana Franca Jeriča, lotili tekmovanja. Gospod Ropotar je z zanimanjem spremljal precejšen del dopoldanskega dogajanja na turnirju, a nas je zaradi drugih obveznosti moral zapustiti.
Po končanih sedmih krogih je bilo jasno, da bo zmaga odšla na Štajersko, v Videm pri Ptuju, po zaslugi Marjana Škvorca. Od sedmih možnih točk jih je zbral šest, pol točke več od Petra Skrbiša iz Zgornje Polskave. Tretje mesto je osvojil Ljubljančan Drago Smole (na srečanje je kar prikolesaril) s petimi točkami, četrti je bil Utičan Jože Berdon s štirimi točkami in pol. Čast dam, tokrat samo dveh, je reševala Deja Filipan iz Ljubljane s štirimi točkami, kolikor jih je imel tudi lanski zmagovalec, domačin Igor Maligoj.
Turnir ni prinesel odločitve o naslovu državnega prvaka za leto 2011, saj sta v igri za naslov ostala Peter Skrbiš in Drago Smole. Na preostalih dveh turnirjih, do konca devetnajste sezone, bosta bila še oster boj za končno zmago, kot tudi Kamničan Marjan Mrvar in tokrat odsoten Božidar Bajec iz Ljubljane za končno tretje mesto. Prvič že oktobra v Malečniku.
Za nekatere bolj, za druge manj uspešna sobota je dala tudi nekaj biserov v zbirko dolgih besed. Pri tem je potrebno posebej izpostaviti dosežek Jožeta Berdona DVANAJSTERI, kar sicer v samostalniški obliki označuje
apostole. Malo znani izraz ima tudi posebno križemkra-žmovsko vrednost, saj je sestavljen iz dokaj netipične besedotvorne zveze.
Štefan Markovič
NSi
fto vo Elovcrilio
Slovenija na razpotju -bomo izbrali pravo pot?
Za nedeljo, 4. decembra 2011, je predsednik Republike Slovenije (RS) v skladu z Ustavo RS razpisal predčasne volitve v Državni zbor RS, kar je posledica izglasovane nezaupnice sedanji vladi. Z zadnjim dejanjem lahko rečemo, da je prevladal razum oziroma zdrava pamet, ki je presekala agonijo preteklih treh let sedanje koalicije. Ne nazadnje ni problem te koalicije samo gospodarskega značaja, ampak se je zgodila še kriza vrednot, popolna odsotnost etičnosti, ko je plenjenje skupno ustvarjenega premoženja in amoralno vedenje postalo vzgled za idealno in uspešno življenje.
Glede na gospodarsko stanje, v katerem se nahajata Slovenija in Evropa, je pred nami pomembno in težko obdobje. Pretekle izkušnje govorijo, da si Slovenija ne more več privoščiti še enega mandata dosedanje vladne koalicije, saj bi verjetna ponovna osvojitev oblasti s strani sedanje koalicije pomenila za Slovenijo dokončno gospodarsko nazadovanje in velik padec življenjskega standarda ter razkroj osnovnih vrednot civilizacije. Zato je za vrnitev k zdravim koreninam slovenstva (družina, domovina, poštenost, skromnost, delavnost...) in njegovim vrednotam na naslednjih državnozborskih volitvah ključna vrnitev Nove Slovenije (N.Si) - krščansko ljudske stranke v Državni zbor RS. Ne gre za zidanje gradov v oblakih, ampak za realen cilj, saj želimo ponoviti rezultat iz leta 2004. Znova želimo prepričati tiste, ki so nas enkrat že volili. Cilj tistih, ki nas želijo prepričati, da se ne bomo vrnili v parlament, je demotivacija, zato veliko naših volivcev ostane doma ali pa voli katero izmed drugih strank.
Nasprotna politična opcija je že posegla po najboljšem orožju -zastrahovanju volivcev, češ da se bo z vrnitvijo konservativnih političnih sil Slovenija vrnila v temni srednji vek preganjanja čarovnic in drugače mislečih, orožarskih afer ipd. Z znanjem, resnico in razumom se je potrebno bojevati proti strahu. Tudi evropske konservativne vlade v Nemčiji, Franciji, na Poljskem in v Veliki Britaniji niso zapeljale držav v ekstremne razmere. Prav tako so prevzeli krilatico »Vsi so isti«. Pa so res? Prispodoba o tatu je zgovorna in pravi, da če iz neke vasi prihaja tat, to še ne pomeni, da so vsi vaščani tatovi, goljufi in kriminalci. Prav tako je v politiki. Obstajajo politiki z vestjo in politiki brez nje. S krilatico »Vsi so isti« leva politična opcija želi očitno nesposobnost in neuspehe sedanje vladne koalicije kolektivizirati na vsesplošen pojav.
Prišel je čas, tako kot leta 1990, ko potrebujemo veliko odločnosti in poguma. Rezultat Nove Slovenije je odvisen samo od vas. Med N.Si leta 2011 in SKD leta 1990 lahko najdemo veliko podobnosti. Danes tako, kot pred enaindvajsetimi leti, razpolagamo z izjemno skromnimi finančnimi sredstvi, javno-mnenjske napovedi so nam takrat in nam tudi danes napovedujejo neuspeh, a ljudje se pred enaindvajsetimi leti niso ozirali na napovedi medijev, sosedov, prijateljev in drugih »poznavalcev«, niso se pustili zmesti, ampak so volili tako, kot so v srcu
čutili, da je prav. Za Slovenijo je bilo takrat to najboljše. Tudi danes je za Slovenijo izjemno pomembno, da se krščanski demokrati z Novo Slovenijo vrnemo v parlament, v občinskem odboru (00) N.Si Mengeš smo tako, skupaj z ostalima dvema 00, ki pokrivata našo volilno enoto, že določili skupnega kandidata N.Si za poslanca v državni zbor - to je Janez Vasle, dr. med., spec. pediater, katerega polno in pestro življenje predstavlja, kaj vse je slovenski človek sposoben storiti na pošten način in kljub svoji majhnosti uspeti ter se uveljaviti v svetu.
Odgovornost je v naših rokah. Če bomo verjeli v Novo Slovenijo in bomo zanjo navduševali tudi druge, potem nam našega po-vratka ne more preprečiti nobena medijska blokada ali finančna stiska. Samo mi odločamo o naši skupni prihodnosti. Ne zapravimo te možnosti! Izberimo pravo pot v boljšo in pravičnejšo prihodnost.
Franc Malus 00 N.Si Mengeš
krvAvec
Letni občni zbor CIM - AVK
Septembra je imela Civilna iniciativa Mengeš - Za alpsko vodo izpod Krvavca svoj občni zbor. Organizacija civilne družbe, ki je s svojo listo dosegla na zadnjih občinskih volitvah tretje mesto (za LOM in takoj za LDS), je pregledala delo v zadnjem letu, sprejela Temeljni akt, preverila cilje delovanja in jih dopolnila z novimi, izvolila nov izvršni odbor za dobo enega leta in obravnavala poročilo o delu obeh svetnikov od volitev do danes. O tem več v naslednji številki Mengšana. Med cilji naj navedem le nekatere:
-	skrb za kakovost, varno in zanesljivo oskrbo z zdravo pitno vodo, predvsem v Občini Mengeš, pa tudi v Domžalah,Trzinu, Kamniku, Komendi, Vodicah, Lukovici, Moravčah, Šenčurju in Cerkljah;
-	ohranitev 30-odstotnega solastništva Občine Mengeš na Vo-dooskrbnem sistemu Krvavec in njeno sodelovanje pri obnovi, modernizaciji in povečanju zmogljivosti sistema;
-	skrb za okolje in s tem za kakovost življenja ter varovanje nezamenljivih naravnih dobrin, ne le za sedanjost ampak tudi v korist prihodnjih rodov;
-	podpora delu obeh svetnikov AVK v občinskem svetu.
v naslednjih dvanajstih mesecih bodo Izvršni odbor CIM - AVK sestavljali: Janko Koren kot vodja in zakoniti zastopnik, Tomaž Štebe, namestnik vodje, Anamarija Zabret Hribar, tajnica, Marija Gosar, blagajničarka, Aleksander Markovčič, član. V izvršnem odboru pa sta tudi občinska svetnika Anton Zorman in Zlatka Zebec.
Z delovanjem izvršnega odbora in še posebej z aktivnostmi obeh občinskih svetnikov bomo občane mesečno seznanjali.
Janko Koren
mM
Lista za Občino MengeSS
Na izletu s kolesi!
In zopet smo imeli srečo! Naj si bo dogovorjena čistilna akcija, piknik v naravi ali pa kolesarski in pohodniški izlet, vedno imamo srečno roko z vremenom in številno udeležbo. Tudi nedelja, 11. septembra, je bil izbran pravi dan. Bilo nas je petindvajset, ki smo se odpravili na skupni izlet - nekateri s kolesom, drugi s pohodnimi palicami. Zbrali smo se v Martuljku, pri hotelu Špik, in od tam odšli do prve skupne »kontrolne točke« pri Niki in Janiju. Tu smo se okrepčali pred pravim naskokom koles, do Belopeških jezer. Proga poteka po urejeni kolesarski stezi in je ločena od drugega prometa. Ker je to nekdanja trasa železniške proge, je vzpon ravno tolikšen, da je obvladljiv tudi za družinsko kolesarjenje in tiste z zmerno kondicijo.
Peljali smo se mimo Zelencev oz. izvira Save Dolinke (leta 1992 je bil razglašen za naravni rezervat) in naprej do Rateč oz. do meje z Italijo. Da smo prestopili v drugo državo, nas je opozoril samo diskreten kamniti mejnik. Bolj prepričljivo pa nas opomnijo na stezi rumene označbe - črte, ki razpo-lavljajo stezo in označujejo tudi robove. Na slovenski strani so te oznake vse bele! Slaba dva kilometra pred Belopeškim jezerom smo morali na cesto, kjer smo se srečevali z avtomobili in je tudi malo zahtevnejši vzpon. Če pa se bi odločili za nekoliko daljšo varianto do Trbiža, bi se vozili samo po stezi, rezervirani za kolesarje.
Povratek je bil še lažji, ne samo zato, ker se steza rahlo spušča proti Kranjski Gori, ampak tudi zato, ker nas je v gostišču »Pehta« ob progi čakala dobra obara. Tukaj smo tudi zaključili naše prijetno druženje tiste lepe sončne nedelje. Te kolesarske poti verjetno marsikdo od vas, zagretih kolesarjev, že pozna. Tiste pa, ki ste še v dvomih o svojih kolesarskih sposobnostih, bi vas radi ohrabrili in vam te proge toplo priporočamo. So varne, prijetne, nezahtevne in primerne za družinske kolesarske izlete. Če ste za letos morda že prepozni, pa ne bo odveč informacija, da so te steze pozimi urejene za tek na smučeh.
Martin Einsiedler, Lista za Občino Mengeš
SDS
Naši otroci potrebujejo večjo šolo
Poletje se je zaključilo, zopet je tu jesen in v šolah se je zopet začel pouk. V mengeški osnovni šoli ga letos obiskuje kar 501 učenec, kar kaže na ponovni porast. Po študiji, ki jo je naročila občina, se bo porast učencev še nadaljeval in bo svoj vrh dosegel v letih 2014 in 2015. Občina Mengeš je glede na podatke Statističnega urada po številu učencev na osnovno šolo na prvem mestu, s približno 80 učenci naskoka pred drugouvrščeno Občino Žiri. Prav tako je v poročilu predlagano, naj se v občini naredi nov šolski center ali pa razširi obstoječa šola. Problem mengeške osnovne šole pa ni le v številu učencev oziroma pomanjkanju učilnic, ampak tudi v neustrezno urejenih šolskih površinah. Tako bi se morda ves trud, ki se sedaj vlaga v izgradnjo nove športne dvorane, moral preusmeriti v bolj celovito rešitev - v posodobitev in razširitev celotnega šolskega kompleksa z novo športno dvorano, povečanjem jedilnice, avle in kuhinje. Šolska kuhinja ima namreč kapaciteto dvesto kosil dnevno, postreže pa jih štiristo! Tukaj veljajo vse čestitke vodstvu šole in učiteljem, ki uspejo vse to organizirati ter kljub prostorski stiski in pomanjkanju finančnih sredstev ostajati na kakovostnem šolskem izobraževanju in dosegati lepe uspehe. V stranki SDS se bomo po svojih močeh trudili k izboljšanju položaja osnovne šole in občinskemu svetu v kratkem predstavili obe možnosti - nov šolski center ali razširitev obstoječe šole, kar se zdi trenutno glede na protipotresno obnovo, ki bo potekala naslednje poletje, še najbolj ustrezno. Najbolj žalostno v vsej zgodbi pa je, da se kljub zadostnemu številu študij in raziskav ter obsežni dokumentaciji še vedno večji del sredstev namenja prav za nove in nove študije. Tako se datumi premikajo in brišejo, zapravljajo se namenska sredstva za gradnjo, na koncu pa so pomembna le dejanja in tokrat je treba ukrepati takoj.
Aleksander Sešek, SDS
MNENJA
SPORT
Krvodajalska akcija
23. septembra je v Kulturnem domu Mengeš potekala krvodajalska akcija. Ste se je udeležili? Kakšno je sicer vaše mnenje o tovrstnih akcijah?
Pomembno je ozaveščanje in spodbujanje
Sama se krvodajalske akcije v Mengšu zaradi obveznosti nisem udeležila. Vsekakor pa podpiram tovrstne akcije, zato se bom zagotovo udeležila krvodajalske akcije, ki bo potekala v okviru študentskega krvodajalskega tedna med 10. in 14. oktobrom 2011. Ključni razlog darovanja krvi je seveda pomoč sočloveku v tistem trenutku, ko to najbolj potrebuje. Veliko ljudi sploh ne pomisli na darovanje krvi, dokler krvi ne potrebujejo sami ali dokler transfuzije ne potrebuje nekdo od bližnjih, zato se mi zdi toliko pomembnejše ozaveščanje ljudi in spodbujanje h krvodajalstvu.
Sabina Šabotič
Sam sem daroval kri
Krvodajalske akcije, ki je potekala v Mengšu, sem se udeležil. Zdi se mi, da je to humano dejanje vsakogar, ki se odloči, da bo daroval kri. Zavedati se moramo, da s takšnim dejanjem pomagamo drugim in tudi samemu sebi.
Franc Jerič
Podpiram tovrstne akcije
Septembrske krvodajalske akcije v Mengšu se zaradi drugih obveznosti žal nisem mogla udeležiti, sem pa kri že darovala. Tovrstne akcije vsekakor podpiram, saj je kri v zdravstvu nujno potrebna. Lepo je, če nekomu pomagaš, po drugi strani pa smo lahko sami tisti, ki bomo nekoč potrebovali kri nekoga drugega.
Ana Pišek
Na minuli mesec so mengeški smučarski skakalci upravičeno ponosni
Naj zato kar začnem z dvema zmagama v tekmovanju za pokal Cocta, ki sta ju minuli mesec dosegla Jaka Kosec in Anže La-nišek-Žaba. Oba marljivo zbirata točke, zato sta tudi v samem vrhu skupnega seštevka pokalnega tekmovanja za poletno periodo tekmovanj. Jaka je v svoji kategoriji prepričljivo na prvem mestu, Anže pa, kljub svoji mladosti, med šestnajstletniki četrti. Je pa še ne petnajstletni Žaba tudi nadvse uspešen v tekmovanju za Alpski pokal, kjer se kosa tudi z do štiri leta starejšimi nasprotniki, a kljub temu niza uvrstitve med deseterico. Na prvi tekmi v Kranju je zasedel celo drugo mesto, naslednji dan pa 12. v nemškem Oberwiesenthalu je bil enkrat sedmi, naslednji dan pa šesti. Tako je v samem vrhu tudi v skupnem seštevku in to kar na 2. mestu, takoj za nepremagljivim Wanglerjem Niciasom. Omeniti velja tudi dosežke Matjaža Pungertarja v Celinskem pokalu, čeprav mu bolj »leži« snežna podlaga, je po končanem poletnem delu na odličnem 12. mestu, med samimi šampioni. To mesto je zasedel kljub odsotnosti na treh tekmah. Nekajkrat je nastopil tudi na Grand prix tekmah, kjer se je celo uvrstil med najboljše. A njegova perioda na snegu še prihaja in upamo, da nas bo tako prijetno kot lani presenečal tudi prihajajočo zimo. Nekaj manj sreče pa imamo s podmladkom, saj nam nikakor ne uspe privabiti, kaj šele ohraniti, potencialnih cicibanov in deklic najmlajših kategorij. Če bomo hoteli ostati v samem skakalnem vrhu, bo treba precej postoriti tudi na področju pridobivanja novih članov.
Starši in ostali privrženci kluba so vse svoje moči namenili organizaciji tekme pod Gobavico. Nastopili bodo deklice in dečki na vseh treh skakalnicah. O podrobnostih bo več napisanega v naslednji številki našega priljubljenega Mengšana. Naj jim za-želimo, da prireditev na veselje organizatorjev, predvsem pa tekmovalcev, katerim je tekma namenjena, ostane v lepem spominu.
Podrobnosti, fotografije in videoposnetke najdete tudi na spletni strani kluba: http://skakalni-klub-menges.s5.net/.
Besedilo in foto: Jože Trplan
Rok Ogrinc-Roky se koncentrira pred svojim nastopom.
Mali Mengeš tudi letos dovolj »velik« za Veliki!
Minuli konec tedna smo bili priča že petnajsti izvedbi najprestižnejšega tekmovanja v našem teniškem klubu; dvoboja med Velikim in Malim Mengšem. Tako kot vso sezono je svoje k odličnemu vzdušju ob prihodu na igrišča dodalo še lepo, sončno vreme.
Vodja tekmovanja Franci Zabret ter selektorja Igor Maver in Franci Rahne so že navsezgodaj opravili žreb desetih dvobojev posameznikov; ob pogledu na razpored so se tako rekoč vse napovedi gibale k zelo izenačenemu izidu po tekmah posameznikov. Bolje je sicer začel Mali Mengeš in po dveh urah vodil že s 4 : 1, toda bolj ko je postajalo vroče, bolj so na terenu prevladovali predstavniki severnega dela mesta. V naslednjih dveh urah so popolnoma spreobrnili izid in povedli s 5 : 4, v zadnji partiji posameznikov pa so »južnjaki« izid vsaj izenačili na 5 : 5. Neodločen rezultat je bil vsekakor odličen obet za prihajajočih pet partij dvojic, ki so seveda dokončno odločile o zmagovalcu 15. jubilejnega dvoboja. Večina poznavalcev je menila, da bo Veliki Mengeš v dvojicah težko kos dobro uigranim nasprotnikom in dvoboji v hudi vročini so te napovedi samo še potrdili. Kar štiri od petih tekem so tenisači iz Malega Mengša zasluženi dobili in s končnim izidom 9 : 5 znova, že drugo leto zapored, ponosno dvignili prehodni pokal.
9 : 5 v korist Malega Mengša je tudi trenutni rezultat 15-letnih ogorčenih bojev za prevlado v našem mestecu. Nekaj upanja za boljše čase letošnjim poražencem vliva izredno obetaven naraščaj, ki bi lahko že v nekaj letih tehtnico znova prevesil na njihovo stran.

Izredno dobro razpoloženje smo dvignili še z noviteto v programu srečanja - nogometno tekmo na sosednjem igrišču. V dopadljivi tekmi (dvakrat po 25 minut) sta obe strani pokazali tudi kar nekaj zanimivega nogometnega znanja; a tudi v tej najpomembnejši postranski stvari na svetu so boljši v Malem Mengšu. Z zmago 3 : 1 so zaokrožili sanjsko soboto.
Besedilo in foto: Marjan Mušič
Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 37/98,1/99)
PONOVNI RAZPIS za oddajo poslovnega prostora v najem na Slovenski cesti 28 v Mengšu
1.	Predmet razpisa je:
-	poslovni prostor v velikosti 29,04 m^, ki se nahaja v 1. nadstropju, na naslovu Slovenska c. 28, Mengeš
Prostori imajo možnost souporabe sanitarij. Prostori so primerni za pisarniško ali podobno mirno dejavnost.
2.	Prostor je urejeni in neopremljeni, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan urediti poslovni prostor v skladu z bodočo namembnostjo na svoje stroške.
3.	Prostor oddajamo v najem za določen čas, z najmanj tri mesečnim predplačilom najemnine.
4.	Izklicna začetna cena mesečne najemnine je 5,11 EUR/m^.
5.	Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložiti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja ali pridobitev naziva samostojni podjetnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije oz. fistokopijo veljavnega osebnega dokumenta.
6.	Prijava na razpis mora vsebovati:
-	predstavitev dejavnosti, višino ponujene mesečne najemnine, ki ne sme biti nižja od začetne,
-jamstvo za resnost ponudbe v višini 445,00 EUR mora biti plačano na račun 01100-0100001698 do 2.11.2011. Potrdilo o plačilu jamstva je sestavni del zahtevane razpisne dokumentacije.
7.	Pri izbiri in ugotavljanju najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriteriji:
-	ponujena višina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tiste, kije navedena v javnem razpisu,
-	ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala, nova in edina dejavnost v kraju,
-	število na novo odprtih delovnih mest,
-	občani občine Mengeš,
-	dejavnost, ki ne povzroča hrupa oz. neposredno onesnažuje okolje v manjši meri,
-	prva zaposlitev, ali brezposelni, prijavljen na Uradu za delo.
8.	Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na Občini Mengeš tel. 724 -7106.
9.	Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predložiti na naslov Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komisija za dodelitev pro-fitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem, z oznako »oddaja poslovnih prostorov«, do 4. 11. 2011 do 12. ure.
10.	Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisnega roka.
11.	Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo plačano jamstvo za resnost ponudbe brezobrestno vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire.
Številka: 3520-22/2011 Datum: 3.10.2011
Občina Mengeš Franc Jerič, župan
Darujte ozimnico za materinski dom
Ko pride čiovel< v zreiejša ieta, se ne more dovoij načuditi ustroju narave, l<i nas še posebej v jeseni obdarja, ne ie z ziatimi barvami, pač pa tudi s prideil<i vsein vrst.
Na Župnijski karitas Mengeš smo v teh dneh dobili pismo z Zavoda Pelikan iz Ljubljane, ki spada pod okrilje Slovenske karitas. Zavod deluje na področju zmanjšanja stisk mater z otroki ter preprečevanja in odvajanja od drog. V Sloveniji upravljajo materinski dom in šest komun. Delno se vzdržujejo z lastnim delom ter dobrodelno pomočjo. Vzrejajo tudi svinje, ovce in krave. V jesenskem času prosijo za poljske in domače pridelke. Potrebujejo tudi krmo za živali. V njihovem imenu prosimo za pomoč in računamo na velikodušen odziv. Zagotavljamo, da bomo vse podarjeno pravično poslali na pravi naslov.
Tudi v Župnijski karitas Mengeš se srečujemo z ljudmi, ki nimajo ničesar; zato bi vas radi povabili, da od svojih pridelkov ali shrankov podarite, kar lahko pogrešite. Predvsem so naši prosilci veseli krompirja, sveže in vložene solate, fižola, jabolk in marmelade.
Informacije o dostavi pridelkov dobite na tel.: 031/294-933, lahko pa nam jih kar pripeljete v skladišče Župnijske karitas Mengeš, Trdinov trg 9, vsak torek med 17. in 19. uro (od novembra dalje od 15.30 do 18. ure). V težkem socialnem trenutku jesen z zlatimi pridelki ni razočarala. Naj bodo zlate tudi naše roke in naše misli dobrohotne.
Jerca Sto par
Slovesno praznovanje farnega zavetnika svetega Mihaela
župnija Mengeš i/sa/co ieto 29. septembra praznuje god svojega zavetnil<a, si/. IViihaeia. Običajno je na ta dan celodnevno češčenje Jezusa v Najsvetejšem zal<ramentu. Letošnji praznila je zaznamoval še poseben dogodek. Pri slovesnem sklepu smo sprejeli relikvije blaženega mučenca Lojzeta Grozdeta. Slovesnost je vodil postulator za beatifikacijo blaženega mučenca, mag. Igor Luzar, ki je ob tej priložnosti blagoslovil tudi sliki bi. Antona Martina Slomška in bi. Lojzeta Grozdeta. Umetnini sta delo slikarja Nikolaja Mašukova.
Na prejem relikvij smo se v dneh od 25. do 28 septembra pripravljali s tridnevnico.
Prvi večer smo po maši poslušali predavanje dr. Antona Štruklja o življenju in delu bi. Lojzeta Grozdeta. V dobri uri nam je osvetlil lik blaženega skozi različna obdobja njegovega življenja, od mladosti do mučeniške smrti. Ker je bil nezakonski sin, je imel zelo težko otroštvo. S svojim svetlim značajem in bistrostjo pa je zelo hitro napredoval v dobrega, vztrajnega in odgovornega dijaka, nadarjenega pesnika, zavzetega in pokončnega kristjana ter izrednega domoljuba. Kot tak je lahko nam vsem in prihodnjim rodovom svetel zgled v potrpežljivosti, vztrajnosti, odločnosti, vernosti, pobožnosti, upanju in solidarnosti.
Drugi večer so po maši mladi izvedli recital njegove poezije, ki je izražala globoka doživetja mlade duše, ki hrepeni, upa in ljubi.
Tretji večer je Polona Leskovec z razmišljanji in pesmimi Lojzeta Grozdeta oblikovala molitveno uro pred Najsvetejšim. Tridnevnico smo zaključili s sv. mašo v njegovo čast. Naša župnijska cerkev je pod varstvom nadangela Mihaela bogatejša še za relikvije mučenca, ki jih bomo vsak dan lahko ob njegovi sliki v cerkvi posebej častili in se mu priporočali.
Besedilo: Anica Skok Foto: Janko Skok

Zlatomašnik Stefan Babič z narodnimi nošami
Zlatomašnik, bod' pozdravljen!
v nedeljo, 4. septembra, je bilo v naši župniji res slovesno. Naš nekdanji župnik In zdajšnji duhovni pomočnik gospod Štefan Babič je Imel v župnijski cerkvi ponovitev svoje zlate maše. Skupaj z njim so somaševall domači župnik gospod Janez Avsenik, njegova nekdanja kaplana v Mengšu, mag. Franc Turk In dr. Anton Štrukelj, ter naš rojak, dr. Rudi Konclllja.
Na začetku svete maše sta slavljenca pozdravila Tone Hribar in Ljubica Furjan ter mu v imenu župnije izročila novo kolo. Gospod Babič namreč zaradi slabega vida ne sme voziti avtomobila, zato upamo, da mu bo kolo pri njegovem delu v župniji dobro služilo.
Zlatomašnikovo petdesetletno prehojeno pot duhovništva je v nagovoru predstavil dr. Štrukelj. Župnik je bil v dveh župnijah - v Mengšu in Lescah. V njegovem dolgoletnem delu se je odražalo njegovo novomašno geslo »Moj Gospod in moj Bog«. Pomembno mu je bilo versko življenje v župniji. Ustanavljal je tudi pevske zbore in priložnostne dramske skupine, spodbujal mlade k ustvarjalnosti, med prvimi v Sloveniji je za pomoč potrebnim zbiral oblačila in obutev. Bil je tudi dober gospodar. Obnavljal je cerkve in ohranjal kulturno dediščino. V času, ko je bil župnik v Mengšu, je sprejel v župnijo sestre karmeličanke ter ustanovil novi župniji v Jaršah ter Trzinu in še bi lahko naštevali.
Pri bogoslužju so sodelovali tudi župnijski sodelavci, ki so skupaj s pritrkovalci in pevci prispevali, da je bila slovesnost tako lepa in prisrčna. »Pušeljc« vsemu pa so dodale s svojo navzočnostjo še narodne noše. Po maši smo se ob kozarčku in sladkanju z dobrotami domačih gospodinj skupaj z zlatomašnikom še dolgo zadržali v senci pred zvonikom.
Besedilo: Anica Skok Foto: Janko Skok
Zlatomašnik Stefan Babič s somaševalci
Člana ŽPS v imenu župnije pozdravljata zlatomašnika
Razgibano poletje v Likovnem društvu
Mengeš
Kljub vročini In počitnicam, se na kulturni sceni odvijajo različne, zanimive prireditve, posebno pa je poletje primerno za srečanja likovnikov. Manjše skupine se tako prijavljajo na razpise In soustvarjajo v množičnih umetniških kolonijah, ki jih večinoma organizirajo ZKD Slovenije oziroma krajevna društva.
To poletje je tudi LDM priredilo več likovnih srečanj in sodelovalo na različnih likovnih prireditvah.
Na Bogenšperku, na 5. slovenskem taboru ljubiteljskih slikarjev in fotografov Slovenije, je sodelovalo pet članov LDM. Na razstavi, ki je sledila po taboru, so denarno nagrajena najboljša dela, vsi sodelujoči pa so prejeli zahvale.
Center za mlade in Knjižnica Domžale sta v tem letu priredila drugi Likovno-literarni natečaj in v treh skupinah dodelila nagrade za najboljša dela. V skupini C-odrasli, je prvo nagrado, že drugič v tem letu, prejela Milica Tomšič. Tematika ATLETIKA je bila posvečena evropskemu prvenstvu v atletiki, ki se je odvijalo na domžalskem stadionu.
27. avgusta je LDM, drugič v tem letu, organiziral likovno srečanje Sprehod ob Pšati. Ljubiteljski slikarji iz likovnih društev iz Trzina, Trbovelj, Grosupelj, Dragomerja in Mengša so se vabilu odzvali v lepem številu. Sprehajalci so imeli možnost ogleda razstave po celem drevoredu ob Pšati. Z razstavami na prostem želimo obogatiti krajevno kulturo in prikazati pozitivnost sodelovanja s posamezniki, ki delujejo preko likovnih društev matičnega kraja in podarjajo svoj prosti čas ustvarjalnosti.
Milan Korbar v Grožnjanu ¡^ i-'
4. septembra smo na Gradu Jablje, s Kulturnim društvom Antona Lobode iz Loke pri Mengšu, soorganizirali likovno kolonijo Gradovi v oblakih. Tudi tokrat so bila povabljena druga društva, tako da smo soustvarjali s društvi iz Radomelj, Trbovelj, Trzina, Dragomerja, Ljubljane in Grosupelj. Slikarje vedno navdihujejo motivacijski ambienti, prostorsko ugodje in razgibano vzdušje, množična srečanja ljubiteljev umetnosti pa še dodatno spodbujajo entuziazem posameznika pri ustvarjanju. Nastala dela so podarjena Kulturnemu društvu Antona Lobode. 24. septembra smo se ponovno srečali na Sprehodu ob Pšati. Tokratna likovna kolonija je prispevek ob praznovanju Mihaelovega sejma v Mengšu. Razen LDM, ki je organiziralo likovno prireditev, so svoja dela predstavili še slikarji iz različnih krajev Slovenije, ki redno sodelujejo na Sprehodu ob Pšati in drugih likovnih kolonijah. Odziv ljubiteljev slikarstva dokazuje, da je Mengeš destinacija, ki s svojim sproščenim in lepim vzdušjem privablja tudi druge kulturnike.
Vsem sodelujočim se zahvaljujemo, posebno še gospodu Tonetu Mucu, ki nas v Trdinovi kleti pogosti, ob vsakem takem dogodku.
Hkrati se je v Grožnjanu, na Hrvaškem, odvijala mednarodna kolonija likovnih ustvarjalcev. Te se redno udeležujejo člani LDM in dosegajo priznanja za svojo ustvarjalnost. Tudi tokrat je v Grožnjanu sodelovalo pet predstavnikov LDM.
Barbara Rabič
Mund harmonika
Kar malce v pozabo so prešle ustne harmonike ali orglice ali, kakor smo jim pri nas rekli, mund harmonike in vendar smo imeli priložnost prisluhniti njihovim zvokom na tokratnem Lovskem večeru v Šentvidu pri Lukovici, ki je bil 9. septembra. V želji predstavitve svojega dela je zelena bratovščina LD Lukovica pripravila prvi Lovski večer. Večer, v katerem je bilo sila malo govorjenja in obilo dobre glasbe. Pozdravnemu nagovoru predsednika Marjana Dobrotinška, ki je predstavil delo in članstvo, je sledil nastop Domžalskih rogistov, ki letos slavijo 20-letnico delovanja. Za njimi so nastopili še Moški pevski zbor KD Janko Kersnik, dramska sekcija istega društva nas je nasmejala, saj sta dr. Leni in njegov pacient kar dobro razdirala tegobe današnjega časa. Svoj delež k večeru so dodali še fantje skupine Kosci iz Mengša, ki so v dveh nastopih zaigrali znane pesmi in mnoge so zaradi njihovega nastopa zasrbele pete. Tako smo ponovno prisluhnili zvokom inštrumentov, ki so včasih mesto našli v vsaki hiši in vsak je znal nanje kaj zaigrati. Kar dvakrat so prišli na oder posamezni izvajalci in navduševali s svojim nastopom občinstvo v dvorani. Na koncu pa smo bili deležni še
posebnega presenečenja, ko je na oder prišel Michael Thomas Jurman in nam zaigral na dude. Poleg inštrumenta je bila tudi njegova oprema avtentična krajem, iz katerih inštrument prihaja. Še zahvala nastopajočim iz ust predsednika LD Lukovica in uradni del prvega Lovskega večera se je zaključil. Sledil je drugi, še bolj prijeten del, druženje ob krožniku divjačinskega golaža, lovskih šalah in dogodivščinah ter spoznavanju zelene bratovščine iz vseh kotov, ob tem pa je bila tudi priložnost poklepetati z izvajalci in si ob tem izmenjati kakšno izkušnjo.
Drago Juteršek
Mengšan
oktober:
Mengeška godba zopet navdušila na Mihaelovem sejmu
September je za Mengeško godbo minil zelo hitro in uspešno. Igrali smo v Domžalah, nato posneli uvodno špico za oddajo Na zdravje, sodelovali na odprtju infrastrukture v Topolah, vrhunec pa je prišel zadnji vikend: na Mihaelovem sejmu, za kar smo se še posebej dobro pripravili.
v soboto, 3. septembra popoldne, je v Češminovem parku v Domžalah potekalo srečanje godb z območja nekdanje Občine Domžale. Poleg Mengeške godbe so nastopili še veterani Mengeške godbe, Godba Domžale, Godba Lukovica in Pihalna godba Moravče. Vsaka sodelujoča godba je imela najprej manjši samostojni koncert, v slovo pa smo zaigrali še skupaj, v sredo, 7. septembra 2011, se nas je deset mladih mengeških godbenikov, skupaj z Janezom Perom, odpravilo v VPK-studio v Ljubljano. Tam smo za oddajo Na zdravje snemali uvodno špico. Snemanje je potekalo zelo profesionalno, ob tem pa smo se zelo zabavali. Naš končni izdelek si lahko ogledate na TVS 1, vsak petek ob 20. uri. Vabljeni k ogledu! Zadnji vikend v septembru je v Mengšu potekal že 19. Mihaelov sejem, na katerem smo godbeniki veliko igrali. Ogrevanje za igranje na sejmu se je za Mengeško godbo začelo v petek, 23. septembra, ko smo v Topolah uspešno odprli novozgrajeno komunalno infrastrukturo in cesto, v soboto, 24. septembra zjutraj, smo najprej sodelovali na odprtju veteranskega tekmovanja gasilcev, nato pa smo s skladbo Sveti Mihael uradno odprli sejem, ki je tokrat prvič potekal na novi lokaciji v parku. Popoldne je sledilo 15. Tekmovanje koračnic. Udeležile so se ga štiri godbe, in sicer Godba na pihala Semič, Godbeno društvo Alpina Žiri, Občinski pihalni orkester Trebnje in Rudarska godba Hrastnik. Mengeški godbeniki letos nismo tekmovali. Naša naloga je bila, da smo zaigrali pet novih koračnic različnih avtorjev, ki so se prijavili na razpis za naj slovensko koračnico 2011. Dirigiral nam je odlični dirigent Zveze slovenskih godb, Miro Saje. Pri zmagovalcih obeh tekmovanj je bilo vse v znamenju števila tri. Pri godbah je že tretje
leto zapored slavila Rudarska godba Hrastnik. Naj slovensko koračnico za letošnje leto - Zdaj pa zares je napisal nekdanji kapelnik Mengeške godbe, Primož Kosec, ki je prav tako slavil tretjič zapored. Mengeški uspeh je z drugim mestom dopolnil kapelnik mengeške veteranske godbe, Vinko Sitar, s skladbo Vsak po svoje. Obema iskreno čestitamo! Nedeljski program se je že tradicionalno začel s sveto mašo, ki jo je tokrat daroval dr. Anton Štrukelj. Poleg pritrkovalcev smo za glasbeno spremljavo poskrbeli godbeniki ter cerkveni mešani pevski zbor. Za slovo od letošnjega sejma je popoldne sledil še koncert pod vodstvom našega dirigenta Dimitrija Ledererja. Ta je bil le še pika na i za nas že tako uspešnega vikenda. Več fotografij si lahko pogledate na naši spletni strani: www. mengeska-godba.si.
Maja Keržič
Srečanje godb v Domžalah
Koledar prireditev v Občini Mengeš - oktober, november 2011
MESEC	DATUM	URA	NAZIV PRIREDITVE	KRAJ	ORGANIZATOR
oktober	25. in 26. 10.2011	15.00	BREZPLAČNA DELAVNICA Z NASLOVOM "GRADNIKI USPEŠNEGA POSLA" ZA PODJETNIKE ZAČETNIKE IN DELUJOČA PODJETJA	Naš Slamnik, Slovenska c. 28, Mengeš	VEM točka Domžale in Občina Mengeš
oktober	26.10.2011	17.00	LIKOVNA RAZSTAVA OB LETU GOZDOV IN 65-LETNICI LOVSKE DRUŽINE MENGEŠ - RAZSTAVLJATA ANDREJ MILITAROV IN FRANC BARBIČ	v prostorih Občine Mengeš	Občina Mengeš in Lovska družina Mengeš
oktober	29.10.2011	21.00	ŽUR NA FUL ZA NOČ ČAROVNIC	Telovadnica ŠD Partizan Mengeš	Društvo AIA
oktober	31.10.2011	10.00	KOMEMORACUAOB DNEVU MRTVIH V LOKI PRI MENGŠU	Pri spomeniku v Loki pri Mengšu	Občina Mengeš
oktober	31.10.2011	11.00	KOMEMORACUAOB DNEVU MRTVIH V MENGŠU	Pri spomeniku talcev v Zalokah	Občina Mengeš
november	5.11.2011	10.00	KLUBSKI ŠAHOVSKI TURNIR	Športni park Loka pri Mengšu	Športno društvo Loka pri Mengšu
november	24.11.2011	15.00	BREZPLAČNA DELAVNICA Z NASLOVOM "ZAKLJUČNI RAČUN" ZA DELUJOČA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE	Naš Slamnik, Slovenska c. 28, Mengeš	VEM točka Domžale in Občina Mengeš
Koledar prireditev do konca leta 2011 je objavljen na spletni strani Občine Mengeš: www.menges.si, pod rubriko "aktualno".
Sarimsakli je del turške regije Ayvalik, ki spada med najbolj znana letovišča na severu turškega dela Egejskega morja
Folklorna skuoina Svoboda Mengeš na
festivalu v Turči i
Folklorna skupina Svoboda Mengeš se je z močnega mednarodnega folklornega festivala v Sarimsakliju v Turčiji vrnila s pokalom. Med dvaindvajsetimi skupinami iz dvanajstih držav je v tekmovalnem delu osvojila odlično tretje mesto! Zmagali so »bojno razpoloženi« folkloristi iz Senegala, drugi so bili, s skorajda 50-člansko zasedbo, Grki. Uspeh je toliko večji, ker smo za seboj pustili profesionalne zasedbe iz Slonokoščene obale in Nigerije. Brez odličja so ostali favoriti Srbi, ki so na festivalu sodelovali s kar šestimi skupinami.
Sarimsakli, ki se nahaja na severni obali Egejskega morja, se je, v času od 20. do 25. septembra 2011, izkazal za zelo gostoljuben turistični kraj, naklonjen tradiciji in kulturni dediščini narodov z različnih koncev sveta. Kraj, ki se ponaša z eno najlepših in najdaljših peščenih plaž ob Egejskem morju (15 km), je v teh dneh gostil folklorne skupine iz Srbije, Grčije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Črne Gore, Hrvaške, Konga, Senegala, Slonokoščene obale, Nigerije, Turčije in Slovenije. Folklorna skupina Svoboda Mengeš je bila tako ena izmed dvaindvajsetih skupin, ki so želele sredi turistično razgibanega okolja pokazati del svoje kulturne dediščine.
Sarimsakli je sicer del turške regije Ayvalik, ki spada med najbolj znana letovišča na severu turškega dela Egejskega morja. To letovišče je zelo priljubljeno med dvajsetmilijonskim prebivalstvom Istanbula, v zadnjih letih pa so njegovi pogosti obiskovalci tudi turisti iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, Poljske in Srbije. Ayva-
Sprejem Mengšanov pri županu j
S as "
Mengšan ^r
lik zaradi izjemnih klimatskih karakteristik predstavlja naravno zdravilišče in je prvi v Evropi ter drugi na svetu (po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije) za zdravljenje bolezni dihal. Verjetno so prav ugodne klimatske razmere pripomogle, da smo mengeški folkloristi s predstavitvijo slovenskega ljudskega plesa, s pesmijo ter šegami zablesteli v vsem svojem sijaju in na tekmovalnem delu festivala dosegli neverjetno tretje mesto. Neverjeten uspeh gre najbrž pripisati dejstvu, da je med mengeškimi folkloristi ves čas vladalo pozitivno in kolegialno vzdušje, ki smo ga profesionalno znali prenesti tudi na oder. Po odličnem revijalnem nastopu se nam je tako posrečil še nastop v tekmovalnem delu. Odplesali smo brezhibno, z veliko spontanosti in igre, kar je navdušilo tekmovalno komisijo. Na festivalu smo sodelovali tudi na prodajni razstavi rokodelskih izdelkov naše dežele in tako predstavili še en del slovenske etnične identitete. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za druženje folklornih skupin izven uradnega dela programa. Člani naše folklorne skupine smo sodelovali na tekmovanju trebušnih plesov, na modni reviji najlepših narodnih noš, izboru »miss« festivala ... Na turnirju v odbojki pa so nam moški predstavniki skupine celo priigrali pokal za tretje mesto.
Med kupovanjem darilc za naše domače (da se malo odkupimo za našo večdnevno odsotnost) pa smo lahko spoznali tudi pristen utrip mesta. Domačini so se izkazali za odprte, ustrežljive ljudi, ki odkrito pokažejo svojo naklonjenost. Navezali smo kar nekaj prijateljskih vezi, ki jih ob sodobni tehnologiji ne bo težko ohraniti in nadgraditi.
S festivala smo se vrnili utrujeni, saj nas je od doma ločilo kar 1.700 kilometrov, ki smo jih prepotovali z avtodomi oziroma avtobusom. Vtisi, občutki in podoživljanje udeležbe na tako pomembnem festivalu pa nas je še nekaj dni po vrnitvi domov vezalo na Sarimsakli.
Edo Reven
oktober 2011



m

Znanstvenida bom.
»Mami nas je peljala na obisk v njeno službo. Zaposlena je v Leku, kjer delajo zdravila za bolne otroke in odrasle. V njeni službi smo srečali prijazne ljudi, ki so nam pokazali zanimive eksperimente.
Takšne, ki jih še nikoli nisem videla. Velikokrat sem razmišljala, kaj bom, ko bom velika. Morda športnica ali glasbenica. A najrajši bi bila to, kar je moja mami. Znanstvenica bom.«
POLNI CERTIFIKAT
a
Družini
prijazno
podjetje
lek
član skupine Sandoz
Janez Trdina je bil rojen 29. maja 1830 1/ kmečki družini i/ Mengšu
Mengeški rojak z dolen sko govorico
Mengšani so si za svoj občinski praznik Izbrali 29. maj - v spomin na rojstvo rojaka, slovenskega pisatelja Janeza Trdine. Rojen je bil 29. maja 1830 v Mengšu v kmečki družini, umrl pa 14. julija 1905 v Novem mestu.
Janez Trdina je od leta 1842 obiskoval ljubljansko gimnazijo in leta 1850 tudi maturiral ter še istega leta odšel na Dunaj, kjer je študiral zgodovino, zemljepis in klasično jezikoslovje. Zraven je pri
Franu Miklošiču študiral še klasično filo-logijo in staro cerkveno slovanščino. Ob študiju je prevajal za Mohorjevo družbo. Študij je dokončal leta 1853, diplomo pa je prejel leta 1854. Kot profesor je
služboval v Varaždinu, kot pripravnik na varaždinski gimnaziji Štefana Muzlerja in od leta 1855 še na Reki. Leta 1857 je bil kazensko upokojen zaradi pohuj-ševanja mladine in ščuvanja le-te proti državi in cerkvi.
Trdinova selitev na Dolenjsko
Preselil se je v Bršljin pri Novem mestu, kjer je prehodil Dolenjsko in Belo krajino ter na svojih popotovanjih beležil svoja spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju in navadah. To je kasneje uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. Med njegova najbolj znana dela sodijo Bajke in povesti o Gorjancih in Narodne pripovedke iz bistriške doline (Pripovedka od zlate hruške). Ivan Cankar ga je označil za najboljšega stilista svoje dobe, ker je po njegovem mnenju pisal lep ljudski jezik.
Leta 1849 je Janez Trdina objavil prve literarne prispevke v časopisu Slovenija. V letih od 1849 do 1851 je začel objavljati tudi svoje prve pesniške in pripovedne poskuse. Ljudske pripovedke je objavljal pod naslovom Narodne pripovedke iz Bistriške doline, leta 1850 pa je napisal prozni načrt za ep Pripovedka od Glasan-Boga. Sledila sta zgodovinsko-epska pesnitev Bran in pogin Japodov in satirična Pripovedka od zlate hruške. V tem času je napisal tudi literarnokritično razpravo Pretres slovenskih pesnikov, ki je izšla v Ljubljanskem časniku leta 1850, in Zgodovino slovenskega naroda, ki je izšla šele leta 1855. Po letu 1851 Janez Trdina skoraj trideset let ni nič objavljal, po premoru pa je prvič objavil v Ljubljanskem zvonu leta 1881 Verske bajke na Dolenjskem, v naslednjih šestih letih pa so v isti literarni reviji izhajale Bajke in povesti o Gorjancih.
Napisal je še spominske in narodopisne spise: Hrvaški spomini (1885-1887), Bachovi huzarji in Iliri (1903), Moje življenje (1905-1905) in Izprehod v Belo krajino (izide po smrti 1912).
Samosvoja, nekoliko posebna osebnost
Trdina je bil samosvoja, nekoliko posebna osebnost. Bistrost in dar opazovanja je združeval z doslednostjo in trmoglavostjo, ki sta izvirali iz volje do samostojnega mišljenja in življenja. Zrela leta
je preživljal v dobi Bachovega absolutizma, takratnega klerikalizma in zatiranja narodnega gibanja. To je vtisnilo pečat njegovi osebnosti. Odslej se je ves čas posvečal predvsem delu za ljudstvo zoper nenarodni in nazadnjaški avstrijski monarhični red.
Pisatelj in etnolog Janez Trdina je ustvaril slovensko umetno pripovedko na osnovi ljudskega slovstva. Pri tem so ga vodile različne namere. Kjer je samo zapisoval ljudsko blago, ima njegovo delo predvsem narodopisni pomen. Kjer ga je preoblikoval, je dosegel največji umetniški učinek, če je sledil sami motiviki in ji ni dodajal svojih razsvetljenskih, liberalnih in narodnih idej, tako da je snov sama zaživela v svoji domišljijski polnosti in živosti. Zato spadajo med njegova najboljša dela pripovedke Cve-tnik. Gluha loza. Gospodična in druge. Pripovedke, v katerih je kombiniral različne snovi in jim nadeval svoje ideje, so zanimive predvsem kot izraz njegovih socialnopolitičnih teženj, umetniško pa manj enotne.
Avtobiografija v obliki spominov
Med vrednote njegovega dela spadata tudi njegovi avtobiografiji - krajša in daljša v obliki spominov. Z njima je ustvaril Slovencem memoarsko prozo, ki jo je pozneje nadaljeval prav po Trdinovem zgledu Cankar z Mojim življenjem. Cankar je prisojal posebno vrednost Trdinovem jeziku in slogu. Oba sta klena, nekoliko starinska, v
sebi združujeta razumsko preglednost, logično jasnost z dobrodušno širino in nazornostjo. Zato spadata med primere klasičnega slovenskega jezika in sloga. Čas v katerem je živel, je bil čas iztekajoče se romantike in nastajajočega realizma, ob koncu stoletja pa že čas slovenske moderne, ki pa se Janeza Trdine ni dotaknila. Leto 1830 ni samo rojstno leto Janeza Trdine, ampak je to tudi rojstvo slovenske romantike. France Prešeren je tega leta objavil svojo žalostin-ko Slovo od mladosti, ki velja za prvo res romantično pesem v slovenskem jeziku. Ko je leta 1849 Prešeren umrl, je imel Janez Trdina 19 let. In prav v letu Prešernove smrti je začel objavljati svoja prva pesniška in prozna besedila. Vpliv romantike je seveda močan, še močnejši pa je vpliv splošnih kulturnih in političnih idej tistega časa. Druga polovica 19. stoletja je v slovenski književnosti pomenila obrat k realizmu. Dolenjski pisatelj in pesnik Fran Levstik je v svojem književnem programu Popotovanje iz Litije do Čateža, leta 1858, zapisal, naj pisatelj piše »iz ljudstva in za ljudstvo«, in naštel celo vrsto ljudskih likov, ki bi lahko postali književni junaki nove dobe. Zahteval je, naj mladi slovenski pisatelji zajemajo iz narodovih pripovedk in pravljic. Opozarjal je na pomen poznavanja ljudskega slovstva in tarnal, da tega nihče sistematično ne zbira. Prav Janez Trdina je sledil tej Levstikovi pobudi. Trdina je verjel, da je narodnost temelj vsega, da je tuja gosposka največja slovenska
Pisateljeva podoba iz šolskih učbenikov
nesreča in da se je treba z vsemi močmi prizadevati za narodno in politično svobodo.
Spomin na Janeza Trdino
Po njem so leta 1923 na pobudo Ferdinanda Seidla najvišji vrh Gorjancev, do tedaj Sveta Jera, poimenovali v Trdinov vrh, kasneje še planinsko-pohodno Trdinovo pot po Dolenjski. Po njem so poimenovali tudi novomeški kulturni center. Na rojstni dan Janeza Trdine v Mengšu praznujejo svoj občinski praznik, po njem pa so tudi poimenovali Planinsko društvo Janeza Trdine Mengeš.
P. H.

Trdina je umrl 14. julija 1905 v Novem mestu
Prihaja jesen in z njo bogastvo sadja in piodov. I\4ed njimi so za gospodinje zeio zanimivi orehi, /c/ so na marsii<aterem drevesu že zreii in čai<ajo na pobiranje. Gospodinja l\4arija redno peče potico v obiii<i roiade. Včasih se poigra z nadevom in namesto orehovega naredi si<utin nadev, /c/ mu doda rozine. l\^arsii<do pa pozna tudi pehtranovo potico, /c/ se raziii<uje ie v nadevu. Toi<rat smo za vas spei<ii potico z orehovim in si<utinim nadevom.
Janez N.
Sestavine za potico
Kvaseč
1 kocka svežega kvasa 1 del mlačnega mleka 1,5 žličke moke 1,5 žličke sladkorja
Testo
75 dag moke (pol gladke, pol ostre) 1 noževo konico pecilnega praška 1 žličko soli
8 dag mletega sladkorja
4	rumenjake
nastrgana limonina lupinica 3 žlice ruma
5	dag topljenega surovega masla mleko po potrebi (3 do 4 del)
Priprava
Najprej pripravimo testo. V moko vmešamo pripravljen kvaseč, pecilni prašek in sol ter zmesi dodamo stepene rumenjake, limonino lupinico in sladkor. Preden se testo dokončno zgnete, dodamo stopljeno surovo maslo in zgnetemo do konca. Testo mora biti zgneteno srednje mehko. Nato ga damo na 35 stopinj ogreto pečico, da vzhaja. Po 35 minutah ga zvrnemo na pomokan prt in enakomerno razvaljamo. Testo namažemo z nadevom. Na koncu nadev posujemo z ostankom mletih suhih orehov, če delamo potico z orehovim nadevom. S pomočjo prta nadevano testo natančno zvijemo v rolado in ga položimo v s peki papirjem obložen in surovim maslom premazan pekač. Potico v pekaču premažemo s stepenim beljakom in z iglo dobro prešpikamo testo. S tem preprečimo zadrževanje zraka v testu. Pekač s potico damo v pečico in pustimo vzhajati 40 minut pri temperaturi 35 stopinj. Nato ogrejemo pečico na 175 stopinj in pečemo 55 minut. Ko je potica pečena, jo vzamemo iz pečice in pustimo v pekaču še pol ure, da se ohladi.
1* 1
J-.
Orehov nadev:
50 dag mletih orehov 20 dag mletega sladkorja y2 žličke cimeta 1 vanilin sladkor 3 žlice ruma
nastrgana limonina lupinica 1 žlica medu 1 rumenjak sneg dveh beljakov mleko po potrebi
Izdelava orehovega nadeva:
Vzamemo 2/3 orehov (tretjino orehov pustimo za posip) in dodamo vse sestavine. Rahlo zmešamo. Pazimo, da nadev ni tekoč.
Skutin nadev:
25 dag skute 50 dag kisle smetane 7 rumenjakov
2	vanilin sladkorja 1 limonino lupinico
3	pesti krušnih drobtin 30 dag rozin sladkor po potrebi
Izdelava skutinega nadeva:
Sestavine (skuto, kislo smetano, rumenjake, vanilin sladkor in limonino lupinico) rahlo zmešamo z ^metlico. Ko nadev damo na razvaljano testo, posujemo s tremi pestmi belih krušnih drobtin in s kristalnim sladkorjem po potrebi ter rozinami.
\

NATEČAJ
Predstavite svojo najljubšo jed!
Vabimo vas, da se pridružite natečaju Moja najljubša jed. Pokličite nas in pri vas bomo poskusili, poslikali vašo spe-cialiteto in objavili recept v Mengšanu. Veseli bomo tudi tradicionalnih jedi, ki so povezane z Mengšem in okolico. Na koncu leta bomo razglasili najzanimivejši recept in ga nagradili. Vašo jed lahko prijavite na tel.: 041/490-844 ali mengsan@menges.si.
v
Sranganje, praznik tudi za kra
Dolg poletni dan se preveša v večer. Mrači se, hladen ve-trič ob ulici premika liste dreves in njihovo šelestenje vabi k počitku. Vročina in delo okrog domačije utrujata. Vse je že urejeno. Vrt je oplet, dvorišče pometeno, zložena metrska polena in živa meja postrižena. Ob robu pa se v brajdi šopiri trtno grozdje.
Mama Francka in oče Božo vstopita v vrtno uto. Sedita za mizo in se hladita s požirki soka. Šopek rumenih rož, nabranih ob njuni njivici za potokom, je še svež in poln opojnih dišav. Besede stečejo spontano. Vse pa se povezujejo v en sam splet, splet okrog poroke. Moži se njuna hči. Ves čas vesta, da ta dan ne bo samo hišni praznik, temveč bo ta dan praznik vseh krajanov.
Že od nekdaj prebivalce Topol različni dogodki tesno povezujejo, saj ob njih obujajo spomine na preteklost. Idilična, skoraj pravljična vas ob vznožju Gobavice ponuja dosti lepot in dogodki se med letom kar vrstijo. Tudi poroka s sosednje ulice bo nekaj lepega.
Dnevi, večeri se prepletajo, hitijo in polnijo z mislimi, načrti in pripravami. Pripravljajo se starši in sosedje. Največjo skrb prevzemajo fantje. Neveste ne morejo oddati kar tako! Šranga bo! Postavljanje mlajev z napisom »Živela ženin in nevesta« je zamudno in tablo je treba stražiti. Praznični dan je začetek septembra. Na predvečer je vse pripravljeno. Mlaja, visoka 19 metrov, zahtevata močne roke. Devet fantov poprime za delo. V trenutku prihrumijo črni oblaki in zapiha močan veter, ki odkriva strehe, razmetava zložena drva, polena, raznaša travo in toča razcefra trtno listje. Fantje, skupaj s sovaščani, najprej pokrijejo odkrite strehe in pospravijo okoli hiš.
Neurje je pozabljeno z nočnim postavljanjem mlajev. Še dobro, da so vaški fantje tablo z napisom skrili, kajti ob treh ponoči bi jo vzeli fantje iz vasi, od koder prihaja ženin. V sobotnem jutru so topolski fantje pred nevestino hišo pripravili šrango. Dvorišče so spremenili v pravi delovni prostor, kjer naj bi ženin s svojim delom dokazal, da lahko pride v vas. S pravimi delovnimi in starinskimi orodji so pripravili deset postaj.
Že se z avtobusom in avtomobili pripeljejo ženin in svatje. S poročnim šopkom gre ženin na balkon po nevesto. Pred vrati se pogovarja s starši in prosi, naj jo dajo. Dolgo je ni bilo iz hiše. Končno pride vsa siva, malo grbasta in ženinu poda tresočo roko. Ni bila prava. Pride druga, urejena, s poročnim šopkom in polno torbico denarja. Pove mu, da je bogata, samska in naj jo le vzame. Tudi ta ni prava. Ženin prosi še naprej in končno jo zagleda. Takoj jo odpelje. Pristopi skupina mladcev, oblečenih v delovne hlače, pisane srajce z modrimi predpasniki in s klobukom na glavi. Obsto-pijo ženina in ne dovolijo vzeti neveste. Šranga bo zanjo draga. Mejačev pove ceno, razloži postopke in razkaže delovne postaje. Da si ženin ne bi preveč umazal poročne obleke in rok, mu fantje dajo bele rokavice in moder predpasnik. Pripravljen je opraviti vsa naložena dela. Na klepalniku skleplje koso, jo nasadi in pokosi zaplato trave. Iz
jame pospravi odpaden zidni omet in vzame v roke cepec za mlačvo. Mlati, a pod slamo skoraj ni zrnja. To z reto loči od plev. V pajklu je zrnja več. S starinskim robkalnikom je težko dokazal, da zna robkati koruzo. Nasekati mora še drva za zimo in poravnati živo mejo. Vse delo nadzoruje stroga komisija mladcev, Mejačev pa v dogovoru z njimi vodi z ženinom pogajanja o ceni za šrango. Počasi znižuje ceno. Še vedno ne dajo neveste. Šrango mora prežagati. Zahtevna je, debela in les je star. Žagata ženin in priča, nadomestita ga ženinov oče in mati in nazadnje prime in žaga še nevesta. Šranga je prežagana.
Tedaj mladci prinesejo mizo. Na njej je hlebec kruha, sol in vino. Stečejo glavna pogajanja. Stiski rok pokažejo, da je cena dogovorjena in nevesta oddana. Svatje in vaščani z močnim ploskanjem spodbujajo dogajanje. Ob zvokih harmonike zaploska tudi Tina, pevka glasbene skupine Tabu, družinski član in sovaščanka. Zares, ta dan ni samo družinski praznik, temveč praznik vsega kraja. Veliko število pražnje oblečenih svatov in krajanov ni občutilo vročine v nekaj ur trajajočem dogajanju. Lep praznik je to! Naj se ohrani, naj postane vsakoletni prikaz šranganja tudi za druge, orodje pa pospravljeno za bodoče generacije. Ja, bo tako! Med spremljajočimi obiskovalci so bili tudi otroci, šolarji in še mlajši. Med mladimi je devetletni deček zagledal svojega atija. Pove, da ati žaga in da je hecen, ker ima klobuk in moder predpasnik. Prav to kaže, da tudi otroci in mladi opazujejo. Fantom in krajanom se ni treba bati, da se tako lep običaj pozabi. Sami pa naj se potrudijo prenašati ga iz roda v rod.
Štefka Mlakar, Topole
zguba
društva
Mihaelov sejem
v septembrski, 8. številki Mengšana, je bil objavljen intervju s predsednikom Kulturnega društva Mihaelov sejem, kjer je bilo navedeno, da je imelo društvo v letu 2009 izgubo v višini 5.000 evrov.
Zaradi objektivne in popolne informacije je s tem v zvezi potrebno poudariti, da je t.i. izguba v letu 2009 posledica škodnega primera še iz leta 2007, ko je objestnež, z aktiviranjem ročnega gasilnega aparata, na opremi in instrumentih nastopajočih glasbenikov, povzročil za cca. 7.000 evrov škode, katere pa, zaradi pomanjkanja dokazov, nato nismo uspeli uveljaviti v tožbenem zahtevku.
Matjaž Repnik, predsednik Kulturnega društva Mihaelov sejem
PISMA BRALCEV, OBVESTILA
Pozdravljeni!
Bliža se otvoritev mengeške obvoznice, ki bo za Mengeš prinesla vsaj sprostitev glede tovornega prometa, za ostale dele občine pa ne bo bistvene spremembe. Promet od Trzina proti Mengšu se ne bo zaradi obvoznice nič zmanjšal, kvečjemu povečal, prav tako tudi hitrosti. Križišče na koncu Testenove je že vsa leta neurejeno in nepregledno, hitrost je omejena na 70km/h, ki pa v končnem prinese vsaj za 20km/h večje hitrosti. Tako je prevelika hitrost botrovala tudi padcu mojega očeta, ko ga je voznik tovornjaka skorajda spregledal in pri veliki hitrosti zadel v krmilo, da je padel in se poškodoval. Na srečo tokrat ni bilo hudih posledic, pa vendar bi se lahko končalo tragično. Na tem odseku bi bil najustreznejši rondo ali pa vsaj še dodatni pas za zavijanje v Loko ter ustrezna signalizacija z omejitvijo hitrosti 50km/h. Glede ureditve tega križišča sem napisal že mnogo člankov, vendar se do sedaj ni spremenilo še nič. Prav tako moram opozoriti na številne tovornjake, ki se vozijo skozi Loko, in sicer po Gasilski cesti, kjer se na posameznih odsekih komajda srečata dva osebna avtomobila. Tovornjak povzroči popolno blokado ulice in povzroči nepotreben hrup. Stalni promet težkih gospodarskih vozil pa povzroča tudi številne tresljaje, ki pri kar nekaj hišah botrujejo razpokam v zidovih. Vsaj za Gasilsko ulico bi bilo potrebno tak promet prepovedati. Omejitve, ki veljajo za stari most v Loki, pa so prav tako za okras, saj jih nihče ne spoštuje. Ob prihodu zime in snega se lahko pričakuje še več zastojev in problemov, pomislite samo na šolarje, ki se iz Loke odpravljajo v šolo v Mengeš, v primeru prometne blokade. Kje je tu varnost, pa se ne vpraša nihče.
Aleksander Sešek
Mihaelov sejem
19. Mihaelov sejem je za nami. V imenu organizatorja bi se najprej rada zahvalila sponzorjem letošnjega 19. Mihaelovega sejma. Zaradi Vas je sejem lahko bil »preoblečen v novo preobleko«. Sprememba lokacije, popestritev programa ter samo povečanje sejma za sabo pripeljejo še dodatne stroške. Upam, da bomo v naslednjem letu ponovno sodelovali skupaj ter si ponovno želimo skupnega sodelovanja nekaterih dolgoletnih sponzorjev Mihaelovega sejma. Hvala tudi vsem prebivalcem okoli športnega parka za potrpežljivost zaradi povečanega prometa in hrupa. Še enkrat se vsem iskreno opravičujemo. In navsezadnje, hvala vam, obiskovalcem, Mengšanom, ki ste se Mihaelovega sejma udeležili v tolikšnem številu ter pokazali, da je Mengeš še vedno glasbeno mesto in mesto veselih ljudi. Kot organizatorju mi največ pomenijo zadovoljni in nasmejani obrazi obiskovalcev, nastopajočih ter prodajalcev na stojnicah. Vesela sem, da nam je uspelo. Za vse predloge, nasvete, pohvale in seveda tudi graje, mi prosim pišite na e-naslov: tadeja@mihaelovsejem.si. Z veseljem jih bomo upoštevali pri izvedbi naslednjega, že 20. Mihaelovega sejma. Z lepimi pozdravi do naslednjega leta, organizatorka Mihaelovega sejma, Taideja.
Tadeja Šavrin

POROČILO GASILSKE ZVEZE MENGEŠ ZA MESEC SEPTEMBER
Petek, 2. septembra 2011
Ob 19.44 je močan veter z neurjem odkril dele streh na več stanovanjskih in gospodarskih objektih. Pri pokrivanju z nadomestno strešno opeko in folijo so sodelovali gasilci PGD Topole, ki so delo dokončali v soboto. Odstranili so tudi drevo, ki se je nevarno nagnilo čez gozdno cesto Topole-Koseze. Petek, 9. septembra 2011
Ob 18.39 sta na Prešernovi cesti v Mengšu trčila motorist in osebno vozilo. Gasilci PGD Mengeš so nudili pomoč reševalcem ZD Domžale pri oskrbi poškodovane osebe ter požarno in prometno zavarovali kraj prometne nesreče. Ponedeljek, 19. september 2011 Ob 2.20 uri so gasilci PGD Mengeš nudili pomoč reševalcem ZD Domžale pri prenosu poškodovane osebe na Zoranini ulici v Mengšu. Torek, 27. septembra 2011
Ob 5.54 je na Kolodvorski cesti v Mengšu v stanovanju iztekala voda. Gasilci PGD Mengeš so zaprli ventil za dovod vode.
Gasilska zveza Mengeš
VABILO
V sredo, 26. oktobra 2011, ob 17. uri, vabimo na odprtje
likovne razstave
ANDREJA MILITAROVA in
FRANCA BARBIČA
v razstavnem prostoru Občine Mengeš.
Razstava bo posvečena letošnjem LETU GOZDOV in 65-letnici LOVSKE DRUŽINE MENGEŠ.
Razstava bo odprta v času uradnih ur na občini Mengeš.
Vabljeni!
Občina Mengeš Lovska družina Mengeš
ZAHVALA
Rdeči križ Mengeš in Zavod za transfuzijsko
medicino iz Ljubljane se zahvaljujemo občankam in občanom Občine Mengeš za veliko udeležbo na krvodajalski akciji, kije bila v petek, 23. septembra 2011, v Kulturnem domu Mengeš.
Rdeči liriž Mengeš
BREZPLAČNO ODDAM V NAJEM
dobro vzdrževan sadovnjak v Mengšu.
TeL: 051/616-081
Prostovoljno gasilsko društvo LOKA pri MENGŠU
vabi
vaščane Dobena,
da se ^
V nedeljo, 23. oktobra 2011,
udeležijo
P
prikaza rokovanja z opremo v hidrantni omarici in ogled vozila GVC 16/25 in GVGP-1.
Ob 10. uri - prikaz rokovanja z opremo, ki je v hidrantni omarici, bo na Spodnjem Dobenu, pri hiši št.
Od 11. do 12 ure bo možen ogled vozila GVC 16/25 in GVGP-1 na parkirnem prostoru pri Kmečkem turizmu BLAŽ.
ii
Mesec oktober je imenovan tudi _ »mesec varstva pred požarom«, ~ zato vas resnično vabimo na predstavljeno srečanje.
Loški gasilci!
NAPOVEDNIK AIA - Mladinski center Mengeš
MLADI - PRIDRUŽITE SE NAM!
SE DOGAJA (društvo, a ia @gmail. com)
6. oktobra, od 15. do 18. ure: AIA - Mladinski center Mengeš se predstavi H	na ŽIV-ŽAV-u OŠ Mengeš
29. oktobra, od 21. do 2. ure: ŽUR NA FUL - Halloween party za mlade, v dvorani ŠD Partizan
PLESEMOIN USTVARJAMO
Ponedeljek in sreda, od 17. do 18. ure, v nel<danji Fremi JAZZ BALET z Urško G. - za osnovnošolce
Torek in četrtek, od 15.45 do 17.45,
ob torl<ili v ŠD Partizan, ob četrtl<ili v nel<danji Fremi:
HIP HOP s Sanjo T., od 1. do 5. razreda
Torek in četrtek, od 15.45 do 17.45,
ob torl<ili v ŠD Partizan, ob četrtl<ili v nel<danji Fremi:
HIP HOP za 7. razred in dalje
Ponedeljek in sreda, od 18. do 19. ure, v nekdanji Fremi (od 17. oktobra dalje): BREAK DANCE s Petrom J.
Sreda, od 18. do 19. ure - od 8 do 12 let, od 19. do 20. ure - od 13 do 90 let, prostorih AlA-McM (stara knjižnica): DRAMSKA SKUPINA Zorana, mentorica Tjaša M.
Srečevali se bomo od 19. oktobra dalje.
PRIČETEK VADBE V ŠD PARTIZAN MENGEŠ Vse skupine so pričnele z vadbo 5. septembra 2011.	
URNIK VADBE	
^^^B pnNKnFJ„TKK	
15.30-16.30 16.30-18.00 18.00-20.00 20.00-22.00 20.00-22.00	NAMIZNI TENIS NAMIZNI TENIS - 2. SKUPINA NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA NAMIZNI TENIS - REKREACIJA ODBOJKA MLADI (TELOVADNICA OŠ MENGEŠ)
TOREK 1	
08.30-10.00 16.30-18.00 17.00-18.30 18.00-20.00 19. 00-20.00 20.00-22.00 20.00-22.00	REKREACIJA UPOKOJENKE NAMIZNI TENIS - 2. SKUPINA GIMNASTIKA - TELOVADNICA OŠ MENGEŠ NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA FITNES (MALA TELOVADNICA ŠD) REKREACIJA ŽENSKE BADMINTON (TELOVADNICA OSNOVNE ŠOLE)
	
15.30-16.30 16.30-18.00 18.00-20.00 19.00-21.00 20.00-22.00 20.00-22.00	NAMIZNOTENISKA SOLA NAMIZNI TENIS - 2. SKUPINA NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA, SPLOŠNA UTRJEVALNA VADBA (MALA TELOVADNICA) KOŠARKA ŽENSKE ODBOJKA - REKREACIJA ( TELOVADNICA OŠ)
ČETRTEK	
16.30-18.00 18.45-1945 18.00-20.00 20.00-22.00	REKREACIJA - UPOKOJENKE FITNES NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA REKREACIJA MOŠKI
PETEK 1	
15.30-16.30 16.30-18.00 18.00-20.00 18.00-1930 20.00-22.00 20.00-22.00	NAMIZNI TENIS NAMIZNI TENI 2. SKUPINA NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA KOŠARKA ŽENSKE (TELOVADNICA OŠ MENGEŠ) NAMIZNI TENIS - REKREACIJA 2 BADMINTON (TELOVADNICA OŠ)
SOBOTA 1	
16.00-18.00	LIGAŠKA TEKMOVANJA NAMIZNI TENIS
NEDELJA 1	
0930-11.00 15.00-1700 1700-1900	NAMIZNI TENIS - REKREACIJA 3 VADBA MLADI REKREACIJA MOŠKI
Eitnes, splošna utrjevaina vadba in gimnastika pričnejo z vadbo v mesecu oktobru. Dobrodošli vsi, ki se želite razgibati v prijetni družbi in pod strokovnim vodstvom vaditeljev!	
	Jože Mlakar
VEM
r
t-
OBČINA MENGEŠ
Vabilo
VEM točka Domžale in Občina IVIengeš vas vabita na brezplačno delavnico za podjetnike - začetnike in delujoča podjetja
Gradniki uspešnega posla.
Delavnica je dvodnevna in bo izvedena v torek, 25. oktobra 2011, od 15. do 19. ure in v sredo, 26. oktobra 2011, od 15. do 19. ure v stari knjižnici Mengeš, Slovenska cesta 28, IVIengeš.
Gospodarska kriza je obdobje, ko se podjetniki pričnejo spraševati, kako naprej. V svoje predavalnice bomo povabili mednarodno priznane predavatelje, ki spodbujajo inovativno podjetništvo. V seriji dveh delavnic po štiri ure bodo podjetniki lahko slišali primere dobrih praks in se seznanili z najnovejšimi metodami vodenja in razvoja podjetij.
Vsebina:
1.	DAN
Predstavitev koncepta »Podjetje je živ organizem« Evolucijski model podjetja
IVIodel 8 + 1 poslovnih odnosov in model deležnikov Poslovni skelet podjetja
a.	vizija lastnika
b.	ključne sposobnosti in vrednote podjetja C. vizija, ključni cilji in strategije podjetja
d. spremljanje poslovnih rezultatov Izdelava akcijskega načrta podjetja
2.	DAN
Pridobivanje finančnih virov SWOT analiza
Pridobivanje strank/posla, izvedba posla, poprodajne aktivnosti Segmentacija strank
Oblikovanje prodajnih paketov in poti ter tržno-komunikacijski splet Osnove inovativnosti
Informacije in prijave na brezplačno delavnico so možne osebno v času uradnih ur na VEIVI točki v Domžalah (ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 17. ure, petek od 8. do 13. ure). Ljubljanska 80 (SPB), po tel.: 083/892-418 ali na e- naslovu: domzale@razvoj.si.
Izvedbo delavnic sofinancira Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije ter Ministrstvo za gospodarstvo.

HEPVBUK^TLtiVENIH HINRTftSTVa Z*t05P0DAIKTV0
Vljudno vabljeni!
VEM točka Domžale in Občina Mengeš
SERVtS in PRODAJA
Hribarj&VB 38, Mengeš
Tel 01/ 729 13 03 e-maii: avs mengesig! siol nei http: tft'rt'w sharp-servís.si
Oúprto: od 9- 12 in od 15- 16 urç


Obvestilo
Društvo vojnih invalidov Domžale svoje člane obvešča, da
ima pisarno na novi lokaciji, in sicer na Ljubljanski cesti 78 v Domžalah
(v prehodu med trgovino Polzela in slaščičarno Lenček).
Uradne ure so ob sredah od 8. do 10. ure,
dežurni telefon pa je 040/467-027 (Jože Brodar) ali 040/323-342 (Kristina Janežič).
Odšla si od nas, tu te več ni, in v srcih spoznanje to zdaj bdi. V bolečini smo tiho sklonili glavo z lepo mislijo na te - za slovo.
Nepredvidljiva in kruta bolezen te je tistega 27. septembra mnogo prezgodaj iztrgala iz življenja in v srcih vseh nas, ki smo te imeli radi, pustila ogromno praznino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, hčerke, sestre in svakinje
Irene Brezovnik,
rojene Žnidarič iz Mengša
Iz vsega srca se iskreno zahvaljujemo vsem vam, ki ste nam ob tistih težkih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako besedo tolažbe. Iskreno hvala tudi zdravniku dr. Tomažu Mušiču za sočutje in pomoč v najtežjih trenutkih njene bolezni, medicinski sestri Ireni, patronažni sestri Mirjam Svetlin za pomoč in prijaznost ter specialistu dr. Jerneju Benediku in osebju Onkološkega inštituta. Lepo se zahvaljujemo pevcem kvarteta Krt, gospodu flavtistu Mateju Hribarju ter župniku Janezu Avseniku za lepo opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se tudi psihologinji in učiteljicam ter učitelju 1. a razreda Osnovne šole Mengeš za vso prijaznost in pomoč.
Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iz srca hvala.
Vsi njeni najbližji
Kogar imaš rad nikdar ne umre, le daleč je ...


V SPOMIN
Marjanu in Maji Znidar
iz Mengša
Ni je solze, ki bi ju obudila, s sile, ki bi ju v naš dom vrnila.
ni je
25. oktobra pred dvema letoma je zaznamoval naš čas Marjan in odšel v večnost k svoji ženi Maji. Tam ga je že čakala od 28. novembra 2003.
Hvala vsem, ki zanju molite ob pre-ranem grobu in ju ohranjate v lepem spominu.
IVločno vaju pogrešamo otroci Kaja, Tea, IVIarjan Luka, starši ter ostalo sorodstvo.
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba,
ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očka, dedka in pradedka
Fonzija Mihelčiča
19. 12. 1921 - 14. 7. 2011
se iskreno zahvaljujemo za sočustvovanje, podarjeno cvetje, sveče ter dar za sv. maše in za dom sv. Mihaela v Mengšu. Hvala vsem tistim, ki ste ga v času bolezni obiskovali in mu lajšali trpljenje.
Posebej se zahvaljujemo domačemu župniku, g. Janezu Avseniku, nečaku g. Janezu Mihelčiču, pevcem, gasilcem, društvu upokojencev in govornici prof. Slavici Navinšek. Hvala vsem, ki ste cenili njegovo plemenito dobroto in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
v globoki žalosti: žena IVIalka in otroci: IVIeta, IVliha, IVIatija, Tomaž, Urša in petnajst vnukov ter enajst pravnukov.
								utelešenje	VZPEnNA NAD SMLEDNIKOM	kitajski dirigent, šef simfonikov rtv slovenija	električna morska riba, drhtulja,	položaj telesa, ko telovadec sedi na orodju	kraljeva žena ali šahovska figura	mozoua-vost, akna	oče v meščanskem okouu
							kažejo nam čas				ploščatica, roparica				
											korejski avto				
							punkerka								
							kisik in snov, ki								
															
kisik															
												pisatelj. fatur			
.g												obsežnost znanja			
											evgen jurič			razvaje- NEC, MIUENČEK	anton ažbe
											ZVONE AGREŽ				
															
mengšan glasilo obCine mengeš	nekdanja mesna industrija primorske	slovenska tekvon-distka (lara)	kraj pri trstu, rojan (italuan. ime)	nižja lesnata rastlina	grško rimski bog rastlinstva in sonca	etiopski denar				akra (orig.)					
						RECnACUA				vojaški pribočnik					
tuja oblika imena margareta											ind. agen. kašmir.				carjeva hči
											jelenov glas				
rastline zneu-venljivimi cveti									galop (starin.)				luis cane		
									rimski pozdrav				pisateu zorman		
prešernova neuslišana ljubezen															
	šinzo abe			mitološki velikan				hrv. mest. v slavon.							
															
	žan amsl			prebiv. arabije				platina							
soproga					blago za sejno m.						majhen konj				
					glavni števnik						neda ukraden				
kdor oddaja delo na akord									ana v dalmaciji				enaka šumnika		
									katja levstik				vrsta biluarda		
avtor štefan markovič	ličilo ZA ustnice	italuans. slikar V XV. st.	lepa veža					dan. pesn. (erik)							
			emiluan cevc					IZKLOP EL. TOKA							
nekdanji mengeški župan (t0ma2)						goltanec					inkovski vladar				
						MAD. PESN. (JANOS)					elda viler				
član rolling stonsov jagger					NEMŠKA TV POSTAJA				hrvaško žensko ime (izerk ante)	tv realiz. vodnik				posušena trava	nekdanja tovarna v mengšu
					ZRNO TROSOVK					iridu					
iva zupančič			mikavnost												
			KARAM-bol												
košček sukanca				unionova pijača z limono, grenivko, rd. pomar.							okra				
											ožbi ošlak				
rimski naravoslovec (1. st. pni.)				trgovska veriga s konfekcijo						odtenek (star.)					
četrti rimski krau				DOMAČA ČRKA IN GRŠKA ČRKA IPSILON			peter ameršek			deček ali deklica v prvih letih					
Pomoč: ARANY, IMORTELE, RAKOV VRH, SNOOKER
Rešitev septembrske križanke je "NOGOMET JE ZAKON".
,-r
OBČINA MENGEŠ

i

% "




Vse občanke in občane vabimo, da se v ponedeljek, 31. oktobra 2011, ob 10. uri, pri spomeniku žrtvam v Loki, in ob 11. uri, pri spomeniku talcem na Zalokah v Mengšu, udeležijo svečanosti ob dnevu spomina na mrtve ki so umrli v vojni ali zaradi vojne.
Vljudno vabljeni.