List » horisti delav-•ktgalMiiva. Delsv-
cl so opravifcenl do vsegs ksr producirs|o.
This psper is devoted to the interests of the working class. Workers are entitled to all what thev produce.
Rin*r»<i ft* a«<*onii•<*)**■ matter, !>•«•. 6, IY07, »t tb« post off»e« »t Chira*!) III. uud'i t h* Act of Üoogrea» oí March IrU. 1*71».
Office: 2146 Dlue Island Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se",
PAZITE!
na številko v oklepa|u-ki se neha|a poleg va.
iega naslova, prilepile, nega spoda|ali
na ovitku. Ako (153) le itevilka . X 7 teda) vam s prihodnjo številko natega lleta poišče naročnina. Prosi, mo ponovite |o tako).
Štev. (No.) 152.
Chicago, 111., augusta (August), 1910.
Štrajk premogarjev v državi Illinois.
Zmaga, popolna zmaga se na giblje na strani štrajkujočih premogarjev v državi Illinois. Odprto moramo priznati, da so odborniki premogarske organizacije v državi Illinois dobri taktičarji.
^ To pomeni, da razumejo, kako je treba voditi boj proti združeni sili lastnikov premogokopov, ako se hoce izvojevati zmago. Pa tudi štrajkujoči premogarji so v tem boju neomahljivi; trdno zahtevajo, da lastniki premogokopov priznajo njih opravičene zahteve in predloge, ki jih je sprejela konvencija premogarjev v Peoria, 111.
V začetku boja so bili lastniki premogokopov složni. Nobeden ni hotel priznati zahteve organiziranih premogarjev. Ko so pa lastniki premogokopov uvideli, da so organizirani premogarji složni, so prihajali posamezni n izrekli, da podpišejo pogodbo z organiziranim premogarji in s tem priznajo zahteve in predloge, ki so jih stavili ¿n sprejeli zastopniki organiziranih premogarjev na na konvenciji v Peoria, 111. Drugim ošabnim zakrknenim premo-garskim barouom pa početje njih kapitalističnih tovarišev ni bilo vsee. Nekateri so imenovali svoje tovariše izdaj ice, drugi so pa spet priporočali vtopiti jih kot podgane v reki Mississippi. Ali te psoVke in grožnje niso imele vspeha. Število trdovratnih kapitalistov se je krčilo z vsakim dnem. Dan za dnem so posamezni premoga rski kapitalisti izrekli, da hočejo mir z organiziranimi premogarji, in da priznajo zahteve organiziranih premogarjev na peoriški konvenciji za pravične in poštene.
Strah in trepet sta se naselila v dušah zakrknenih lastnikov premogokopov. Uvideli so. tla se bliža dan. ko bode moral Zadnji pre-mogarski baron ugrizniti v kislo jabolko: priznati bo moral zahteve organiziranih premogarjev, če prav skrivoma preklinja organi-zaeijo premogarjev in svoje kapitalistične tovariše, ki so že pred njim vrgli puško v koruzo in priznali do pičiee vse zahteve organiziranih premogarjev, ako si zopet s kakšnim grdim sredstvom ne pomagajo iz zadrege.
Sli in najeli so zopet plačane ob-rekovalee, ljudi najnižje vrste, sploh ljudi, ki za svoje umazano življenje skrbijo s tem, da se prodajo vsakemu za vohuna, špijona. ki jih plača. To tolpo ljudi, z najnižjimi človeškimi instinkti so poslali med organizirane preniogar-je križem države Illinois, da zanesejo neslogo med organizirane j premogarje. Misli in načrti za ta razdor so bili tako temni, da se j ne morejo roditi v človeških mo* | žganih. Kaj takega zamore skovati le zli ali hudobni duh. Pa načrt se ni obnesel, dasi je dozorel v peklenskih možganih.
Najeti špijoni so šli križem dr-1 zave Illinois, med štrajkujoče premogarje. Oznanjevali in suge- j stirali so: "Nepravilno, ne delavsko bratsko in neunijsko je, ako gredo štrajkujoči premogarji delati k dotičnim podjetnikom, ki •o podpisali pogodbo z organiziranimi premogarji, dokler jo ne PodpiSejo vsi lastniki premogokopov. Hitro in popolno zmago se da doseči, ako gredo vsi delati •H pa nobeden."
'Ali ta zli naklep je bil tako prozoren, da je propadel že prve fl&i, ko so najeti špijoni pričeli s •vojim delom. Organizirani pre-ttogarji go rekli: Mi smo butci m tepei, za kar nas smatrajo kapitalisti in njih najeti vohuni. Mi vemo, da vsako bitko dobimo od "topnje do «topnjc. Ae nikdar ni Pfi prvem strelu zbežala cela armada. Ako posamezni podjetniki podpišejo pogodbo z nami. je znamenje, da zmagujemo. Jemljemo pač postojanko za postojanko, in 'orto zo forto. Naši bratje pre-
mogarji, ki so že zmagali, ki so prisilili podjetnike v posameznih premogokopih, da so se podali» bodo skrbeli za nas, ki smo še v boju, da ne zmanjka streliva Podpirali nas bodo z denarjem — ki je smodnik v današnjih gospodarskih bojih med kapitalisti in delavci — dokler ne zmagamo vsi, ne vzamemo zadnje kapitalistični postojanke, zadnje forte.
Kapitalisti so spoznali kmalu, da se je tudi ta naklep ponesrečil. Ali kapitalisti niso odnehali; sli so dalje. Po posredovalcih dvoumnega značaja so namignili glavnemu odboru U. M. \V. of A. (združenim ameriškim premogar jem) da so za spravo, ako seu malo odneha od zahtev, ki so jih sprejeli zastopniki organiziranih ' premogarjev za državo Illinois na konvenciji v Peoria, 111. Za to va-do je pa prijel Lewis, predsednik U. M. W. of A. in ž njim ves glavni odbor, ki ni imel pravice vtikati se v gospodarski boj med premogarji n preniogarskimi kapitalisti v državi Illinois, dokler ne pokličejo organizirani premogarji na pomoč. Takoj so zmašili ne kakšne posredovalne predloge. Na videz krasne, v resnici pa tako okovane in zavite, da bi dolgotrajni štrajk končal skoraj brez pridobitev za premogarje. Komaj je ta posredovalni spak zagledal beli dan. že so pisali kapitalistič ni dnevniki: Največja zmaga organiziranih delavcev v zgodovini ameriške republike, katero je iz-vojeval predsednik Lewis U. M. W. of A.
Kapitalistični dnevniki so su-gestirali nekaj pa obračali. Organizirani premogarji v državi lili nois in njih odborniki so pa obr nili. Rekli so: "Vaš predlog poj-de na splošno glasovanje. Atrajku-joči premogarji naj odločijo potom splošnega glasovanja, koliko je vreden posredovalni spak.
Premogarji so pričeli glasovati. Oddajali so svoje glasove, kot jih oddaja razredno zaveden delavec, kedar je v boju s svojim nasprotnikom, s kapitalisti .
Tekom zadnjega tedna, ko glasujejo organizirani premogarji o posredovalnemu nestvoru se čim dalje bolj čuje glas, da naj predsednik Lewis in vsi glavni odborniki C. M. \Y. of A. demisionira-jo. S glasovi proti enemu glasujejo premogarji. da nočejo nič slišati o posredovalnem spaku, marveč da so za zahteve, ki so jih sprejeli njih zastopniki na peoriški konferenci. V istem razmerju glasujejo tudi za demisi-jo Lev.isa in glavnega odbora.
Lewisa je spreletel strah, ko je zvedel, kako se vrši splošno gla-~ sovanje, za kaj se izreka večina. Grozi zdaj z izvanredno konvencijo. Prosto mu, ne boji se jo nobeden !
V državi Illinois je 72 tisoč dobro organiziranih premogarjev. Nad tretjino jih že dela. Pa vsaki dan prihajajo novi podjetniki, ki podpišejo pogodbo. Zmagali bodo organizirani premogarji.
Za štrajk so se izrekle vse unije; naložile so svojim članom poseben prinos. Res ni veliko, 4 dolarje na teden podpore v tej dobi draginje. Nekaj je pa vendar; človek se v dobi štrajka vsaj preživi skromno.
Sedaj naj bi pa premogarji odnehali. Že mesec traja boj in zmaga jim je gotova! Ne in tisočkrat ne, tu ni za odnehati. Premogarji bodite složni in edini!
Za zmago se imate v prvi vrsti zahvaliti le sebi in drugim organiziranim delavcem, svojim odbornikom v državi Illinois, ki vas z umno taktiko vodijo do zmage in pa delavskemu časopisju, ki vas podpir^ moralieno s tem, da pobija kapitalistične časnike, ki trosijo o štrajku laži v svet.
Bratje premogarji! Hodite složni. kot «te bili do sedaj! Ne verjemite kapitalističnim lažnjiveem! In zmago, sijajno zmago na celej črti bodete izvojevali v najkrajši dobi. .
Iz delavskega sveta.
Po uradnem poročilu je med kaznjenci v zvezini kazniluici v Leawcnšforth, Kans., največ bančnih klerkov in uradnikov. Zop.et dokaz, kako moralen in poštenjaš-ki je sedanji sistem profita in pri-f vatnega lastništva.
Roosevelt v družbi z J. Mitehe-lem je pred nekaj časom obiskal nektere premogarske kraje v Pennsvlvaniji. Informacije o po-
/
7
Leto (VoL) V.
Za Članek, katerega skrpucajo in obelodanijo se nikdar ne gre. Profit in zopet le profit je mero-dajen za kapitalističnega časnikarja. To je najvišji in odločilen namen. Seve je radi konkurence težko vselej doseči ta namen. Ali na srečo neumnost še ni umrla. Živila neumnost! vriskajo kapitalistični časnikarji, Ako bi prinašali znanstvene in izobraževalne članke in zahtevali od čitateljev več premisleka in paznosti pri Či-tanju, tedaj bi bankrotirali s svojimi listi, pravijo kapitalisti. Ljudstvo potrebuje lahko hrano,
loža ju premogarjev je pa iskal v farovžih ondotnih naselbini V ti-	kakeršno lahko prebavi vsak poste kraje, kjer so premogarji na	hleven in ponižen špisar. List mo-štrajku, pa dični Teddy ni šel.	ra biti interesanten. Na široko Zakaj, to mož s konjskimi zobmi	mora poročati o umorih, hudo-že dobro ve.	delstvih, teletu s tremi glavami, --I morski kači, morskih deklicah,
V St. Louisu je par entuziaistov ustanovilo šolo, v kteri se bodo fantje in dekleta "pripravljali" za dober in srečen zakon (!). Priporočamo slovenskemu fajmoštru v Chieagu, g. Sojarju, da naj brž
prinašati mora romane a la Bera-čove skrivnosti itd.
• Kakšna načela zastopajo kapitalistični listi? Nobena! Zameriti se nočejo nikomur.'Ogibljejo se spretno povedati nekaj odločne-
tja pošlje nekaj svojih novoporo- ira. Pri njih ne odločajo načela, ročenih ovčic, ktere se v "sve- marveč breznačelnost. tem" zakonu počutijo kakor ko- Le v slučaju štrajka so odločno
/ji rogovi v torbi, kljub temu, da j«' on zakon "blagoslovil."
v Bolgariji, ki se izraža v «kli canju vsiislovaiiskega kongresa v Sofiji.
2. Izreka ruskemu bojujočemu proletariatu kot nositelju ruske re volucijc, katere interesi niso v no beni zvezi z neslavizmom ruske ga eari/jrui in ruskoslovanske bur žoa/Jjc, svoje najtoplejše simpa t i je.	^ .
.'1, Naglasa svojo popolno raz redno solidarnost z ruskim in vsem slovanskim proletariatom.
4.	Proti krvavi zastavi ruskega absolutizma in rusko-slovan«ikcga kapitalizma dviguje zastavo zdru žitve slovanskih narodov: Zaatavo socializma.
5.	Pravil je delavstvo Bolgarske da nastopa napram .sklicanemu veslovaiiHketnu kongresu in na prani haharijam "napredne"", ra dikalne in ¿irokovestne socialistič ne inteligence'* s popolnim zani čevanjean. da se čim tesneje zdru ž i peni zastavo socialne demokracije in da neumorno nadaljuje svoj .nji m ostal ni t>oj proti roparskim namenom ruskega absolutizma in slovaiurkoga kapitalizma ter proti izdajninki politiki bol garske buržoazije.
— Vojaške begune lovijo \ Ameriki kot na ladijah podgane
na strani svojih razrednih tovarišev — kapitalistov. Ta navidezna načelnost se prikazeva vselej, ke-Klerikalizcm v Španiji leži na I dar gre za kapitalistične interese, smrtni postelji. Papež in njegova Ali tudi ta- dozdevna načelnost
"sveta banda s, r trudi, da|j<' posledica profita. Kapitalisti Kazhka je le ta: Na ladiji dobi za ga ohranijo pri življenju in v stari premoči za vsako ceno — tudi če ga napojijo s Človeško krvjo — 4toda ne gr<
plačujejo in honorirajo mastno ivsako vieto podgano mornar pet usluge kapitalističnih časnikar- Centov J «P^00 za vbeglega ameri-jev. In ljudstvo pa čita te časni- *ke»a voiaka Pa petdeset dolar-kar je starega in ne opazi, da ga kapitalistič- iev- Ako bi vla(ia imela vse tiste gnjilega in nadležnega, mora po- "i časnikarji vlečejo za nos.	v°Jake' ki 80 pobegnili, bi se. ji ne
«riniti. Ampak čudna je logika ka- Ali kapitalistične časnike	. H ___.,
toliškilT kolovodij in moralistov. *»tajo le špisarji in nezavedni de-	nimV«*™tov P* tudi ne
Socialistom n. pr. očitajo, da so latjL Čitajo jih tudi nekateri za-1 «o™, razpisuje premije za vojaš-nasilniki in da stremijo za krvavo	in organizirani delavci. Ko
liko cssa še?
revolucijo, krvolitjem, nasilnim prevratom. A sedaj pa prihaja vest, da klerikalni kolovodje v Španiji s pomočjo Vatikana ščuvajo narod na civilno vojno, torej na nasilno krvolitje proti vladi, ktera pripravlja pot ločitvi cerk-
SOCIALNA DEMOKRACIA IN VSESLOVANSKI KONGRES
V Sofiji je socialno-demokra-tična stranka dne 2. julja sklicala ve od države. Ali je krvavo na-1 velik shod, ki se je bavil z vseslo-
vaiLskim kongresom. Poročala sta
sil je upravičeno če ga vprizori "sveta" in "neomadeževana" cerkev? Ali je duhovnik — z bodalom in puško v roki — tudi lah- čo resolucijo ko anarhist? Ako ni, kdo so potem pravzaprav anarhisti? — namreč iz stališča pravovernega, miroljubnega in zakone spoštujo-čega katoličana.
kc begune.
Mlad slovenski fant, ki si državljan te republike, ne hodi prostovoljno k vojakom, da ne boš nekega dneva begun, in da ne bodo na tvojo glavo razpisa val i pre mije, kot je v navadi za medveda in volkove v stari domovini.
na njem sod ruga Blagojev in Kir-kov. Shod je potem sprejel slcde-
sredstvo ruskega absolutizma:—
--Slavofilstvo, katero se je pred,
— Strokovnjaki, ki potujejo po kratkim zopet oživilo za cilje pro-1 zapadu so izjavili, da bode žetev t ¡revolucije na Ruskem ter za nje-letos kot navadno bogata.	govo onvojevalno |>oHtiko, in pa
Izjava strokovnjakov dokazuje, | za cilje kapitalistične politike
— V St. Louisu so aretirali štiri siromake, ki so ukradli v mesnici j košček mesa, da bi se najedli do , sitega. Ker je pa med temi siro-
rr. . • .	^ , v. maki eden sedem čevljev visok,
lakoizvani neoslavjzem, pod ci- . , . . . .. .v J v
.	i	, j bo sedai kapitalistično casopisie
gar zastavo se sklicuje vseslovan- . , ' ' tiwr w . 1 , • i	o ..	insalo i>onosno: "V St. Louisu za-
»ki ktngres v Sofiji, ne prikazu- 1 . .... . ,	,,
- . .	i, .	rurajo velike in male tatove
je nic drugega kakor .staroznano ' ._ . ,
Kdor bo pa verjel tej kapitalistični vesti, bo dobil v nebesih brezplačen sedež prve vrste. Kdor hoče po sili v nebesa, naj verjame
da so bila prerokovanja o slabi letini vsled slane in suše, navadne kapitalistične laži. ki so jih trosili v svet spekulantje s pšenico in drugim sadežem, da bi tem ložje zvršili napad na ljudske žepe.
kapitalističnemu časopisju. Po smrti ga čaka plačilo. Po svojih zmožnostih bo lahko pel fistel ali pa telečji bas v zboru kerubinov in serafinov. Ako človeka čaka taka čast po smrti, potem že mora
KAPITALISTIČNA ČASNIŠKA PODJETJA.
slovanske buržoazije na Ruskem in na Avsrtro-Ogrskein.
Sklicani vseslovan.sk i kongres je podjetje ruskega absolutizma . . . , . .. in slovanske buržoazije na Hu. | verjeti, v kapitalistične laz,.
*ea ... Ustm-ogrKkcn. Prraara	has K ^ pražijo
ima služiti, da pridobi zopet iz- n» **m]*l> kpr	oba. V nebe-
gubljeni ugled med slovanstvom, | slh	v soglasju: se kn-
zlasti med južnimi Slovani kot «Oanaka zena, k» se je dala tri-
krat ločiti zakonitim potom v
njih "osvoboditelj"; drugi pa za uspešen boj proti konkurenci
kapitalizma
Kako naj postane časnik zanimiv? To. je vprašanje o katerim	avKtrijsko-nemškega se bavijo lastniki kapitalističnih	Mn (la si ugladi pot za svoj go«po Časnikov in njih plačani vslužben-	darski vpliv, zj» prodiranje med ci noč in dan.	slovanske narode, zlasti na bal-
Ali je časopisje sredstvo za vz-	kanakem polotoku,
gojo, izobrazbo,ljudsko prosveto?	Kakor zasleduje ruski absoluti-
Mar je prvoborec za ljudsko svobodo in pravice? To je neumnost ! pravi kapitalist. Kedo je neki ta-
zakonitim
ameriški republiki.
• •
*
— 40 let je minolo, odkar je rimski pap.ež postal nezmotljiv, nastala je razburjenost, ko je katoliška cerkev leta 1870 skozi vatikanski koncil proglasila svečano nezmotljivost papeža.
Katoliški nadškof Strossmaver, dobro poznat med slovenskimi in hrvatskimi katoliki, ni verjel v ta humbug, ker je imel bolj zdrave možgane kot papež, njegovi skega zedinjenja Slovanov" za j podrepniki in njegov dvor. Ako bi isto osvojevalno politiko po poti; Strossma.ver ne zavzemal takrat
tako odlično mesto v katoliški cerkveni organizaciji, bi ga bila temi, da kronani lenuhi in milijo-1 Sklicanje vseslovanskega kon- katoliška cerkev izobčila kot kri-narji lahko živijo na ljudske tro- gresa v Sofiji, ki se je izvršilo po vovcrca. Ali katoliške cerkve s škc.	•	| sklopu v IVterburgu. pozdravlja papežem na čelu je bilo strah pred
/.eni pod krinko 14pokrovitelja" in "osvoboditelja " slo v a n¡st v a 1 uezatijo osvojevalno politiko, ta-
ko neumen? Ako bi bilo ljudstvo	ko meri tudi slovanska buržoazi-iz obraženo in zavedno, bi ne či-	.ia Rusije in Avtro-Ogrske \hh\ talo kapitalističnih časnikov. In	| krinko "kulturnega in gospodar-kaksen namen ima kapitalistično časopisje? Prav navaden: Napolniti žep lastnikom kapitalističnih	gosj>odarskcga podjarmljenja slo časnikov in obdržati ljudstvo v	vanskih narotlov.
Zakaj zgradi kapitalist tvorni-co, v kateri delavci izdelujejo n. pr. hlačne gumbe? Gotovo ne ra-
bolgar*ka buržoazija brez razlike Strossmayerjem, ker bi" ž njim politične smeri z navdušenjem kot i zgubila hrvatski narod, zaeno bi
sredstvo, da utrdi rusofilsko p<vli-
li tega, da bi ljudi oskrboval z tično praznoverje med ljudstvom gumbi — marveč jo je zgradil in da ž njim nadalje tlači ljud-zavoljo profita. No, kapitalistu, .stvo.
ali človeku s kapitalističnimi načeli je pa vseeno, če trži s hlačnimi gumbi ali časniki. Najbrž so
se pa znižal tudi Petrov vinar za "vbogega" jetnika v Vatikanu. Mogoče je Strossmaver, ki je bil talentiran in dalekoviden človek,
Z ozirom na to sklepa današnji nalašč pozval papeža in njegove delsvski zbor:	j zajeduhe na papeškem* dvoru v
1, Protestirati najodločneje pro- areno s tem, da se je izjavil, da je
pa hlačni gumbi bolj potrebni za ti igri ruskega absolutizma, proti papež podvržen vsem zmotam kot
kulturo, kot kapitalistični čas-1 igri temniii junakov ruske proti-niki.	'revolucije in njihovih pomagačev
vsak navadni človek. . Hotel je mogoče — to je ugibanje — rešiti
Jugoslovane rimsko katoliške verske tiranije.
In danes? Danes so šklifje, kanoniki, župniki in kaplani navadni hlapci rimske kurije. Sramota!
--- — za inteligente, ki so šestr
najst let hodili v šolo, pa smatrajo za svojega glavarja človeka, katerega so klečeplazni ljudje proglasili nezmotljivim.
Well, o tem bo še kateri urednikov pisal v "Proletarcu", pa ne duhovnikom v stari domovini, marveč ameriškim slovenskim duhovnikom v Ameriki.
• •
*
—	Kako dela angleški kapital, je razvideti iz naslednjih številk. V prvi polovici leta 1910 so angleški kapitalisti investirali 188 milijonov funtov šterlingov (približno štiri milijarde avstr. kron.) Od tega kapitala je šlo v kolonije ()0 milijonov; v britsko Indijo 44 milijonov; v Avstrijo 4. milijone; v Bolgarijo 3.6 milijonov; v Rusijo 2.(> milijonov; v Turčijo 1.3 milijonov; v Ameriko skorajv36 milijonov; v Argentinijo 8 milijonov; v Brazilijo 11 milijonov itd. itd.
Ker angleški kapitalisti le takrat posodijo denar, če so gotovi, da ne bodo zgubili nič, lahko zaključimo, da je skoraj ves svet, da so dela vel vm|i «veta j>odložni angleškim kapitalističnim lenuhom.
To dejstvo pa dokazuje jasno kot beli dan, da so na krivem potu tisti, ki se lovijo za boržuazne narodne fraze.
Kapitalizem je mednaroden, radi tega je treba tudi mednarodno nastopiti proti njemu.
SISTEM.
(Poročila kapitalističnih listov.)
—	(irafterji v privatnih službah se težje izmuznejo kakor pa grafterji v javnih službah, ktere navadno počastijo še s kakšno na-grjulo. Nedavno so prišli na sled velikanskim sleparijam v podru-žieni upravi Illinois Central železnice, ktera je nadzorovala popravljanje vagonov. Mnogi uradniki so ukradli sistematičnim potom poldrugi milion dolarjev. Ira O. Rawn, predsednik Memphis Car Co., kteri je na sumu, da je "delil" z drugimi grafterji, se je minuli teden ustrelil.
SIOVENCI V SYGAN, PA. IN OKOLICI POZOR.
Vsem, ki se hočejo vpisati v slov. soc. klub št. 19. naznanjam, da se vrše seje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Začetek je ob 2. uri popoludne.
Na delavski praznik (Labor day) dne 5. sept, priredi klub ve-iko veselico s shodom. Na shodu bo govoril sodr. Jože Zavertnik, st. iz Chicage. Vspored priobčimo jasneje. Za socializem
Louis Glazer, tajnik.
VSEM DELNIČARJEM JUGOSLOVANSKE DELAVSKE TISKOVNE DRUŽBE.
Direktorij je sklenil na zadnji seji, da se pozovejo vsi delničarji, d imajo delnice, da pošljejo svo-e delnice radi kontrole na uprav-ništvo "Proletarca". Istotako pozi vi je direktorij vse tiste, ki so morda plačali delnice, pa jih niso dobili, da pismeno obvestijo o tem upravnistvo "Proletarca."
Ta razglas je veljaven za devetdeset dni od tistega dne, ko se ja razglasil. Po 90 dneh se bodo raa-dale delnice B. vsem tistim, ki so »lačali delnice in upoštevali ta razglas.
Po 90 dneh se bodo vse druge delnice preklicale neveljavnim. Veljavne bodo le delnice B.
Delničarji vpoštevajte ta rai-i flas, da se kasnejše ne bo nihče izgovarjal, da ni vedel za ta od-ok direktorija, če bo trpel škodo.
Direktorij.
proletarec
PROLETAREC
T ZA IMTERKSE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Laatnik in iadajaUlj.
Jarotlotuski delavska tiskovna družba v Chkafo, III.
Marotnina: Za Amarico $1.90 aa celo lato, 75c aa pol lata. Za Evropo ti aa celo leto, ti aa pol leta.
Oglati p« dogovoru Pri tprsmrnbi bivaliUg j• polog noctga nuimonUi tudi STARI natlov.
PROLETARIAN
Owned and pubiiabad Ev»y Tuesday by
So« t k Slavic Workaiea's Publuhinf Compaay Cbkafo, iiliaols.
—	m . / »
Glssilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.
Frank Podllpec. Preeldeut;
Jobu »trlcb. Secretary ;
Frank Jauetlt, Treaanror.
llil je prvi korak, prva budnica k resnemu delu.
.Priredili so prvo veselico. S tem so vsdramili rojake, da so pričeli uvidevati, da je treba nekaj storiti, da krasne besede: napredek, izobrazba in svoboda ne ostanejo le prazne morske p.ene. Kmalu je donela slovenska pesem, po naselbini in klicala rojake na resno delo. "Zvon" je šel krepko svojo pot naprej. I*remagal je vse tcž-koče: v njegov krožek so pa hiteli vsi rojaki, katerim je bilo za procvit in napredek slov. naselbine v Milwaukee.
Naselbina je rastla. Zdaj se je pokazalo, da je treba še večjega dela, da si slov. narod pridobi v javnosti tisti ugled, ki ga imajo drugi narodi. (Ustanovil se je tamburaški zbor 'Adrija", in s
tj^JSTtÍ^LÍÍÍÍ ,ESjftSS¡5 ' pomočjo nekaterih drugih mož p,a tJayaar, tiforhaSyaar.	¡dramatični odsek istega imena.
aavuTtslNC HATES on agreement.	_	, . ri, , ,.
---— remu odseku so se pridružili tudi
naslov «address):	j tovariši "Zvona". Vsi so pa stre-
"PROLETAREC" j mili za enim ciljem: z dramatič-2146 Blue Island ave. Chicago, 111. nirai predstavami položiti temelj
kasnejšemu delu:
Zbuditi pri rojakih zanimanje za izobrazbo, navdušiti jih za napredek, privesti Jih do pravega pojmovanja politične in gospodarske svobode in pridobiti potrebnih gmotnih sredstev za poznejše delo.
Po trudapolnem in požrtoval-nem delu je ta klub dosegel svoj prvotni cilj. In to sedaj, ko je "Gospodarska zveza" dosegla že velike vspehe in je bila prisiljena obrniti se na tukajšna podporna društ va. da skupno prično z delom, ki mora naš narod dovesti
si
Dopisi.
Milwaukee, Wis.
Cenjeni uredniki
Že zdavnej sem imel namen priobčiti dopis iz naše naselbine. Odlašal sem vedno. Vzrok? Čakal sem, da se zjasni nekoliko položaj med nami. Ko sem opazoval delo raznih klubov in društev, nisem mogel priti do prave sodbe. Vedno sem slišal kaj novega glede dela za napredek in izobrazbo. Težko j do višje kulturne stopinje.
je bilo ustvariti si sodbo in kriti zirati tukjšne razmere. Sedaj so se pa razvile stvari v toliko, da se lahko o njih govori javno. Poka/.«' se lahko, kaj smo dosegli dobrega, kje so hi<be in napake, pa kaj je še treba, da pojdemo F.° poti razvoja naprej V splošno dobro vseh. Tukajšna slovenska na-Belbina ima krepko podlago za
«Gospodarska zveza je uvidila, ako hoče v resnici doseči napredek, mora v soglasju s podpornimi društvi začeti z delom. In to delo mora biti izobraževalno. Le izobraženemu, duševno visoko stoječemu narodu je mogoče dvigniti se gospodarsko: združiti celo naselbino v eno celoto. S tem se postavi temeljni kamen nadaljne-
ra/voj socialistične, ideje. Opusti- mu delu: ohraniti slov. narod
nost. razredno zavednemu probu-jenju slov. narodu v Ameriki, sploh spoznavanju, da je v duševnem spanju pogin za Slovence v Ameriki.
Omenjena zveza je sklicala dne 26. junija zastopnike tukajšnjh podpornih društev, da se posvetujejo glede zgoraj omenjenega. In
ti je le treba nekalra prevelika načela in početi s podrobnim in resnim delom.
Kaj nam pomagajo veliki načrti o slov. šoli, o veliki čitalnici itd. dokler narod v veČini spj, se ne briga za izobrazbo in se ne zaveda, da ima trpin — delavec tudi pravico do človeškega življenja: za njega sije tudi vse o-življajoče solnce in pravico ima do svežega zraka.
Delavec dela danes v zaduhlem tvorniškem zraku, ki je poln raznovrstnih bacilov. Tam dela, trpi. se muči in vstvarja bogatstvo za druge, dokler ga ti drugi — kapitalisti ne postavijo na cesto, da tam lahko pogine lakote v cestnem jarku, ker kapitalisti ne morejo črpati iz njegove delavne moči prof i ta.
Mesto, da razni izobraževalni klubi: dramatično društvo "Adri-jaV, "Zvon" in "Edinost" hodijo vsaki svojo pot in tako cepijo rojake v več strančič, kar pritiska pravi napredek k tlom, bi bilo pametneje, da bi se združili v eno celoto, v kateri bi delali vsi z združenimi močmi za skupen cilj: združitev vseh rojakev v enem splošnem izobraževalnem društvu z raznimi odseki. Z energično agitacijo lahko dosežemo velik vspeh vsak rojak bo rad plačeval majhen mesečen donesek za splošen poduk in izobrazbo. Tudi podporna društva, posebno "Sloga" in "Balkan" bodo gotovo podpirali ta akcijo po svojih močeh.
Prvo naše delo naj bo: združitev vseli izobraževalnih klubov v eno celoto. Za tem pa pojdimo vsi z uma svitlim mečem na delo. In vsak pravi socialist se raduje in veseli, ko vidi zdravo zrno v članih teh klubov. Želje njegove hitijo v prihodnjost: združiti ta zdrava zrna v močno in krepko social. demokratično organizacijo, ki bi združila pod svojipi okriljem vse razredno zavedne rojake, ki bi zopet budili v življenje tope rojake, ki danes še spijo duševno spanje. S tako agitacijo bi pridobili kmalu lepo števlo naših brezbrižnih rojakov za mednarodno socialistično armado. Da združeni lahko dosežemo velikanske vspehe, je videti v delu posameznih klubov.
V času, ko je slov, naselbina še popolnoma sp.ala glede napredka, so se zbrali posamezni zavedni možje in so pričeli z delom. Ustanovili si> pevski klub'"Zvon". Ni bilo dosti, a nekaj je vendar bilo.
Tudi v Milwaukee bolehamo glede narodnega vprašanja. Posamezniki nr umevajo, kaj je narodnost, s kakšnimi sredstvi je ohraniti narodnost. Ko je pevski klub "Zvon" razvil svojo zastavo, sem opazil nekatere pristne socialiste pretakati krokodilove solze ob navduševalnih besedah. Besede so prenehale, pa zginila je tudi navdušenost.
Upam, da se v kratkem obrne na boljše tudi v tem oziru. Saj večina pri "Zvonu" simpatizira s socialističnimi nauki :. pri zadnji volitvi so glasovali vsi za socialistično stranko. Radi tega sem osupnil, ko sem opazil, da se nekateri zanimajo za laži narodnja itvo mesto za pravo;
Laž je, gorostasna laž, da danes narod narodu želi pogin. Misli o zasužnjeuju druzega naroda kro žijo le v možganih boržuazije, ki hoče s potujčenjem druzega naroda pridobiti svojim izdelkom nove trge. Ljudje, ki delajo: delavci, kmetje, mali obrtniki ne poznajo te duševne kuge, ki jim jo buržoazija sugestira in vsiljuje v svoj dobrobit.
Delavci, kmetje, mali obrtniki in drugi duševni delavci, ki so spoznali laž buržoazije o narodnosti. pa pravijo: Dosti je hujskan ja. Nam je vsakdo brat, ki mora samega sebe živeti z ročnim ali duševnim delom. In kot bratje, zahtevamo, da vsak narod ima sa-modoločbo v narodnih vprašanjih, ne glede, kje živi. Vi pa nočete tega, ker veste, če bi se narodi pobratili. da bi bih» konec kapitalističnemu gospodarstvu na svetu. ne bi bilo več narodnih in mednarodnih modernih .sužnjev, ki morajo delati za vas v tvorni-cah. premogokopih. železnicah, pisarnah, sploh na suhem, na morju. jezerih in rekah. -4'oj^tični lumpi raznih narodnih strank se prepirajo v časnikih. Drug drugemu očitajo vandalske čine, mejtem ko so sami vandali, ker so vselej složni, kedar država zahteva novih davkov za morilno orožje in priprave, ki služijo držati k tlom njih lasten narod, če zahteva preglasno pravic in kruha.
Dosti o tem, ker up,dm, da bo vsee no moj skromen dopis pomagal, da se v Milwaukee kmalu združimo za pot k pravemu napredku in do resnega dela.
Na delo rojaki! Dokažimo, da
ftolska nadzornica . . . sodru-giuja Sarah Benson iz Streator.
Državni senator . . , Ira Car-penter iz Streator.
Državni zastopnik (statva re-presentative) . . . Duncan Mc Donald iz La Salle.
Državiiozborski poslanec . . . Thomas Johnson iz Streator.
Ako slov. premogarji in delavci v našem okraju res želijo dobro sebi in svojcem, bodo v jeseni glasovali vsi/za socialistične kandidate.
Mislim, da ji» nepotrebno, da razobložim na drobno, kako delijo pravico delavcem, kedar prihajajo pred kapitalistična sodišča. Vsak delavec, ki je kedaj prišel v dotiko s kapitalističnimi sodišči, je to občutil.
O državnem in zvezno državnem zboru pa sodi tudi vsak delavec z ozirom na zakonodajo, koliko so tam že sprijeli zakonov v korist delavcev. Do daneu še nobenega. Senat je pa v tem oziru še slabši. Saj so senatorji skoraj le milijonarji. Od milijonarjev pa delavec, ki je moderni suženj, ne more pričakovati druzega kot palico in bič.
Delavci! Zapamtite si zadnje besede in glasovali bodete za socialiste.
S soc. pozdravom
V. P.
Aberdeen, So. Dak.
Delavci! Zavedate se| da mor»-nio v tvornici trdo delati v slabem in zaduhlem zraku. Industri-alna mesta so proklestvo in ne-
treba vsaki večer skrbeti vslec slabih gmotnih Sredstev, kaj se bo kuhalo drugi dan v loncu.
Takrat je bila igraČica dobiti delo. Seveda delo! Mar je delo vse? MPrinesli" so mi delo sko raj na stanovanje. Ali delo ni vse
Po poklicu sem preniogar. Se sem torej v p.reinogokop. Ali prvi dan sem uvidel, da imajo preveč priganjačev, takozvanih bosov. Če bi naštel vse z imeni po vrsti, bi jih zbral za ta* majhne litanije vseh svetnikov. Ker bi pa imena teh kapitalističnih višjih hlapcev ki se delijo na različne sarže kot pri vojakih, bi čitatelje morda dolgočasilo, jih opustim.
Ti višji hlapci, ki so zelo zeleni v premoga rs k i obrti, so sodili tudi druge premogarje po sebi. Ker so bili sami zeleni, so smatrali tudi vse druge zelenim. Psovke so letele na nas od vseh strani. Delo je bilo pa še slabše kot na srednjeveških galejah.
Imeli smo slab zrak. Delali pa po deset in dvanajst ur na dan; pa imeli smo tudi varnostne svetilke: torej slabo luč.
Nekoč vptašani rojaka, ki je delal v bližini mene, koliko je za služil v zadnji polovici meseca. Odgovoril je: "16 dolarjev." In vprašal sem ga, koliko časa že de la. Dobil seni odgovor osem mese cev. Zopet sem vprašal, koliko je že prihranil. Pa odgovoril ni nič. Po kratkem molku je še le dejal: "Se dolžan sem v prodajalni pre-tnogarske družbe, ker moram kupiti vse tam. poleg me pa še ogoljufajo."
Prvi trenotek mu nisem verjel,
sreča za delavce. Slaba stanovanja, okužen zrak na ulici in v tvor- Ali kmalu sem se prepričal, da je niči; plača pa $1.50 do $1.75 na govoril resnico.
dan. Kdor nima rokodelstva, mora peči svoje telo po 12 ur na dan pri žarečem in razbeljenem plavžu. pri takem delu in tako skromni plači je pa nemogoče, da bi si delavec prihranil kak cent.
Tovariši delavci! North Dakota slovi daleč naokrog kot žitnica. Na tisoče delavcev potrebujejo farmarji med Fargo in Bismark, N. I). Plača je .$2.50 do $3.50, hrana in stanovanje. Delo na farmah
prvim julijem I družbe."
Siromak je imel zavihane hlače do kol en. Delal je bos v osem <1<> deset palcev globoki vodi. posvaril sem ga. naj ohuje čevlje, <l;i se ne prehladi ali obreže.
Ali odgovoril je z rezkim glasom: "Tega ne storim. Če raztrgam obutev, moram kupiti novo. Pri nakupu me pa zopet ogoljufajo, kolikor jih je volja. Denarja ne vidim nikdar. Vsled tega moram kupiti vse v prodajalni
prično približno s in konča približno o Božiču. Naj-j Svetoval sem mu, naj se pritoži, več delavcev potrebujejo v avgu- Ako ni zmožen angleščine, nai na-
njeni zastopniki so razvili zelo ob- . smo sposobni za delo, fraze o bor- čt
siren program, v
katerem so bili načrti. To
žuazuem lažinarodnjaštvu pa opu-preveliki in nejasni načrti. To je j stimo. če hočemo svoj narod pri-biloT menda krivo, da večina dele-i vesti k luči in svobodi.
gatov ni popolnoma razumela to stvar. Mogoče je tudi vplivalo, ker so neki "modrijani" raznesli vest. da je namen zborovanja združiti vsa podporna društva v eno celoto, za kar je bilo tudi precej navdušenja. O programu se je govorilo mnogo, morda še preveč, kar je ostalo marsikaj nejasnega. Govorilo se je o napredku in izobrazbi, delali so načrte za novo» izobraževalno društvo. Nihče se pa ni spomnil, da so takoj v začetku zašli s prave poti. Saj imamo že izobraževalne klube, ki delajo na polju izobrazbe in pro-svete. Kaj naj delajo obstoječi izobraževalni klubi, ako ustanovijo še eno izobraževalno društvo? Mar naj hodijo vsak svojo pot, da ne bomo imeli nikjer vspeha?
V	slogi je moč! Z združenimi močmi lahko izvedemo oni veliki načrt, ki ga je izdelal L. Zakraj-šek. Ako bomo pa hodili vsakdo svojo pot. bodo vsi načrti ostali le skromne želje.
Ako smo združeni, bomo z gl »-dališkimi predstavami, javnimi predavanji in z literaturo dosegli tudi tistih 70 odstotkov svojih rojakov v naselbini, ki se danes ne brigajo za nič, "ki so duševno mrtvi.
V	Milwaukee imamo mnogo sposobnih mož za vsakovrstno izobraževalno delo. Le žal, da nekateri posamezniki šc preveč verjamejo v puhlo narodnjaštvo borž-uaznih strank, ki ne prinaša majhnemu narodu druzega kot smrt. Boržuazne stranke so dokazale povsod sirom sveta, kjer so narodni boji, da ne morejo rešiti narodnega vprašanja, ker boržuazna stranka vsakega naroda v mejah svoje države ali dežele hoče, po-tujčiti narod v manjšini. Za pravično rešitev narodnega vprašanja so le socialisti, ker priznajo v svojih programih in resolucijah, da ima vsak narod pravico brez obzira na deželne in državne meje do samodoločbe v narodnih šanjih.
F. N.
Frontenac, Kansas.
Cenjeni sodrug urednik!
V naši naselbini in okolici razsaja griža. Slaba pitna voda, vročina in druge okolščine so krive, da tej morilki ni priti v okom. Vsaki dan imamo 1—3 mrliče. Tudi našemu rojaku J. Radelju, zastopniku "Proletarea" je zgubila ta morilka deset mesecev starega sinčka.
Dela tukaj ni dobiti. Delavci se selijo odtod. Vsled tega ne svetujem nikomur, da bi prišel sem, dokler ne bo končan štrajk.
Govorica se širi. da dobimo v kratkem skebe (garjevce). Jaz ne verjamem v to. To je najbrž govorica, s katero hočejo lastniki premogokopov «strašiti organizirane premogarje.
Pa naj bo že kakor hoče, lažnji-va govorica ali resnica. Organizirani premogarji se ne bomo podali, pa jnagari. če pride skebov kolikor hoče.
Vsem zavednim delavcem zdrav.
Poročevalec.
glesčine, naj na
stu, septembru in oktobru ob oa- . prosi, katerega ro jakov da bi z*i
su žetve in mlatve. Delo dobi vsak njega tolmačil.
do. kdor količkaj razume angle-j Deja, jt, zopet: «Ako se it0_
ski ali nemški jezik. Kdor se ne- žim sam> M posmehujejo v proda-seznaniti s posebno vrsto živa- jalni družbe ^ naprosim katcre_
lic, ki je jako pri lagodna ci^a-1 rojakov, da bi govoril za mene, nom, mora nekaj milj od železnis-. lle ffPP noho<lon. ysi so bojijn da
i bi bili ob delo." j "Bom šel pa jaz s teboj," sem ;pristavil dobrohotno.
| "Nikar," je odgovoril. "Oba bodeva odpuščena." i Nekaj dni po tem pogovorit je ' | zginil moj voziček naložen s pre
ke proge. V obližju železniških prog delajo navadni» ljudje, ki jih poznajo tukajšni farmarji pod imenom: "Chicago box-car-bum."
Na farmah je treba delati več kot deset ur dnevno: od zore do mraka. Ali delo je prijetnejše ker ni težko in se dela v svežem zra
vednosti, da unijski delavci delajo le dve leti, potem pa štrajkajo.
Ko sem uvidel, da ne opravim nič, pustil sem jih v miru. A pre. mogarji, moji lastni tovariši »o me šli tožiti k najvišjemu hlapcu kapitalistov, k vodju. Tudi višji hlapec me je zatožil, da ga nisem po prijateljsko objel okoli vratu. In najvišji hlapec, vodja se je ponižal tako globoko, da me je prišel obiskat v jamo. V začetku je govoril prijazno z menoj, uvidev-ši, da ne odneham, je pa postal "grob kot soldaški koc", Ker mu pa nisem ostal dolžan poštenega odgovora, sem pa zopet moral g trebuhom za kruhom.
Premogarji in tovariši! Ta sličica dokazuje, kako bodo delodajalci delali z nami, če postanemo nezvesti uniji. Sužnji bomo, navadni sužnji. Plačevali nas bodo, kakor jih bo volja. Krvavo zaslužene groše bomo morali pa nositi le v prodajalne premogokopnih družb. Odrli n<js bodo dvakrat: pri delu in nakupu.
Vsem premogarjem pa toplo priporočam, da razširijo "Proletarea" med premogarje. Vsak preniogar bi moral citati ta vrli in poduči ji vi list.
Vsem Čitateljem "Proletarea" soc. pozdrav.
Jožef Radelj.
po-
vpra-
La Salle, 111.
Cenjeni sodrug!
Pred tednom dni smo imeli okrajno sejo za laselski okraj. Seje so se vdeležili delegat je iz vseli mest in trgov v okraju. Slov. soc. klub iz La Salle sta zastopala dva delegata. Na okrajni seji smo po-slavili kandidate za jesenske volitve.
Kandidat je so:
Šerif . . . John Mlitsch Iz Peru.
Okrajni blagajnik . . . Avgust Benson iz Streator. *
Ok rajni sodnik ... G. T. Ja-cobson iz Marsaillus.
Okrajni tajnik (countv elerk) . . . K. C. Thomson iz Ottawe.
Tajnik za potrdil no sodišče (Probate court) . . . John Mc Ca-be iz Peru.
Sodnik za potrdilno sodišče . . A. W. Nclson, iz Streator.
ku, pa tudi ni nobene življenske nevarnosti.
S temi vrsticami nočem delati nobene reklame za farmarje, pa tudi ne igrati ulogo agenta. To povem, da me ne bo nihče razumel narobe. Ko se naveličam delati, bom šel zopet naprej. Ne vabim nikogar, da bi šel sem. Te vrstice veljajo le tistim, ki so brez dela in bi se s tovornim vlakom peljali skozi to državo. Dobro je, če človek na potu vjame kak groš, ker se brez denarja danes kupi nič. Ne razumite narobe, da me ne bodete kleli.
Pozdrav vsem sodrugom.
Š. . .
Frontenac, Kansas.
Cenjeni urednik!
Od povsod Čitamo dopise v "Proletarcu", da naj se delavci varujejo špijonov, kedar so v boju za svoje pravice. To svarilo je umestno. Špijoni prihajajo v ovčjih oblačilih. Pohlevni in krotki so. a od znotraj so pa zgrabljivi volkovi, ki ščejo žrtev, da bi jih požrli.
Tudi v naši naselbini in okolici že počiva delo od prvega aprilu, ker ivremogarji nočemo brezpogojno vpogniti svoj tilnik pod kapitalističnim jarmom. Do danes je še sloga med nami, ko pišem te vrstice. Za prihodnjost v splošnem ne vem. Ali trdno sem prepričan, da nobeden slov. premogar nc postane skeb, Judež, kot smo to či-tali o štrajku v Westmoreland, Pa.
Premogarji! Rojaki in tovariši po razredu! Pred štirimi leti sem se vrnil iz stare domovine. Naselil sem se na Ilerminie v nadi, da s poštenim delom preskrbim svojo :straniti te
mogom, ne ve se kam. pritožil sem se. Višji hlapec me je pa prav pošteno ozmerjal. Dejal je: "Misliš, da bodem jaz pazil na tvoje vozičke."
Spri sem se ž njim. Mislil sem, | da je tako kot v južno zapadnih državah. Pa pomagalo ni nič. i Drugi dan sem šel zopet do njega. A pozdravil me je po pristno ameriško. Krotil me je s takini imenom, kakršnega se ne izgovarja v družbi dostojnih delavcev. Zgrabil sem ga za vrat in stisnil ga s tako silo, da mu je jezik tako daleč pogledal, kot bi bil na vešalih.
Zdaj je z hreščečim in pojemajočim glasom prosil odpuščanja. Spustil sem ga, ko je obljubil, da dobim plačan voziček, pa še ene-g>» povrh. Odtod sem šel k vagi, da vidim na svoje oči kako goljufajo premogarje. ,
Kedar se je vsul jTremog, že so vpili podrepniki premogarske družbe, če je^ bil v vozičku le en kamenček: 'Škrli, škrli! (Slate)' Višji hlapec je pa urno zapisal 10 sto funtov mesto 14 sto.
Takšne so bile razmere v mogokopu, ker premogarji bili organizirani.
Protestiral sem proti takemu početju.
Ali bežati sem moral od vage, ker so me zaslepljeni delavci sprejeli kot psa.i
Spremenil sem taktiko/ Agitira ti sem pričel za unijo. Dokazoval sem jim, da družba pokrije obratne stroške s tistim
pre-niso
družino v toliki meri, da ne bo Ali odgovarjali so mi
vse premogom, katerega poneveri višji hlapec družbe premogarjem pri vagi. Učil sem svoje tovariše, kako potrebna je unija, ako hočemo od-vnebovpijoče krivice.
v svoji ne-
Aberdeen So. Dak.
Cenjeni sodrug!
Vročina je začetek pasji dni. Solnce pripeka in žge; žito in trava zorita, rožice pa cveto v praznični obleki. Kdor je rojen pod srečno zvezdo, da je potomce bogatih starišev, ali pa ima toliko ciganskega talenta, da živi na račun druzih, lahko na trebuhu, leži senci in čita "zanimive" prepoved ke oJmilju Matjažu ali pa 'St rah na sokolskem gradu," ako je navajen take gnojne duševne irane. Veliki bogataši, ki imajo žepu naš denar si privoščijo pa še boljše zabave. Vozijo se v Pull-raanovih spalnih vozovih v družbi gledajo zaničljivo na tiste, ki de-ajo na polju ob železniški progi, i ki hodijo delati v plavže in tvornice, da tam počepajo vsled neznosne vročine kot muhe na tla.
Kedar ekspresni vlak pridrdra do oceana, pa ta vsegasita gospo-a zasede kajite v prvem razredu m se pelje v evropska letovišča, cjer je mnogo zabave, ker se tam še ni v gnezdil ameriška .prohibi-cioniška hinavščina. V teh letoviščih lahko gleda lovek moralno propast sedanje kapitalist ene družbe. Kapitalisti ne poznajo oskrbi za vsakdanji kruh. Udava jo se vživanju. ker dela zanje na stotisoče zasužnjenih delavcev v Ameriki. V najhujši vročini in mrazu spravljajo na svitlo dragoceno rudo in premog; vlivajo zlato, srebro, baker in železo; gradijo palače, ceste in mostove. Za svoje delo pa dobivajo drobtinice v podobi j.Jač, katere jim kapitalisti ob prvi priliki zopet vzamejo nazaj.
Vsled tega lahko ti vživači, ki so produkt kapitalistične kulturne družbe, pohajajo iz letovišča v letovišče, od zabave do zabave.
Delavec, ki ima zdrav razum, ne more verjeti, da si je kapitalist s svojim delom zaslužil milijone. N' resnici ni zaslužil še centa, ker od svojega rojstva pa do smrti pase lenobo.
Kapitalisti ne delajo nič. To je logičen zaključek vsakega, ki pozna današnji gospodarski red in se ni skregal z zdravo človeško pametjo. Po takozvanih božjih in cerkvenih postavah je nič njih lastnina. Zakaj bi potem tisti, ki verjamejo v prirodno pravo, priznali, da imajo kapitalisti pravico do obstanka. Po prirodnem pravu je vendar vse vseh.
Kapitalisti dobro vedo, da se imajo zahvaliti za svoje lenuško in vživaško življenje le nezavednosti v narodu.
Pri mladini odloča glede zavednosti šola. pri odrašenih ljudeh pa časopisje. Šole so danes urejene po željah kapitalistov. Tam vzgojajo sužnje. Se danes st» spominjam svojega branatega učitelja. kateremu je bil višek pedagogike, da nas je učil na pamet izgovarjati imena tiste gospode v občini, kateri se moramo odkrivati na ulici. Ker se mi je dozdeval župnik neznansko neumen, z njegovega obraza je zevala prava telet arija v svet, se mu pa nalašč nisem hotel odkriti. Kazen za moj greh ni izostala: Učitelj me je radi tega "hudodelstva" skoraj
vsaki dan pošteno naklestil. Ta i vsakdanji tepež je pa \ moji du;i obudil prepričanje, da sta oba neumna: učitelj in župnik. To je bil tudi vzrok, da sem stoisko kot nekdanji Špartauei prenašal udarce, ki so imeli meni vbiti v možgane da moram klečeplaziti pred bedaki, katere so drugi bedaki nostsvili za višja bitja na zemlji.
Vseučeliški profesorji pa tudi niso mnogo boljši. Resnica je, da ne pretepajo dijakov. Mogočo ae bojijo, da bi kak krepak fant ne pookusil nekaj naobratnega. Dal jih na koleno in jih po metodi ya-tkega učitelja učil, da surovost ni izobrazba.
Ali dijakom dokazujejo z "logičnimi" dokazi, kakršne razume le jezuit, da je povsem v redu, če imamo na svetu gospodarje in sužnje. In ti profesorji žalostne vrste, se izgovarjajo, da si vsak človek, ko zapusti univerzo, lahko mtvari svoje mnenje o današnjem gospodarstvu in družbi.
sveta in agitacija. Drugo je zmanj ««nje prilike za kupovanje žganja Tako bi se odpravilo vsiljevanj žganja.
1'ogONtoma daje prodajalec tega žganja delavcem le tedaj druge potrebščine na kredit. Če kupijo tudi žganje.
Zakon hoče vpeljati koncesioni ranje prodale žganje. Vsakdo ve kako lahko liastane iz takih kon cesij korupcija k i foud.
Še na Dunaju je največja teža va, otvoriti gostilno brez pijače V ljudsk ein domu ae je hotela na praviti taka gostilna, a magistrat jo je odbil, češ, da ni lokalne po trebe. Poizkus, prodajati na uli cah in trgih topel čaj in kavo, da bi se omejilo žganjepitje, ae je pn preprečil. Kje ho take tendence, «i je lahko misliti, kaj se more pri čakovati od te postave. Najprej je vlada hotela prodajo žganja tako j omejiti, da na 500 prebivalcev ne bi prišla več kot ena prodajalna Od leta 1891, «e vlada korak za
Res niso vsi profesorji taki, ve- ¡">rak umikn- Ra<1 hi «Prejel zakon, tudi če bi le malo pomenil
Čina pa le uči tako.
Kedar mlad fant ostavi šolske klopi, ne ve, ali je radi tega na svetu, ker šteje zemlja enega pre-
Ampak ničla je premalo.
Ne ugovarjam kazenskim doloe bani za gostilničarje; ampak ne
p v v I n« i o i \ j \ uv j %-m v uv^t« j/» v . I
bivalea ve?, aH pa ra,U tega, da ka,,'r': Ml doloib "" «meSne, bi živel po naravnih zakonih. - l>r, ,z.jewa. ? f"ton..te. Vsak ro-Fantje, ki zapustijo šolo, dobi- "V S1 bo lahko ' <;?>»» jo pravi poduk o življenju še le bl hod'' v "exvarnost ? N»J ""J-""1, iz dobrih časnikov. Teh eaanikovl-"' ^o.nat.cno up.jamjo. Kazn,
„• bojijo vsi sleparji t kapitalisti!"1 '".J»n.e "" "'kda'ne mor,'JO . .. .. . x • j . pravieiti. Keveze, ki nosijo svojo m ljudje, ki priporočajo drugim, r .	. '	.J * J
, J . J , .	. ,.	'¡opico na ulico, bodo zaprli; boga-
da naj čakajo na socializem po! .. .. ..	, / ' 7
.. m , i v u x -i ti pijanec, ki ga naloze na avto-smrti. In nauk dobnh časnikov, \	,	,
.... . , i •	' mobu in odpeljejo domov, bo pa
parahzirajo s tem, da dajo za en' . v . x. . . v A - . .. t	. .	prost. Na ta naem je to razreden
cent funt tiskanega papirja: rme- zakon
nega časopisja, ki nima druzepa 01ag0Vali ^ ' d ae „._ namena kot poneumn.ti ljudstvo. '	fnk odkaž(> odseku (ži.
Kdor ne opazi tega. verjame vse „,. , ,
, v .. , .. * J v vahno odobravanje pri socialnih laznjivemu kapitalističnemu časo-; devnokratlli ) pisju.	|
HLAPČUJ HLAPEC!
Delavci tudi letos ne bo<lo imeli j počitnic. Izvzeti so le tisti, ki ne I morejo dobiti dela ali so pa na	—
štrajku.	I Tolik vode ni napravil niti le
Taka je-današnja družba, tak! tošnji sveti Medard, kolikor je je današnji "gospodarski zistem. j napravljajo naši klerikalci, kadar In za tako laž naj bi se ogreval? *e razkokodafcajo o delavskem Kdof Mar jaz, navaden kmet, ki vprašanju. Koliko so nam že na-
se ni učil lagati v šolah?
i kvasili o veliki nalogi, ki jo ima
Za kapitalistično laž se ne mo- cerkev, koliko o svoji demokrati-
reta ogrevati kmet in delavec.
Prerijski farmar.
čnosti in socialnosti. Tako lepo so
znali peti, da jim res marsikateri
,	I slovenski delavec še verjame in
__________! misli, da bodo rešili ljudstvo iz
PROTI PIJANČEVANJU. sužnogti Kadar smo miJdejali, da
(Iz govora posl dr. Adlerja v ! je to vse zlagano, smo bili seve-razpravi o zakonu proti pijance- da "obrekovalci". "Krivico" smo vanju.)	delali črnim angelčkom, ki nima-
Boj proti alkoholizmu, kakor ga jo druge skrbi, kakor pomagati misli ta zakon, se vodi pod čudnim delavcem na tem in na onem sve-pokroviteljstvom vlade, ko ven- j tu do izveličanja. dar vsakdo ve„ da se opira velik , Radovedni smo, če bo zdaj tii-del finančnega gospodarstva vla-(di katoliški regensburški škof gode ravno tako ob uživanje žganja, spod Ilenle obrekovalec, ki je na Tako poln žganja ni noben pi-j javnem mestu slovesno potrdil, janee kakor vsa kapitalistična ( kar smo mi trdili že neštetokrat, družba in visoka vlada. Socialni; Sveti mož je namreč povedal, da demokr&tje smo že pred leti na nima katoliška cerkev kratkoma-nasih strankinih zborih spoznali, 'lo nič opraviti z zboljšanjem delavskega položaja in s socialno rc-iormo.
Da je Nemčija vseskozi polieaj-ska dr/.ava, je že davno znano. ČV bi bilo mogoče, bi najrajši tudi delavce vtaknili v uniforme in jih podložili vojaški "disciplini". To pa* ne gre: tembolj pa pazijo na to, na tiste uslužbence, ki jih ima država v rokah. Med temi so tudi železničarji. Pritisk nanje je jako velik in to je deloma tudi razlog, da je nemška delavska organizacija dolgo zelo zaostajala. Zadnja leta se je pa vendar začela nekoliko razvijati in državnemu kapitalizmu je šinil strah v kosti. Na Saksonskem so n. pr. meninič te-hinič pometali iz službe vse organizirano železničarje. To bi bilo nazadnjakom tudi na Pruskem in na Bavarskem najljubše. Klerikalci so vložili resolucijo, ki zahteva od vlade ostre korake proti eventualnim stavkam železničarjev in proti železničarski organizaciji sploh.	.
Železniški minister bi bil s tem že zadovoljen, če bi se ne bal, da bi s preostrim nastopom le nalil olja v ogenj, pa je V gosposki zbornici dejal, da bi se z brutalnim zatiranjem doseglo le to, kar so rimski cesarji dosegli z zatiranjem prvih kristjanov. To pa se je zdelo bavarskim plemenitašem kar od sile in vstajali so drug za drugim, dokazuje, da se krščanstvo sploh ne vjema s koalicijsko pravico delavcev.
Najznamenitejši je bil govor regensbnrSkega škofa Tlenleja. Ta je dejal:
"Med socialno demokracijo in krščanstvom ni nič podobnega. Krščanstvo se stoletja sploh ni
da je boj proti alkoholizmu med najvažnejšemi nalogami socialne demokracije.
V načrtu vlade Da ne gre na alkohol sploh, ampak le za žganje; pi\o in vino pa upi j i vata ravno tako škodljivo na možgane in druge organe. Tudi se ne govori o žganju sploh, ampak le o žganju revežev.
Nič ne ugovarjam, če se visoko plemstvo in kar je ž njim v zvezi, opaja, due lira in uganja, kar hoče. Svojim sovražnikom privoščim vse napake. Simpatično nam j«' vsako stremljenje, ki hoče omejiti uživanj« alkohola. Ampak koliko resnosti ima vlada, se bo videlo še pri zakonu o davku na žganje, kadar pride na razpravo Krekov predlog, s čigar namenom se popolnoma strinjam in ki hoče, da se porabi večji del dohodkov od žganja za temeljitejši in sistematični boj proti pijančevanju.
Važno bi bilo. skrbeti za zdravilišča za pijance. Pijančevanje ljubi najbolj država in finančni minister. Alkohol se razlikuje od dru-Rih strupov le v tem, da država od nJega živi. Pijančevanje ni le napaka, ampak tudi socialna prikazen.
Tudi najrevnejše proletarce pripravi izobrazba lahko do spoznanja, «la vrše s pijančevanjem sanio-na sebi in na svojem razredu.
Delavcem pravim vedno: Nikomur ne ustrezate tako, če se opa-kakor visokim gospodom, ki |tem lažje vihte bič nad vami. Jaz In*4 bi skrival pijancev, ampak na > «'sti bi jih kazal na svarilen Jzulod. Stari Spartanci so opajali «ižnje in so jih vodili okrog; jaz ni si danes izbral študente in ka-▼tlirjf«. Za omejitev pijančevanja * le dvoje sredstev. Prvo je pro- bavilo s socialnim vprašanjem.
A poste 1 Pavt^l je vedno upozarjal. da se mora človek udati v razmere. Kdor je hlapec, naj ostane hlapec, če ga gospodar sam ne osvobodi. Krščanstvo torej tudi v tem ozira nima najmanjšega odnoša* ja ali stika s socialno demokracijo."
Tako govori katoliški škof. On mora to pravzaprav bolje vedeti, nego kak Krek ali Gostinčar. Tudi delavci smejo njemu več verjeti kakor raznim krščansko - socialnim voditeljem, ki niso škofi, torej tudi nimajo toliko svetega duha v rfebi.
Hlapec naj ostane hlapec. Tako torej uči krščanstvo. In delavci, ki mislijo, da je na svetu vendar še kaj boljšega kakor biti hlapec? Ali se morejo, ali se sinejo vdinjati strankam, ki stoje na takem "krščanskem" stališču?
X škof ima prav. Kako naj bi cerkev dovolila drugačno mišljenje? Kaj pa bi bil tak škof, če ue bi "hlapci" robotali zanj? Kaj bi bila cerkev sploh, če ne bi bilo "hlapcev", katerih žulje, izpre-menjene v denar, zna cerkev napeljevati v «vojo bisago? Je že prav; cerkev ne more trpeti, da bi se hlapci osvobojevali, če hoče ostati bogata in močna. Za svojo moč potrebuje bogastva, za bo-gostvo potrebuje hlapcev, torej — hlapec naj ostane hlapec. In klerikalec, ki govori drugače je hinavec.
Delavci pa naj bi spoznali, da ima škof prav in naj bi tudi svojim zaslepljenim tovarišem nekoliko pridneje odpirali oči.
"R. P."
KNJIGE
v zalo&i "Proletarca":
Socializem 1 zv. ................$ .10
Socialna'demokr. in kmet.\J}. 2 zv. .05
Zakaj »mo socialisti, 3 zv........10
Komunistični m&nifest, 4 zv......20
Kdo uničuje proizvanjanje v majem, 5 zv......................15
Kat. svetovno naziranje in svobodna znanost, 7 zv............35
O konstimnih društvih, 8 zv......10
Kapitalistični razred, 9 zv........15
Nevarni socializtv", 10 zv........15
Narodno vpraAanje in Slovenci,
11 ev.'........................15
Strahovi, 12 zv..................15
Vojna in soc. demokr............15
Pri-mož Trubar in slov. lfudstvo.. .05
V dobi klerikalizma.............20
Razprave.......................30
Občinski socializem . ............35
Francka in drugo...............25
z nižin življenja.................50
Moderni socializem...............10
Socialistični katekizem...........10
Džungel . ..................1.00
Naša bogatstva ............ .05
Pošeljamo jih poštnine prosto.
Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Ezpeller". Pravi Pain Espeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
A AM
- a a a -i
Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111.
,W	' V ' V >f <?<T
NAfil ZASTOPNIKI.
Illinois: Joe Bratkovič.
Pennsylvania: Joe Pojk.
Pueblo, Colo.: Chas. Batista.
Za Chicago in okolico so naši zastopniki: Mike Kulovec, John Jereb, Anton Anžiček in Joe Za vertnik ml. 440 N. Curtis St.
La Salle, 111.: John Puček.
Oglesby, 111.: John Bergant.
Waukegan, 111.: Varšek.
Filip Godina, za Indianapolis, Ind. iu Anton Mesec, Indianapolis Ind. za okolico Severno stran.
Zastopnik: Joie Radelj, box 275, Frontenac, Kans. Frang Vegel, b. 134. Girard, Kas. in za Franklin Kans.
Pongrac Jurse, za E. in W. Mineral. Kans.
Nick Vuksinič, Chisholm, Minn, za ta okraj in okolico.
Za Minnesoto: Jernej Črnogoj, Box 477 Eveleth, Minn.
Anton Sterle, box 344, Gilbert, Minn.
Ilibbing, Minn.: Frank Hitti.
St. Louis, Mo.: Vincent Cain kar.
John Gašperin,. 22. Stagg St. Brooklyn, N. Y.
Cleveland, O. Frank Černe in Frank Cirk, za Cleveland in okolico.
Lorain, O. in okolico Frank Vevar.
Conemaugrh, Pa: Frank Podboj in Anton Steržiša. , ^
Darragh, Pa. in okolico; Ivan Ring.
Toni Mrak za Ilackett, Pa., in okolico.
Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja.
Louis Glažar za Sygan, Pa. in okolico.
Vandling, Pa.: Frank Verbajs, box 135.
Willock, Pa.: Jakob Dolenc, box 3.
Davis. W. Va.: John Mesojedec, Box 337.
Kenosha, Wis.: Ignac Radovan.
Millwaukee, Wis.: Frank Novak in Charlie Eliaš.
Cumberland, Wyo.: Lozekar Gašper.
Hudson, Wyo.: Anton"Jalov-čan.
Rock Springs. Wvo.: Valentin Stalicki
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1228 W. 18th St. Chicatro, m.
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago, OL
Ima redjo zalogo ar, verifae, protonov ia drugih drago t in. I et rtu je t»4i vMkovrvtna popravila v tej stroki p« zelo nizki eeai.
OMMka ga!
POZOR! POZOR! IG. KUŠLJAN
GOSTILNIČAR 229 1st Ave.,	Milwaukee, Wit.
Itn» imjhol)«	In v*dno pripravijo pri-
(iriark. uo zmernih o*Q»h.— Lokalu! iu potuloii rolaki dohrodoilit
Druitvene regalle, kap«, prakoramniea. bandera itd.
za slovenska druitva najbolj« preekrbl
Emil Bachmati
1719 So. Centre ave., Chicago, m.
Slovencem in Hrvatom!
>, da iadedujtfmo raaaoi
Oblake	u*Jnor#j*em '""J*- Unij»ko delo; trpedno ia lita«
—-- * v zalogi imamo tudi razne drag« potrefcA&na, k »pa.
da ji v delokrog oprave — oblak. Pridite ia oglejte «i nafto iafcibo. Z wem «pofttovan J trn
1ST
NE ZAMUDITE
prilike, kr.lar ste doma ali pa na počitnicah. Dajte fotografi sebe ali pa družimo. Mogoče je edini slu^ čaj, da ste vsi skupaj. Ne zamudite prilike in zgla-site se pri
dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene
skupine.
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
I438-M40 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLACE.
TELEFON CANAL 287.
USTANOVLJENO 1883.
SLOVENCI V CHICAGI, ILL. POZOR!
"Slovenski Dom", št. 86, S. N. P. J.
priredi dne 21. avgusta 1.1.
obleke po meri po 120. #22, *25.
Veliko Travniško Veselico i Piknik
t
V ATLAS PARKU
Vstopnica 2 5c. Ženske v spremstvu proste vstopnine. Začetek ob 10 url dop. Velika tekma v dirki. Za možke je «darilo dragocena ura e verižico, 741 ženske pa dragocen prstan.
Na veselic nem prostoru dobro, moderno kegljišče. Vsaki voz ulične železnice, ki vozi do Elston proge (Klston car), bo pripeljal izletnike do cilja.
Atlas park je v bližini Češkega pokopališča. Vpajoč, da se Sovenci in Slovenke v Chicagi vdeležijo piknika v največjem številu, kličemo vsem na svidenje na veselici.	t	ODBOR.
Izdelujemo
Prodajemo r^ntnl Tis.
Imamo	zal°£° modernih klo-
Uliailiu bukov v najraznovrstnih bojah.
v 711 Ioni imamo veliko zalogo srajc, kra-™ vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d.
Za mnogobrojna naročila se priporoča fflf)f JklM A lftMCV/
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUK1 IvIAIutJl,
1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. .....................................................
MEDNARODNI PIKNIK! Zdravljenje mož v S dneh
industrial workers
a; of the world a;
priredi dne 21. augusta 1910 velik mednaroden piknik v
59 SO. VVKSTERN AVENUE. ,
Tam bo ples, petje, govori v petih jezikih in razno zabave v korist delavskemu gibanju v Ameriki.
Vsi slovenski delavci na krov! I
Vstopnice s<> dobe pri upravništvu 'Troletarca18:10 So. Center Ave., Ohieago, 111.
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele RANJB
Osdravim veacega, kdo» trpi na Varieoeeli, Btrichiri. Dali» osdravim nalealjivo zaatru^enje, iivine netmoinoeti, vodenico hi bolerni tiio&h ee molkih.
Ta prilika je dana tistim, ki »o iadall ie velike «voU zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj nunra jr, pe» kazati veem, ki »o bili zdravljeni od tucatov adrarnik« brezuepeino, da poeedujem le jaz edino ared«tvo, • k ten» zdravim vapeino.
| Za nevBpafino zdravljenja nI treba plačati—la sa vvpetna
Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljuAna, na jetrlk in ledvicah ne glede kako stara je bolerrn. Tajne molka bolezni adravim hitro, za stalno in tajno. Ziviene oaemofloett alaboat, zjpiba kreposti, napor, zaatmplenje in zguba vode. Pljuča, naduho Bronchitis, srine bolezni in plju&ne zdravim z mojo najnovejšo metodo. ... .ženske bolezni v ozadjn. beli tok in drug* zdravim za atalno. — Zastrupljanj* in vse druge kotne bolezni kakor priMe, ture, garje, otekline,—Modni tok i» druge bolezni. Prellče ln svetuje zastonj. Govorimo slovansko.
Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj v
Največja I AWf^QALE Srajce
Izbira	LOTH IN C HOUSE vseh v™t
klobukov. SWCorner26,J6CcntrjlPsrkAvc. jn Ceti.
RUDOLPH LAYER
LASTNIK
Obleke po mere na*a poaebnoflt.
DR. ZINS, 41
SO. CLARK ST.
between Randolph and Lake St*.
CHICAGO
tJradujt: od 8 ure zjut. do 8. ure zveier. V nedeljo: od » ure z)ut. do 4 ure po^
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovicc. mineralne vode in raznih neopojnih pijač.
1837 So. Fiik St. Tel. Canal 1405
Jako važno vpra.šaB|e?
"Ali sem že poslal zaostalo naročnino na "Pro!etarca"t S« net —
Stebri
"D&, hm . . . vse sile ... gospod |M ninnra in zopet dene smot-ko v usta. 44 Vrag vzemi volitve in tebe," si je mislil.
44Treba je, da sestavimo takoj odbor. Kandidata imamo, kajne?" veselo nadaljuje 1'avšič, drglajoč z rokama, kakor bi ga zeblo.
4 4 DA, hm . . . seveda ga imamo!" je rekel jezen trgovec.
4 4 Na vas se lahko zanesemo, vsekakor, samoobsebi umljivo. Prosim, pojdiva iskal še drugih!" In Pavšič je krepko prijel za debelo, mastno trgovčevo roko in ga odgnal dalje po vrtu.
4 4 Lep človek ta Pavšič," pripomni baronica Lahni, leno mahajoča s pahljačo.
"In bogat!" doda bankir jeva žena, gospa Majerjeva.
44A kdo je oni debeli gospod!" vpraša zopet baronica, zroč v neko visoko damo, ki je koketirala z majhnim častnikom z enim redom.
4 4 To je trgovec Pompe, tudi sila bogat človek,"
4 4 Bogat T" začudi se glavarjeva soproga, se vedno mahlajoča s pa-hlajčo. Tudi gospa Majerjeva je razprostrla svetlo pahljačo in pričela mahati ž njo, nalahno pregi-bujoče prste.
<40 čem govorite!" vpraša pri-bližavsa se advokatova soproga, gospa Zbirova.
"0 trgovcu Pompu." *1 Tfu! Ostuden človek. Svoje dni je bil majhen branjevec, a je dobil potem srečko za 50.000 lir. Njegova žena je navadna kme tica. Zato hodi vedno sam. Doma« pravijo, da jo strahovito potepa!"
Vse tri so se smejale. 4 4 Sedaj bo četvorka," reče zvoneče s svojim dekliškim glasom približavša se gospa Grumova; prikloni se damam ter naglo zopet odhiti. Njeno tolsto telo se je treslo, kakor bi bilo iz testa — Zatrobil se je poziv na četvorko. Dame in gospodje so se drenjali v salon, a pokazalo se je, da je premajhen za toliko število parov, in odločili so se za vrt. Drenjali so se zopet navzdol. Prišla je tudi Božena, ki je bila vsa mokra od vročine, spremljana od Eve in mladega moža v sila dolgem fraku in s črnimi brki.
Za njimi je prišlo nekaj mladih ljudi, ki so se smejali in šalili.
"Ah, was flir eine Dirne!" je rekel nekdo v družbi in ostali so se zopet busili v smeh. Bili so že pijani in ostali gostje so jih gledali mrmraje po strani.
Dame pred orkestrom so molčale in zardevale. Orkester je za-sviral, pari so stopili v vrste in ples se je zopet pričel. Iz velike trobente pa se jc čul enokoinerni debeli ho-ho in se odbijal po prvih parih ....
Ob štirih zvutraj se je Valon z Boženo poslovil in odpeljal.
Bil je povse zmueen in pobit. Cel večer ga je mučila ljubosumnost na starega Rubenca, dasi je skušal izbiti to misel iz glave. 4'Na kandidata smrti ne bom ljubosumen!" si je ponovil neštetokrat, dasi je bil sam tudi star in je poznal Rubenčevo vdanost do svoje žene. Ko je videl, da sivi predsednik zelo lepo občuje z Bo-žesno, mu je bilo, kakor da bi sedel na iglah. Ozlovoljen pa je bil tudi, ker je videl, da so nekateri tiho zgražali nad navzočnostjo Božene, katero so tudi omožene dame prezirale, katere p,a je on Hinatral za mnogo slabeje kakor njo.
V ušesih pa mu je šc vedno šumel debeli ho-ho-, ho-ho---
IV.
Volilna doba se je pričela s političnimi shodi. Vse stranke so tek movale v delavnosti, izdajale oklice, obljubovale in hvalile svoje kandidate na vse načine. Valon je govoril na raznih shodih in njegovi govori so se razširjevali v tisočih izvodih. Po shodu ga je spremljala Božena. Valon je postal zmeden in sila nervozen v tem boju, v katerem so z ene strani povzdigovali njegovo osebo v nebesa, drugi jo zopet grdili. Bile so tri stranke: konserva tivna je kandidirala Valona. Ta Htranka je bila najmočnejša. 4 4 Neodvisno meščanstvo": Mali obrtniki. rokodelci in nekaj trgovcev je nastopalo samostojno. To so bili ljudje, katerih pamet ni segala tako daleč, da bi spoznali gospodarske zakone, p,od katerimi so ginili. zahtevali so, da jih pod-
pira država. Tretja stranka je bila revolucijska. Njeni nauki ie niso bili znani ter so jih pojmili, ne izvzemsi politične voditelje te struje, le nejasno in megleno. Ta revolucijska «trnja je izdala list 44Organizator" in je kandidirala Josina, mladega, površnega človeka, ki ni imel posebnega ugleda in potrebnega znanja.
Na predvečer volitev se je ustavila pred hišo, kjer je stanovala Božena kočija in skočil je iz nje ves zasopel Pavšič v navadni obleki. Ta Pavšič je bil vodja agi-taeijskega odbora konservativne stranke. Bil je kakor rojen za agitatorja, ter je pri vsakih volitvah žrtvoval tisočake za propagando, za kar so mu konservativni listi peli zahvalne pesmi. Iskal je Valona povsod, a ga ni mogel najti, dokler ni domislil Božene.
Valon in Božena sta sedela pri odprtem oknu. Ko je Pavšič vstopil, je Valon naglo vstal, mu hitel naproti, ter mu krepko stisnil roko. Pavšič se je globoko priklonil Boženi ter na to prosil Valona, da,bi na samem govoril ž njim Odšla sta v sosedno sobo.
Mrak je legal na zemljo. Vrbovje cestnih kostanjev se je gibalo in vršelo. Na trgu je svirala godba in posamezni zvoki so prihajali od Božene, sedeče p.ri oknu. Postala je melanholična. Nekaj prijetno - žalostnega je ležalo v zraku. Iz uliee so se čuli trdi koraki delavcev, ki so stopali po tlaku. Nekateri so puŠili pipe in ča-
obraz je dobil izraz strogosti in odločnosti. To je nji dalo nov po-gum.
A govorila tisti večer nista nič več o tem.
"Sedaj seui ubit!" reče drugo jutro Valon, ko je vstal in se napravil. Zagledavsi časopis na zo-fi, ga je zmečkal in vrgel skozi okno.
Molče je sedla ona k zajutreku. Počasi je pomakala kruh v kavo.
4 4 Kaj bo sedaj s teboj, Bože-nat" vpraša tiho on iu gleda v kavo, kjer se je videla njegova ozka brada.
44Kako govoriš?" reče Božena ter jenja jesti.
4 4 Ti vendar veš, da ni nobenega izhoda. Jaz nisem strahopet-než. Umazan hočem biti med dostojnimi ljudmi."
Božena je prestrašena vstala in hodila po sobi; ustavila se je pred oknom in zamišljeno gledala v nebo.
(Dalje prihodnjič.)
DVE TRI 0 ORGANIZACIJI.
Socialno demokratična stranka mora biti sestavljena iz socialnih demokratov. To je menda tako jasno, da ni treba dokazovati. Toda — kdo je socialni demokrat? Marsikdo postavlja stvar na glavo pa misli: Socialni demokrat je vsak pristatš socialno - demokratične stranke. To se sliši tako, kakor da bi bilo zelo naravno. Pa
je vendar zmota. Nasprotniki s( sih je ozek in dolg curek dima lahko Ziul0V0ljujej0 8 tem, da sma
priplaval do okna. se malce "«Kjtrajo za liberalca človeka, ki gla
snje pri volitvah za liberalne kan didate, za klerikalca pa tistega, M ,ki daje svoj glas klerikalnemu Kje je gospod Pavšič? K» I kandidatu. Tako skromna pa ne vpraša ona in ni opazila njegove gme ¡n ne more Mti gooialno. dc
nil v sobo in zopet plazil ob zidu navzgor.
Valon seje vrnil k njej * bled.
11
potrtosti.
"Sedaj drdra kočija, čuj!" odvrne. "Odšel je po malih stop ni eah in se priporočil."
44Kaj ti je, Makso?" zavpije prestrašena, ko se je ozrla v nje-' gov bledi obraz. Zgrudil se je na zafa kakor onemogel, držeč v roki časopis.
44Kaj je?" ponovi zopet. Mol-če ji je pomolil časopis ter se nasmehnil kakor se nasmehujejo obsojenci.
Božena je vzela časopis. Bil je 4'Organizator". Tam na srednji strani je bilo nekaj debelega tiskano in podčrtano z rudečim svinčnikom. Pri čitanju je njen obraz vedno bolj bledel in ko je končala so ji roke omahnile in zrla je nemo v Valona, ki je podprl glavo. Ta ponosni človek, ki je imel toliko ljudi podrejenih, ki je samozavestno govoril na par-lamentskeni odru. je sedaj jokal. Skozi prste so mu kapale solze in se zlivale v francosko bradico.
"Lopovi!" sikne Božena in pogleda zamišljeno skozi okno.
44Organizator" je prinesel u-vodnik: 44Stebri družbe", v katerem je bilo citati: Predvsem se kandidatova zmožnost spoznava po njegovem življenju. Kdor stopa v politiko, mora imeti čisto vest. Ali pa jo ima naš protikandidat "Makso Valon. V imenu vere in države kandidira v državni zbor. Na svojem zadnjem shodu v Dolgem dolu, je pripovedoval, da je naša stranka za prosto ljubezen in da hoče odpraviti zakon. To je govoril Valon. ki živi v konkubinatu z neko bivšo igralko, kateri plačuje mesečno 500 kron in še več in je tako broz-obrazen, da vodi svojo priležni-co po političnih shodih s seboj ter se ne sramuje govoriti o stvareh, katerih sam v življenju ne zanika itd. itd. List je prinesel vse podrobnosti iz njegovega življenja in razmerja 'med njim in Boženo.
Bil je uničen!
44Kaj hočejo sedaj od tebe?" vpraša Božena strahoma.
44Da tožim!" 44 Josina t" "Da!"
Zopet je nastala tišina. Po ulici je vpil mlad človek z belim predpasnikom: Sladoled! Sla-do-o-l-e-ed!" Od trenotka do tre-notka se je prikradel temen in pijan zvok godbe v sobo in veter je potegnil, da so /ašumeli kostanji.
44Ali boš tožil?" vpraša ga zopet ona.
Ni se ganil. Zasmilil se ji je ta starec, uničen radi nje. Kostanji so šumeli neprestano in od daleč je se bilo slišati čisti glas prod®^ jalca: "Sla-do-led!"
Končno se je Valon zravnal. Oči so mu bile mokre, a njegov
mokratična stranka. Od tistega, ki hoče veljati /.:i socialnega demokrata, se mora zahtevati mnogo več.
Prvo, kar se je že mnogokrat naglašalo, je organizacija. Socialni demokrat mora biti organiziran. Socialna demokracija je po-litična stranka: socialni demokrat mora torej biti politično organiziran. Kdor ni politično organiziran, ni socialni demokrat in nima pravice, imenovati se tako, pa če bi zahajal na vse shode, če bi bil najzvestejši član svoje stro-
tedaj šele bo lahko dalo družbi tisto obliko, ki jo potrebuje.
Do politične moči ne more delavstvo priti drugače kakor s po-ltičnim bojem. Političnega boja ne more voditi drugače kakor s politično organizacijo.	» '
Kdor ni član politične organizacije, je torej za socialno - demokratično stranko toliko vreden kolikor muha, ki leta po zraku pa sede zdaj sem, zdaj tja.
Kdo naj se bojuje za delavce, če se ne bodo bojevali delavci sami? To naj bi nreudarili tisti, ki se radi pobahajo: 4 4 Socialdemokrat sem!" — ki pa niso člani politične organizacije in se brigajo zanjo toliko kolikor za lanski sneg.
V čem je moč socialno - demokratične stranke? Ne.v mnogih takih, ki nosijo rdeče kravate in se bijejo po prsih, ampak samo v organizaciji. Deset organiziranih, ki so zavedni, ki izpolnjujejo svoje dolžnosti in opravljajo socialno - demokratično delo, je več vredno kakor sto kričačev.
To naj premislijo naši delavci; po tem naj se ravnajo. Kdor ni politično organiziran, ni in ne more biti socialni demokrat, ■i—i 'i • .....—
— V angleškem državnem zboru se je zaključila razprava o ženski volilni pravici. Zanimivo je, da je za žensko volilno pravico nastopila konservativna stranka, proti njej pa liberalna z ministrskim predsednikom Asquithom na čelu. Seveda ni šlo tu za splošno volilno pravico žensk, ampak le za nekakšno damsko volilno pravico. Tiste privilegirane dame, ki že smejo voliti v občinah in grofijah, naj bi dobile to pravico tudi za parlament. Tudi niso bili v konservativni stranki vso člaui enakega mnenja. Tako je n. pr. Balfour4iil za načrt^ illmrchill pa je 4iejal, da je protidemokrati-čen. Ministrske predsednik As-quith je rekel, da se mu zdi bolje, ohraniti steno med obema spoloma, ki obstoja tudi v parlamentarnih sistemih drugih držav. V drugem čitanju je bilo 299 glasov za načrt, 190 pa proti. Ko pa se je glasovalo, načrt izročiti komisiji, se je ta predlog odklonil s 320 glasovi proti 175. V sedanjem zasedanju je torej načrt ta-kovne organizacije in če bi nosil kakor odpravljen, najbolj rdeče kravate.
Socialni demokrat mora biti politično organiziran. To je prvi pogoj, ki se mora na vsak način izpolnjevati. Tu ne opravičuje noben izgovor. Zakaj?
Socialna demokracija je stranka delavstva. Vsa njena moč tiči j v delavstvu. To je vse drugače, kakor pri drugih strankah, v ka-	_ ,	,
torih jo mero,Kino vodstvo. Poli- Nekoliko afonzmov in podobnih
*	• i	rekov
tično združeno delavstvo — to je	•
socialno - demokratična stranka. I Pober pes je boljši kot hudobni Združitev pa ne sme viseti v zrA- i človek, ku: taka mora biti, da se lahko
vidi in prime. Stalna mora biti. Marsikdo, ki nosi rede in odli-Taka, da se lahko zanaša sama \ kovanja na prsih, zaslužil bi vrv
nase. Taka združtev pa mora biti za vrat.
i i • le organizacija.
Pravimo: združitev zavednega ^ Tudi patriarh krade, če je la-delavstva je socialno - demokra- čen. tirna stranka. Združitev pa seve- j
da ni več vredna, če je le na sve-' Lakota se rablja (krvnika) ne tu. kakor kup desek ali prsti. Na-1 boji.J men te združitve je delo in sicer
V Egiptu so suhe krave požrle debele. Danes pa požirajo debeli kapitalisti drobne (suhe) malo-obrtnike.
Bolezen v križcih.
To zelo bolečo vrsto revmatiz-ma, ki p,rime hrbtne mišice, je po mnenju znamenitih zdravnikov popisavati slabi higijeni, osobito Uepripravni hrani in pijači. To je mogoče tudi vzrok vsakega rev-matizma. Oni, ki slučajno trpe na tej bolezui, morajo skrbeti, da njihovi prebavni organi delajo s polno silo, da jedo samo redilno hrano in morajo paziti na najman-je nerednosti v delovanju njihovega telesa. Zamorejo se vedno zanesti na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ktero hitro izčisti cel prebavni sestav od slabih snovij, ojači živce in izčisti kri. Rabi naj se v boleznih želodca, drobovja, krvi in živcev. Rabite ga takoj, ko čutite ,da se vam zmanjšuje tek in da začne vaše telo slabiti.
V lekarnah Jos. Triner, 1333— 1339 So. Ashland Ave. Chicago, IU.
— V Albaniji še niso povsem končani nemiri. V tibraškem kraju so bili zopet boji med turškimi četami in arnavtskimi vstaši. Več upornikov so Turki vjeli in poslali pred vojno sodišče. V Prevezo je odšel turški parnik z 32 težkimi topovi.
FRANK UDOVID,
EKSPRESMAN
1343 W. 18th Street
pri Blue Island Ave.
CHICAGO, ILLINOIS
Prevaža poH&tvo, premog, drva in drugo. Oglasite ne pri niem.
Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico.
PRVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
kjer točt dobra vin» in inportirmno pilzentko pivo. Prodaja vina na salune in nadrobno.
Ani. Schnabl,
cor. Trumbull ave. in 26. Str., Chicago, lil
Gostilna pri Blažu.
1832 So. Center Ave.,
CHICAGO, ILL.
Sveže pivo v sodčekih in buteljkoh prve vrste. — Unijske smodke in druga različna pijača—prima—ki spada v gostilniško obrt.
MODERNO KEGLJIŠČE!
Blaž Kaltineger.
P
R. RICHTEIVC
"P AI N-H
EXPELLER
Kaj ti koristijo močne milic«, če trpiš na revmatiemu.
PAIN-EXPELLER
dobro vdrfiijcn. ti tako) ola)Aa boUtla« Is «Hlatraui u)ib ?<rok*. Po 26c iu tik*, v «Hb lekarnah
J. Ul Richter 4 Co.. 215 Purl St.
NEW YORK
ypastts ua var*t rut znamko ■ sidrom.

v
JOS. PREZEL,
Slovenski Groccriji, 1932 West 22nd Street,
med Robey in Lincoln ul.
VOZI IVA. DOM.
ROJAKI * Waukeoan"1
■ - Ce koeete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k
B. Mahnich-u,
714 Market Street, Naukegan.
Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjamc, naj se prepiča.
Joseph Kratky,
1645 W. 21st Pl., Chicago, ni.
Izdelovalec najfinejših ci**r vsake vrste.l
Na debelo in drobno.
Sodrugi! Priporočajte hrvat-.kim delavcem "Radničko Stražo," edini hrvatski socialistični list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chicago, ni	t
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALO ON
s modernim kegljiščen
Svete pivo v sodčkih ia buteljka* ia druge rasnovrstne pijače ter unijake snsodke. Potniki dob« čedno presto-¿išče ta nizko ceno.
Poatrezba točna in is borna.
Vsem Slovencem in drugim 81oi se toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
1626 So. Centre Ave. Chicago
Vse pritožbe
glede uredništva in upravni-štva naj se pošiljajo direkno predsedniku "Jugoslov. del. tisk. družbe" Franku Pod-lipcu, 604 N. Curtis, Chicago, lil.
tako delo. s kakersnim so najbolj
Hlepivec (štrt'lxTizkorišča Iju-
gotovo dosežejo cilji. Torej taka <Hj kakor, plezavee klineev na le-zdruiitev, ki spoznava svoje cilje, «tvi: najprej.» jih išče z rokami, ki najde pota in sredstva in ki potem pa hodi po njih. lahko uravna delo tako, da pride j	#
po določenih potih z najuspeinej-' Kdor zakone (postave) daje. simi sredstvi do pravega cilja. Ži- naj jih prvi sam spoštuje, va združitev! Taka celota, ki dela
z vsemi udi. z vsemi čutili, z vsem umom za. skupni cilj. Taka celota, ki ma vse ude, vsa čutila, ves razum.
Delo za skupni cilj * jo raznovrstno. Le tedaj so moro opraviti, če so primerno razdeli in če vsak
Vsak norec si skuha kosilo, kadar ima že vse pripravljeno.
Dobra stolp.
žena je boljša kot zlat
Majhno tatovo obešajo, pred ve-
opravlja svojo delo tako, da se likimi snemajo pa klobuke
delo vseh udov natančno vjema.
Le v organizaciji jo to mogočo. Zato jo organizacija predpogoj smotrenega socialno -
"F. 8.
NOTA: Vse prijatelje in znan-demokrat- ce izven Chicage obveščam, da čn< ga dela in zato mora biti so- sem se preselil. Naslov se glasi: cialni demokrat politično organi- 2647 So. Millard Ave. Chicago, ziran.	; ni. Toliko v pojasnilo, da ne bo
Zakaj politično?	kdo pisaril na stari naslov.
Socialna demokracija je poli-1	Jože Zavertnik, st.
tična stranka. Ona ima opravljati j	-
politične naloge delavstva. Kapi » Slov. soc. klub Slovenija, št. 20 talizem gospoduje v sedanji druž- Indianapolis, Ind. bo imel svoje bi s svojo gospodarsko močjo; to- redne mesečno seje vsako 3. ne-da oblika to moči jo politična in dijo v mesecu ob pol treh popol-doklor mu delavstvo na tem po- dno. Seje se vršijo v dvorani An-lju no izvijc iz rok. so no more tona Hvaliea. 717 Warman ave. osvoboditi. Delavstvo mora do J Organizator Vi Sroj. biti politično moč v svoje roke;' Tajnik F. Oodina W. Pearl St.
POZOR!	POZOR!
JOIIN HROVAT, Ilrvatsko-slovenski brivec se priporoča jugoslovanom za mnogo-brojen obisk. Brivnica prvega razreda. 1707 S. Center ave., CHICAGO.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
NA 113 MILWAUKEE AVE., KENOSHA, WIS.
Telefon 1199.
Angleščina
brez učitelja! Slovensko An-gleftka Slovnica, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. US St.. New York. N*Y.
Pišite po cenik knjig!
Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko.	Se priporoča
John Mladič
2236 So. Wood St. Chicago
Leopold Saltiel
ODVRNIX ▼ kaaeaskih in eirilaik aadmfc. Auto Phon« 0005.
Offies Phon« Main 8065
Residence Phone Irwiag 417«
UBAD: 27 METROPOLITAN BLOCK
Severoaap. of el Randolpk in La Salle oliee Stanovanje: 1217 Sheridan IT tad.
Aka hO(Vs dobro naravno vino piti, oglasi se pri
JOS. BERNARD-U
1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal 842	CHICAGO
Pri njemu dobiS najbolja kalifornijska in importirana vina.
Najbolj ie in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodaj
pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted St., Chicago
Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik za notranje bolaml ln ranocelnlk.
ImravniAka preiskava trn» * nI ačno— plačati je le tdavila, 1924 -26 Blue Islan« Ave., Chicago. Za dne uro: Od 1 do » popol. Od 7 do 9 sveč er. Iivea Chieaft živeči bolniki naj piitilo slo▼ enaki.
Valentin Potisek
gostilničar i
1237-lst St.. La Salle. Ill
Toti n», foatUoi p»dr.j«n. pljaM m prt poro A* ro)*ko«n m obUn vbiak.
j