V.   Glede   nemške   in   skandinavske  književnosti
velja pri nas praviloma načelo, da ju čitamo v nemškem jeziku, zato jih ne omenjam na tem mestu; kvečjemu da bi se Bjornsonove krasne kmetske novele za naše ljudstvo prevedle.
VI.   Od Slovanov izločim Hrvate in Srbe, ker njihovo pripovedno slovstvo (Šenoo, Tomiča, Gjalskega) čitamo lahko v njih jeziku. Samo glede srbskih narodnih pesmi bi bilo zelo želeti, da se tiskajo v latinici in postanejo tako dostopne tudi našim širšim slojem. Saj so vendar tako krasne, da je tudi celo Goethe že pred 100   leti   njih   krasoto   spoznal   in   jih  celo prevajal.
Od bolgarskega slovstva ne poznam nič, kar bi bilo svetovnoslavnega.
Zato pa bi tem nujneje poudarjal potrebo, da se obrne večja pozornost češki literaturi, posebno Svatopluku Čehu, ki je znan po svojih krasnih zgodovinskih povestih, potem Vrhlickemu in njegovim izbornim novelam, dalje Jirasku, od katerega imamo sicer (dvakrat prevedene) »Pasjeglavce«, a   bi   tudi   povesti   »Proti vsem«   in   »Pobratimstvo«
zaslužili, da se preve-deta. Od romantičnega Zeverja priporočampo-vest »Amis in Amil« in od Gabriele Preis-sove njene  novele.
Iz bogate ruske literature bi priporočal za čimprejšnje prevajanje, oziroma obelo-danjenje : Andrejev: »V megli« , G o g o 1 j a »Mirgorod« in »Mrtve duše«, Gorkega novele in povesti, posebno »Trije« in »Ilija«, Tolstojevi deli »Ana Ka-renina« in »Vojna in mir«. Ravnotako nujno je, da se prevedejo Turgenjeva »Otec in sinovi« (slovenski prevod, dokaj dober, je že pošel), Dostojevskega »Razkolnikov«, »Bratje Karamazov« in »Demon«. Tudi Puškinove povesti »Hetmanova hči« (ki je razprodana) ter epske pesnitve »Vjetnik v Kavkazu«, »Cigan« in  »Tolovajski bratje«  naj bi se prevedle.
Izmed Poljakov imamo Sienkievicza skoro v celoti preloženega, in tudi nekaj malega od E. Or-zeszkove. Od slednje naj bi se vendar preložilo »Bene nati«, »Avstralci« in »Iskre«. Omeniti moram izmed modernih Przybyszevskega, enega naj-duhovitejših pisateljev, ki pa bo zanimal pač le literarne  gurmande.
Iz svetovne literature, ki je onkraj velike luže v Ameriki vzrastla, je imenovati le humorista Mark Twaina in pa kot mladinskega pisatelja Cooperja, ki bi tudi zaslužil, da se prevede za naše mladinsko slovstvo. Ravnotako bi bilo želeti, da dobimo že vendar enkrat »Robinsona Cruzoe« v dobrem prevodu in primerni opremi. Semkaj spadajo tudi Bret Har-tejeve kalifornske povesti in pa Jules Verne -j e v e fantastično-znanstvene povesti. Naši malčki so s primernim čtivom že precej dobro peskrbljeni, a naši odrasli mladini manjka vsepovsod primernega in
NORflDUNGIflN.
zanimivega čtiva v slovenskem "jeziku. — Kar sem tu omenil, ni in ne more biti popolno, ker je subjektivni okus povsod drug; zato pa sem namenoma izpustil one pisatelje, ki ugajajo bolj vsled tendence kakor vsled velikosti svojih  del.
Organizacijo prevajanja si predstavljam takole, da bi vsi naši literarni zavodi in izdajatelji na podlagi določenega programa, ki bi ga za vsako leto v sporazumu med seboj razdelili, sami razpisavali oziroma oddajali prevode del, ki jih oni sami določijo, ne pa, da bi od slučaja do slučaja šele čakali,  da pride kak predlog prednje.     R. Gradovin.
K   članku:   Razstava   za   cerkveno   umetnost   v
»Dom in Svetu« št. 2, 1. 1913. V katalogu razstave cerkvene umetnosti je bilo moje ime tako čudno navedeno in vmešano, da jih je mnogo verovalo, da sem jaz započetnik oltarja, namenjenega cerkvi sv. Duha.i Mučno mi je, da se to mnenje še danes zavlačuje. Slikar Ferdinand Andri je avtor mozaikov; avtor oltarja pa meni popolnoma nepoznani arhitekt Holub. Torej jaz nimam ne pravice pa tudi ne želje biti v kakršnikoli zvezi s temi objekti. Kar se tiče cerkve sv. Duha, povem, da se je zavrgla moja osnova celokupnega. Kar je ostalo, je zastrupljen kompromis brez glave. Le kripta — vkolikor doslej gotova — je sad odkritosrčnega, neposrednega sporazumljenja med mano in iniciatorjem stavbe. Naj bo to rečeno v spomin, da so komiteji in vmešavanja velikih gospodov v takih zadevah, skoro brez izjeme, kar črvi najsilnejšemu deblu. Kako in od koga se cerkev zakončuje — odkar sem se jaz poslovil —- tega ne vem.
Jos. Plečnik.
Naše slike. Rab. Med Kvarnerskimi otoki eden najodličnejših, ki obeta lepo bodočnost, je Rab. Že v stari hrvaški zgodovini je igral Rab svojo vlogo, in v beneških časih je bilo mesto Rab eno najvažnejših postojank na trgovski poti iz Vzhoda v Benetke. Bil je včasih pod hrvaškimi kralji, včasih samostojen, včasih podložen Benetkam, kakor je nanesla sreča, dokler ni z drugimi otoki prišel pod Avstrijo. Rab se odlikuje pred drugimi otoki po svoji vegetaciji. Gole skale utrudijo oko, ko potujemo ob sicer tako zanimivi in krasni dalmatinski obali. Rab sam ima še svoje gozdove, izborne vinograde in bujno južno rastlinstvo. S pridnim obdelovanjem se da narediti iz tega otoka pravi raj. Kakor je Kuppelwieser na prej tako za-ničevanih in zapuščenih Brionskih otokih pred Puljem v kratkem času ustvaril svetovnoznano kulturo, tako bi se dala ob vsej naši jadranski obali ustvariti Riviera, ki bi se lahko kosala s francosko ali italijansko. Za Lošinjem je Rab vzbudil pozornost. Dunajska občina je na Rabu že zgradila zdravilišče in vedno pogosteje
1 Besedilo v Katalogu se glasi: Altar und Altarwand fiir die von J. Plečnik (in Prag) entworfene Kirche zum heil. Geist in Wien (Ottakring). Gesamtkomposition von J. Plečnik und Ferdinand Andri in Wien. Altar entworfen von Adolf Holub in Wien, ausgefuhrt unter dessen Leitung von Oreste Bastreri in Wien (Marmorarbeiten) und H. Faustner in Wien (Metallarbeiten). Mosaik entworfen von Ferdinand Andri, ausgefuhrt unter dessen Leitung von der Tiroler Glas-malerei und Mosaik-Anstalt (Neuhauser, dr. Jele & Comp.) in Innsbruck,
-    118    —