OSREDNJA ^junica ..»■v^SKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini o- a i• *bb. postale I gruppo vitMlU bilo dovolj za obsodbo, ampak le za oprostitev zaradi pomanjkanja dokazu,. In končno, tožilec Pascoli Ni res, pravijo sodniki, da je totHčUTodFe-dil Farrovo potovanje v Švi.o, ki ni sodilo v njegovo pristojnost. Te obtožbe so ga torej povsem oprostili, zaradi pomanjkanja dokazov pa so ga oprostili obtožbe, da j Farrovo poročilo skril in ga ni izročil preiskovalnemu sodniku. Tako torej, splošna oprostitev z izjemo primera goriške časnikarke. Do tega primera je prišlo med prvim in drugim procesom, to je tedaj, ko so bili prvotni obtoženci že oproščeni. Prav tu pa je globlji pomen razsodbe: na ta način so sodniki odpravili iz procesa zasebne stranke, torej tiste, ki so preživeli leto dni v zaporu, ne da bi vedeli zakaj. Preiskava je, po mnenju sodnikov, potekala v popolnem redu in z veliko, preveliko vnemo preiskovalcev, ki pa za to ne morejo nositi nobene odgovornosti. Tisti, ki so se tc’" i trudili pri ugotavljanju resni- ce, so bili torej odrinjeni vstran: sodniki so ovrgli vse njihovo delo in se odločili za najbolj blago razsodbo, ki bi jo lahko pričakovali. V dolgi zgodbi sodnega razvoja dogodkov o petoveljskem atentatu se je tako včeraj nečastno zaključilo še eno poglavje. Naslednje se bo začelo 7. junija, ko bodo sedeli na zatožni klopi še vedno Resen in ostali -rvotni obtoženci, še vedno ood obtožbo petoveljskega atentata. Pa tudi ta proces se ne bo zaključil Rikaj. '■'Zagovorniki Mingareilija' in ostalih bodo verjetno vložili priziv proti oprostitvam zaradi pomanjkanja dokazov in zahtevali popolno o-prostitev. Tudi zastopniki zasebnih strank se bodo pritožili, ker jim sodišče ni priznalo pravice do odškodnine (dlje njihovega pritožba ne more seči, ker to prepoveduje zakonik), verjetno pa bo vložil priziv tudi tožilec dr. Fortuna. Žal sedaj lahko rečemo le verjetno, kajti tožilec. ki je od začetka vodil preiskavo in ki je v začetni fazi pokazal veliko zanimanje ter proučeval realne hipoteze izkrivljanja te preiskave. je v zadnjih dneh odpovedal. Najprej je z nedavnimi utemeljitva mi v obtožnici precej omilil trditve o odgovornosti obtožencev, včeraj pa sploh ni prisostvoval branju razsodbe in torej nj znano, kaj namerava ukreniti po tej razsodbi. BOJAN BREZIGAR £ <'•«> ' 'A General Dino Mingarelli, ki; je pred petimi leti pričal pred tržaškim sodiščem Zgodba brez konca Nečastno se je končalo še eno poglavje zgodbe brez konca o petoveljskem atentatu, o procesih In o preiskavah, ki so sledile temu a-tontatu. Beneški sodniki so se včeraj oprijeli bilke, ki jo vsebuje o-prostitev zaradi pomanjkanja dokazov in s tem potrdili vtis, ki smo ga imeli že od vsega začetka tega procesa: vtis, da se v Benetkah ne bo razkrilo ozadje preiskave o petoveljskem atentatu, in še manj razkrili odgovornih za atentat. Očitno se nismo motili. S skoraj popolno oprostitvijo Pascolija, Mingareilija, Chirica in Farra, smo še enkrat prejeli potrditev, da državne inštitucije ne smejo na zatožno klop. Dejstvo, da sta se na njej hkrati znašla državni tožilec in general karabinjerjev, je le »spodrsljaj* v praksi, ki jo je treba vsekakor ohraniti. Tako je bilo treba najprej preprečiti vsako dejavnost prvotnim obtožencem, ki so bili resnični tožilci na tem procesu in to so sodniki naredili. Treba je bilo tudi nekako izvleči iz kaše vidne predstavnike inštitucij in tudi tu sodniki niso odpovedali. Končano je torej poglavje, ki je, skoraj sedem let po atentatu, v katerem so izgubili življenje trije karabinjerji, v začetku obetalo, da bo končno pojasnilo nekatere okoliščine atentata, ki je nedvomno eden najhujših v naši deželi v vseh povojnih letih. Kot ic drugod, kot v Ca-tanzaru — da navedemo Ic zadnji, najočitnejši primer — je tudi tukaj ostalo zavito v temo resničuo ozadje dogodkov, ki označujejo začetek tiste strategije napetosti, ki je v vsej državi terjala toliko človeških življenj. Vloga, ki jo je imela pri tem obveščevalna služba SID Je še vedno nepojasnjena in prav tako so neznani resnični atentatorji. Menili smo, da so za to krivi Usti, ki niso vodili preiskave v pravo smer in so jo usmerjali proti šestim mladim Goričanom, čeprav so vedeli, da proti njim nimajo nobenih oprijemljivih dokazov, a očitno smo se motili, /a to krivdo ne bo plačal nihče, razen šesterice, ki je presedela leto dni v zaporu. Plačal ne bo nihče od tistih, ki so za šesterico pripravljali obsodbo na dosmrtno ječo. Od atentata, od prvega procesa je preteklo že mnogo let. Vsi trije karabinjerski častniki so bili medtem že povašani. Mingarelli je postal general, Farro podp. Ikovnik, Chirico pa major. Tako se Jim je »inštitucija* oddolžila za njihov trud. Manjka jim le še kolajna, (bbr) krogi ustvarjajo okrog te problematike, je ob začetku svojih izvajanj opozoril tudi predavatelj, ki ga je prisotnim predstavil predstavnik beneškega študijskega centra Nediža prof. Bepino Crisetig. Dr. šiškovič je nato pojasnil faktorje, ki vplivajo na napačno razumevanje problema narodnostnih manjšin, zlasti na poudarjanje subjektivnih elementov na škodo objektivnih dejstev ter na hoteno ali podzavestno zamenjavanje pojma narodnosti s pojmom državljanstva. Nato se je lotil analize definicij narodnostnih in drugih manjšin, izhajajoč iz definicije, ki jo je v svojem poročilu podal sekretar OZN I. 1970. Tako se pri definiciji narodnostne manjšine danes upoštevajo naslednji faktorji: jezikovne in kulturne posebnosti, avtohtonost prebivalstva, obstoj posebne skupine (tudi v primeru, da ni zavesti o pripadnosti); irelevantni sta pri tem številčnost skupine in kompaktnost naselitve; taka skupina je lahko del naroda, ki živi v drugi državi. Pri identifikaciji takih skupnosti se teoretiki in politiki poslužujejo subjektivnih in objektivnih kiterijev, vendar poudarjanje prvih večkrat prikriva asimilacijske pritiske; zahteva po avtoidentifikaciji skupnosti pa pomeni, da se pri priznanju njenega obstoja ne mislijo upoštevati objektivni faktorji. V primerih, ko obstoja neke skupnosti ni mogoče zanikati, se postavlja problem njene številčnosti, čeprav so mednarodni organizmi ta kriterij zavrnili, ker pomeni diskriminacijo do manj številčnih skupnosti. Preštevanje neke skupnosti pa po drugi strani pomeni tudi predpostavljanje subjektivnih kriterijev objektivnim. Ko hočejo zanikati pravice neki manjšini, se po zanikanju obstoja in ugotavljanju števila pojavijo še tri stopnje: diverzifikacija pravic na osnovi zahteve po izražanju volje do uživanja teh pravic; ponovna zahteva po izražanju volje, da zaščitni mehanizem steče; postavljanje ovir pri uporabi teh mehanizmov. Če demokratični odnosi omogočijo priznanje manjšinske skupnosti, vsebuje to priznanje tudi dodelitev individualnih in kolektivnih pravic, ki še med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Gre za pravice na področju jezika, šolstva, kulture, teritorialnega in sociockonomskega razvoja, založništva in informatike, posebnih organizacij manjšine, stikov z matičnim narodom. Pravice morajo torej izhajati iz globalnega gledanja na manjšinsko skupnost, ki je družba v malem in se mora kot taka razvijati harmonično z večinsko skupnostjo. Pomanjkanje zaščite zato prej ali slej povroči naspro-! tovanja in nestrpnosti. V drugem delu predavanja se j* 1 dr. Šiškovič pobliže dotaknil prt* blemov Slovencev v videmski pokrajini. Omenil je zlasti dve pozitivni dejstvi, ki izhajata iz sicer kritizirane ankete predsedstva vlade: predsedstvo vlade je ugotovilo 21 občin, kjer naj bi živela skupnost, ki se po govoru razlikuje od večine prebivalstva; 18 občin je to jezikovno različnust potrdilo. Objektivno stanje je torej znano, postavlja pa se nov problem: gre za Izolirano manjšino ali za skupnost, Id je povezana s Slovenci v Trstu, G rici, na Koroškem in v sami Sloveniji. Odgovora sta dva: ali se povezanost zanika ali pa se priznava na osnovi objektivnih in nekaterih subjektivnih dejstev. Zanikanje povezanosti prinaša seveda tudi omejevanje pravic, medtem ko predpostavlja priznavanje globalno gledanje na zaščito, kar pomeni teritorialno globalnost, globalnost pravic in globalnost sektorjev dejavnosti. V odnosu do slovenske manjšine se danes pojavljajo dokaj čudna gledanja: ne zanika se obstoj Slovencev v Trstu in Gorici, niti ne »slovenske* posebnosti na Videmskem, zanikuje pa se povezanost o-beh skupnosti ali vsaj globalna rešitev, češ da videmski Slovenci niso dovolj zreli za nekatere pravice, skuša se diverzificirati zaščita po različnih stopnjah, priznava se možnost posebnih pravic na področju jezika, šolstva in kulture, ne pa tudi na teritorialnem in socio-ekonomskem področju, na področju posebnih organov in posebnih predstavništev. Na Videmskem se kot strašilo postavlja šola, na Tržaškem dvojezičnost. Vsa ta gledanja. Id nasprotujejo rešitvi vprašanja za- ŽIVA GRUDEN (Nadaljevanje na šesti strani) RESOLUCIJA DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Globalna zaščita za mirno sožitje Kot smo že u soboto poročali, je dolinski občinski svet soglasno odobril resolucijo o nujnosti hitrega uresničevanja vseh določb osimskih sporazumov z zahtevo po globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Resolucija, ki nosi podpise predstavnikov KPI, PSI, KD in SSk, se glasi: PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO V PRIPRAVLJALNEM ODBORU LOKACIJA CENTRA ZA RAZISKAVE OSREDNJA TEMA JAVNIH RAZPRAV Drevi bosta izrekli svoje stališče pokrajina in zgoniška občina, v četrtek gorska skupnost, v petek tržaški občinski svet V RICMANJIH LETOS MANJ ŽIVO JOŽEFOVO NI VEČ TAKO VABLJIVO •IlilliiiliinaaiiiiiiiHiiMiiiiiniiiMiimiMiiiiuillliMiiliHumimiaiiiiiiiMiimnMillilllliiMliMllIlllliIllIlliliiiiii OB MEDNARODNEM LETU OTROKA OTROCI IN GLEDALIŠČE: POBUDE ZA ZBLIŽANJE (Občinski svet je večkrat soglasno ocenil osimske sporazume med republiko Italijo in SFR Jugoslavijo kot dragoceno zgodovinsko dejanje in prispevek za mir in sodelovanje med obema državama in zahteval njihovo hitro in korektno Uresničitev. Občinski svet je po poteku dobrih treh let obravnaval rezultate in realizacijo teh zgodovinskih sporazumov, ki bi morah v naših krajih in ob celotni meji razvijati blagostanje, nova produktivna delovna mesta, mednarodno kooperacijo, prijateljsko in enakopravno sožitje med tu živečimi narodnostmi, biti izvirni zgled mednarodnega, aktivnega miroljubnega sožitja in ugotovil 1) da je precejšnji del tržaškega prebivalstva nasedel strumentali-stični, nazadnjaški, šovinistični in provincialistični politiki, ki v bistvu odklanja vse enkratne in zgodovinske prednosti Osima za obnovitev mednarodne vloge Trsta in dežele FJK; 2) da se je del tržaškega prebivalstva hote ali nevede odrekel lastni in življenjski perspektivi razvoja svojega mesta in mladih rodov, kar je neobhodno potrebno za zajezitev žc večletnega hirajočega demografskega stanja; 3) da je antiosimski tabor simbol zaprtosti, strahu pred enakopravnostjo svojih sodržavljanov slovenske narodnosti, nosilec zahtev posebnih privilegijev, ki naj bodo nadomestek lastni nesposobnosti za prenavljanje in preusmeritev sebe in naše družbe tako na ravni produktivnih dejavnosti in podjetnosti, kot v pomanjkanju smisla za pre-osnovo tržaške družbe na področju storitev in kulture; 4) vse to je hudo prizadejalo družbeno angažiranost in demokratično stopnjo dela našega prebivalstva, ki je izven naše pokrajine vedno bolj pogosto deležno kritičnih sodb, ki škodujejo in zmanjšujejo ugled Trsta; 5) da je od skupnih 300 milijard 243 milijard namenjenih za inve-r*iclje v tržaški pokrajini, ki ni še do danes zaradi pomanjkanja e-notnosti v političnem vodenju me- Prejšnji teden se je sestalo deželno vodstvo PSDI, ki je med drugim soglasno odobrilo dokument o pravni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, ki ga je izdelala tržaška federacija. Po raznih načelnih izjavah je to prvi razčlenjeni dokument socialdemokratske stranke o tem problemu in ga je zato vredno zabeležiti. Uvodni del dokumenta Dravi, da so pregledali zakonske osnutke za zaščito manjšine, ki so jih predložile KPI, PSI in SSk, in da so socialdemokrati mnenja, da je potrebno odobrili zakonsko besedilo, ki naj zaščiti pravice slovenske manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Glede že predloženih osnutkov ima PSDI »hude pomisleke* glede izvajanja tistih določb osnutkov, ki narekujejo obvezno dvojezičnost v vseh političnih, upravnih in sodnih forumih, ker bi to dalo povod za »zapletene procedure*, ki bi bile v nekaterih primerih nepotrebne, ali pa iz ekonomskega vidika neizvedljive. Dokument PSDI kot primer navaja namestitev določenega števila prevajalcev, ki bi bilo gotovo »zelo visoko*. Najbolj korekten način, kako se lotiti te problematike, je po mnenju PSDI najprej ta, da bi »skrbno preverili dimenzije in potrebe slovenske manjšine*, nato pa naj bi te potrebe vključili v zakon, ki naj vsebuje devet točk, ki jih dokument PSDI takole našteva: 1. Pravica manjšine do rabe slovenskega jezika in njene uporabe z vsemi sredstvi difuzije. 2. Pravica Slovencev, da se poslužujejo materinega jezika v vseh izvoljenih svetih krajevnih ustanov, iz česar izhaja za te ustanove obveza. da zagotovijo prisotnost tolmačev. ki naj prevedejo posege. 3. Pravica manjšin, da v sodnih forumih izpolnijo zasebne akte dvojezično, opremljene z italijanskim besedilom, in da zahtevajo od sodnikov vseh vrst jn stopenj, da se njihovi sklepi izpolnijo v isti o-biiki. 4 Namestitev ustreznega števila dvojezičnih uradnikov v jezikovno mešanih občinah, s čimer naj se zagotovi dejansko izvajanje pravice do uporabe slovenskega jezika. 5. Prisotnost predstavnikov slo venske manjšine v šolskih svetih v ustreznem številu, ki naj ne bo nižje od številčnega razmerja, ki obstaja med slovensko in italijansko šolsko populacijo. 6. Uvedba ukrepov za pomoč slovenskim šolskim, kulturnim, rekreacijskim iti športnim ustanovam, kar naj se uresniči z ustanovitvijo posebnega deželnega sklada. sta in upravljanju sporazumov sposobna zgrabiti za priložnost, ki ne more biti večna in Id pomeni dostojno življenje in perspektivo nas vseh; 6) da so še posebno v šovinističnih narodnostno nestrpnih krogih, ki ne predstavljajo večine, sprožili gonjo in sovraštvo do Slovencev in na različne načine pozivajo italijansko javno mnenje, naj se pro-tivi priznanju pravic zaščite sodržavljanov slovenske narodnosti in tako izpostavlja celotno tržaško skupnost nevarnosti ponovnega razkroja. Za premostitev tega stanja, ki ne more in ne sine uajati v nedogled, je občinski svet v duhu republiške ustave, v duhu miru, spoštovanja in aktivnega sodelovanja med narodi in državami sklenil povabiti vse občane in vse organizirane družbene strukture v občini, da vsakodnevno in povsod, na delovnih mestih in v prostem času u-mirjeno, preudarno in demokratično pravilno informirajo vse tiste sodržavljane, ki še naprej nasprotujejo razvoju naših krajev, naravnim in demokratičnim pravicam Slovencev, pozvati še posebno vse resnično demokratične politične sile v pokrajini, da z objektivnim informiranjem svojih pripadnikov in širše javnosti podpirajo uresničevanje osimskih sporazumov In upravičeno zahtevo slovenske narodne manjšine v I-taliji po njeni globalni zaščiti z državnim zakonom, kar je temeljne važnosti za mirno In plodno sožitje med prebivalstvom obeh narodnosti v teh krajih in v naši deželi sploh; vzpodbujati deželo FJK, da pospeši ritem izvajanja sprejetih dogovorov, ki so v njeni pristojnosti in da nudi prebivalstvu podrobne informacije in pojasnila; zahtevati od vlade, da z večjo odgovornostjo izvršuje in stalno preverja lastne dogovore, ki dvigujejo ali zmanjšujejo prestiž nje same in vseh nas.* 7. Ustanovitev' novih šol slovenskega .jezika, kjer obstajajo dokazane in dejanske potrebe ter primemo študentsko povpraševanje tako po številu prošenj, številčnem obsegu manjšine ter njenem statistično ugotovljenem demografskem razvoju. 8. Priznanje in zaščita družbenoekonomskih interesov slovenske manjšine s posebnim ozirom na tiste ukrepe in sklepe, ki vplivajo na socialne, urbanistične in jezikovne aspekte teritorija in prebivalstva. 9. Pravice slovenske manjšine do svojega zastopstva v upravnih svetih univerz v Trstu in Vidmu. Na koncu dokumenta PSDI že »izraža mnenje. da je najboljši način zaščite pravic slovenske manjšine ta, da se uvedejo pravične zakonske norme, brez specifičnih sklicevanj na preteklost in na odgovornosti, zaradi katerih je Italija že plačala zelo visoko ceno tako iz političnega kot iz teritorialnega vidika*. Kot vidimo, gre za zelo razčlenjen dokument ki ga bodo morale slovenske organizacije proučiti in oceniti. Že sedaj pa ne moremo mimo nekaterih pripomb in pomislekov, še posebno na račun nekaterih dvoumnosti, ki jih dokument vsebuje. Mimo ocen, ki jih socialdemokrati dajejo o dosedanjih zakonskih osnutkih, vsebuje že uvodni del dokumenta stavek, ki je v svoji dvoumnosti zaskrbljujoč, Kaj namreč pomeni, da je za pravilno obravnavanje manjšinske problematike potrebno najprej »preveriti dimenzije in zahteve* manjšine? Glede zahtev menda ni potrebno dolgo preverjanje, ko pa jih vse slovenske organizacije in ustanove ponavljajo — na enoten način — že desetletja. Glede «dimenzije* pa bi dajal socialdemokratski dokument misliti, da je PSDI zavzela stališče, da je treba pravice neke manjšine dozirati sorazmerno z njenim obsegom. To stališče Slovenci odločno odklanjamo, še posebno pa odklanjamo vsakršno obliko preštevanja. ki bi bilo v današnjem neenakopravnem položaju docela nesprejemljivo. Seveda pa ne moremo zagotovo trditi, da socialdemokrati s stavkom o »dimenziji* manjšine mislijo prav na preštevanje; upati je, da bo PSDI to dvoumnost z javnimi izjavami odpravila. Tudi ob branju večine devetih točk se porajajo pomisleki. Naj za sedaj navedemo samo nekatere. Glede tretje točke, na primer, se Slovenci zavzemamo, da bi svoje akte na sodišču lahko izpolnjevali le v slovenščini, ne im v obeh je- Vprašanje, ki je trenutno za krajevne uprave in politične sile najbolj pereče, je lokacija središča za tehnološke raziskave, o katerih naj bi pripravljalni odbor sprejel dokončno odločitev pred koncem meseca. V zadnjih tednih se zato vrstijo razprave in posveti, ki naj bi razpršili dvome glede vloge, ki naj bi jo nova znanstvena ustanova izvrševala, kot glede razsežnosti, ki bi jih morala zavzemati in prostora za njeno umestitev. Kaže, da so se prvotne zahteve iz nekaterih znanstvenih krogov po »megasredi-šču, ki naj bi potrebovalo celih 450 ha površine, vendar umaknile in da so se uveljavila stališča, da bi za začetek zadostovalo 10 do 20 hek- Slnočnja skupščina pokrajinskega konzorcija za prevoze je bila prehodnega značaja, saj so le odobrili vrsto upravnih sklepov, ki zadevajo splošno poslovanje tega medobčinskega organa. Imeli smo vtis, kot da gre za zatišje pred važnejšimi, morda bolečimi odločitvami, ki jih bodo morali sprejeti v prihodnjih dneh, ko bo v razpravi letni proračun in torej vprašanje poviška cene vozovnic in abonmajev. Razprava o proračunu je bila sicer predvidena za 29. marec vendar pa spričo nastalega položaja in delikatnost; takega ukrepa bo proračun verjetno sprejet komaj a-prila meseca. Predsednik skupščine Vincenzo Campagna je obvestil člane konzorcija, da je bil osnutek proračuna odposlan vsem občinam, decentraliziranim organom in sindikalnim organizacijam, da se o njem izrečejo. Na raznih posvetovanjih v sklopu konzorcija pa je zikih, kar bi predstavljalo dodatno breme. Glede četrte točke se vsiljuje vprašanje, kako določiti »jezikovno mešane občine*: v socialdemokratskem dokumentu ni glede tega nobenih pojasnil. Za peto točko lahko rečemo, da ne zadovoljuje zahtev manjšine po zagotovitvi določene stopnje avtonomije slovenske šole. Dvoumno je tudi sklicevanje v sedmi točki na »dokazane potrebe* in na »stilistično ugotovljen demografski razvoj*. Socialdemokratski voditelji bi morali razložiti, v čem vidijo povezavo med potrebo po slovenski šoli in demografskim razvojem manj šine. Višek dvoumnosti pa tiči v zaključnem delu dokumenta. Zakaj tako zavzeto odklanjanje »skličeva nja na preteklosti in na odgovornosti*? Mar ni res. da je slovenska manjšina utrpela pod fašističnim režimom ogromno škodo, in da povojna Italija te škode ni v celoti popravila? če so socialdemokrati drugačnega mnenja, naj to jasno povedo. Glede dejstva, da je Italija po drugi svetovni vojni izgubila del svojih teritorijev, pa se nam zdi, da nima nikakršnega o-pravka s problematiko ustrezne zaščite slovenske narodnostne skupnosti. (tm) Pomagajmo jim in naše lastno življenje bomo oplemenitili z bolj človeško vsebino. Nekako tako zaključuje svoje pretresljivo pričevanje o grenki usodi umobolnih komentator dokumentarca *La liber-ta č terapeutica» našega zaslužnega filmskega amaterja Aljoše Že rjala. Film je bil deležen laskavih priznanj, izzval pa je tudi hude polemike med pristaši in nasprotniki novega, bolj človeškega načina zdravljenja neuravnovešenih, ki ga je uvedel psihiater Basaglia. Sinoči je avtor vrtel film v na brežinski prosvetni dvorani «/. Gruden», kjer je svet krajevne skupnosti za Nabrežino, Slivno in Križ priredil javno razpravo o delovanju Centra za umsko zdravje. Ta ima sedež v Nabrežini, njegov delokrog pa sega na celovito območje. nad katerim segajo pristojnosti zahodnokraškega ter vzhod-nokraškega tajonskeoa sveta, torej od Devina pa tja do Bazovice. Dejavnost centra je obrazložil dr. Pavel Fonda, čigar izvajanja je do polnil dr. Hektor Jogan. Žal sta govorila na pol prazni dvorani. tarov, z možnostjo, da bi se pozneje morebiti razširili na 50 ali optimalno na 100 ha. O tem bodo razpravljali tudi drevi v tržaškem pokrajinskem svetu, kateremu bo predsednik Ghersi poročal o posvetih, ki jih je imel z občinskimi upravami. Nato bodo posamezne skupine opredelile svoje stališče in bodo izglasovali resolucijo z določnejšimi obvezami za zastopnika pokrajinske uprave v pripravljalnem odboru, ki mora za središče za znanstvene raziskave odobriti statut in izbrati lokacijo. Kraška gorska skupnost bo zavzela do tega vprašanja svoje stališče na četrtkovi skupščini, potem ko se je njeno vodstvo posvetovalo v prete- Lista za Trst zavzela čudno in neodgovorno zadržanje, ker se zavestno izmika vsem odgovornostim in sodi, da bc na najboljši način zaščitila interese prebivalstva s tem, da se njeni predstavniki načrtno ne bodo udeležili raznih sej. Meščanska lista, ki upravlja tržaško občino, je namreč v zadnjih dneh bojkotirala in se ni udeležila ne srečanja županov, ne sestanka načelnikov skupin, ne včerajšnje skupščine, ne posvetovanja v sklopu komisij za upravno-tehnična vprašanja. Mar gre za nov, toliko opevan način reševanja zapletene problematike našega mesta? Perspektive so res mračne, dokler bo izvršna oblast ostala v rokah takih upraviteljev. Na koncu seje je predsednik u-pravne komisije Rossi obsodil ab-sentizem Liste za Trst in njeno izmikanje demokratični konfrontaciji ter najavil, da bo danes upravna komisija izrecno obravnavala to vprašanje. Upravljanje konzorcija je namreč objektivno zelo težavno, nedopustno pa je, da največja občina, ki uživa preko 90 odst. storitev javno upravne službe zavzema tako .utilitaristično stališče do tako bistvenega vprašanja. B. S. Sindikalne vesti Gledališča v krizi V zvezi s 24-umo stavko, ki so jo preteklo sredo uprizorili delavci s področja prireditev (gledališča, glasbene akademije, kino, radio in televizija) je pokrajinsko tajništvo sindikalne zveze FILS-CGIL, FULS-CI SL in UILS-UIL sinoči izdalo krajše poročilo, v katerem naglaša, da preti v letošnjem letu konkretna nevarnost, da bo državna dotacija za gledališča zaradi pomanjkanja posebnega »premostitvenega* zakona zmanjšala z lanskih 90 na vsega 16 milijard lir. Poročilo dodaja, da zaradi tega preti resna nevarnost, da bo moralo tržaško gledališče »G. Verdi* ukiniti vsako delovanje. V četrtek celodnevna stavka gradbincev Zaradi odklonilnega stališča, ki so ga delodajalci zavzeli do zahtev gradbincev pri pogajanjih za obnovo delovne pogodbe, je ta kategorija delavcev oklicala za pojutrišnjem, v četrtek, 24-urno deželno stavko, katere se bodo udeležili tudi delavci, zaposleni v cementarnah, opekarnah in kamnolomih ter pleskarji. Ob 9.30 bo na Goldonijevem trgu skupno deželno zborovanje. Jutri ob 10.30 bo na sedežu USP-CISL v Ul. Spiridione 7, tiskovna konferenca, na katerih bodo predstavniki pokrajinskega vodstva sindikata o-risali razloge napovedane stavke in probleme, ki tarejo delavsko kategorijo gradbincev. Ravno ta okoliščina pa potrjuje pravilnost takšnih pobud ter bo osebje centra, kot tudi druge družbenopolitične sile v devinsko-na-brežinski občini nedvomno podžgala, da v prihodnje še bolj napnejo moči in prično sistematično seznanjati javnost s problemom, ki je silno žgoč, s katerim se utegne morda vsakdo izmed nas neposredno soočiti, na katerega pa kar nočemo misliti, češ, drugi naj ga rešujejo, za to poklicani. Pa ni tako. To je problem vseh nas. še zlasti družin, ki so v preteklosti pustile, da njihov bolni član v nezaslišanih življenjskih razmerah hira za rešetkami kletke v psihiatrični bolnišnici, da ga napajajo s psihofarmacevtskimi pripravki, ga vežejo v prisilni jopič, celo pretepajo, kakor s mo pred časom zvedeli od nekega bolničarja. Celo sam se je s tem bahal: »Veš. drugače bi on mene mahnil*... Nabrežinski Center za umsko zdravje deluje od 1975. leta, na območju njegovega delokroga biva okrog 26.000 ljudi. V njem se je doslej zdravilo vsega kakih 400 klih dneh s sindikalnimi in strokov-mi organizacijami. Tržaška občina bo imela tudi to vprašanje na dnevnem redu in bodo o njem razpravljali bržkone že na petkovi seji občinskega sveta. Lokaciji centra je posvečena tudi dreviš-nja izredna seja zgoniške občine. Pretekli teden so ponovno poglabljali ta problem tudi na skupni seji stalnih komisij deželnega sveta za industrijo in za javno vzgojo. Osrednje teme, ki so jih obravnavali, so zadevale značaj centra, njegov odnos do deželne gospodarske stvarnosti in njegovo lokacijo. V razpravo je poseglo več svetovalcev vseh strank, ki so v bistvu naglasili potrebo, da zavzame center vsaj deželni, če ne vsedržavni značaj raziskovalne ustanove, izsledki znanstvenih in tehnoloških raziskav pa naj služijo predvsem srednji in mali industriji za uvajanje sodobnejših proizvajalnih postopkov. Glede lokacije in njenih razsežnosti je v razpravi prevladovalo mnenje, da bi se raziskovalni center mogel po potrebi razširjati policentrično od začetka relativno manjše površine, da niso torej potrebna velika področja. O izbiri kraja se vsi svetovalci niso izrekli (znano je, da je bila dežela predlagala 5 možnih lokacij: ob Ribiškem naselju pri Devinu, med Cerovljami in Mavhi-njami, pri proseški postaji, pri Banih in dolini pri Orehu), več jih je pa izrazilo mnenje, da je treba izključiti Kras in da bi med vsemi predlaganimi najbolj ustrezalo področje ob Ribiškem naselju. Tako stališče so zagovarjali Giuricin (Lp T), Brancati (KD), Štoka (SSk) in Iskra (KPI), ki se je tudi skliceval na negativne izkušnje razlastitev za industrijsko področje, ko so odtujili lastnikom mnogo zemljišč, ki jih potem niso dejansko uporabili v javno korist. Taki pomisleki so navdihovali tudi stališče gospodarskega odbora SK GZ, ki je ob pomanjkanju določnejših podatkov o stvarnih nalogah in vlogi raziskovalnega centra mnenja, da je najprimernejša lokacija področje (morebiti razširjeno) tržaške univerze, bržkone pa tudi dolinske občinske uprave, po kateri naj bi center umestili v že ostoječi tržaški industrijski coni. Statistična služba tržaške občine je objavila podatke o gibanju življenjskih stroškov na našem območju v preteklem februarju. Iz pregleda .je razvidno, da se je u-strezni pokazatelj v preteklem mesecu dvignil za 1,2% v primeri z januarjem. Skok je kar močan, če pomislimo, da bi pokazatelj — če bi se ta trend nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih — do konca leta narastel kar za 14,4%. V razdobju zadnjega leta, se Dravi od februarja lani do februarja letos, je pokazatelj poskočil za 13,4% Njegove posamezne komponente so namreč doživele naslednje spremembe: stroški za < prehrano + 15,2%, stroški za oblačila plus 8,8%, stroški za električno energijo, plin in gorivo 4- 6,9%, stroški za stanovanje (»pravična stanarina*?) + 24,9% in razni drugi stroški + 12,3%. Pregled občinskega statističnega urada navaja tudi cene nekaterih živil in njihov »razvoj* v zadnjem letu (od februarja 1978 do februarja letos). Na j več je podražitve so zabeležili pri povrtnini in na tem področju pripada lovorika preoro-sti cikoriji, katere cena je poskočila kar za 257,4%. Na drugem mestu .je koromač (4- 167.4%) itd. Med raznimi varstamd sadja je najbolj poskočila cena bananam, in sicer za 27,5%. pomarančam vrste oseb, v lastnih prostorih izvrši mesečno približno 150, na domovih pa 160 pregledov. Nekaterim pacientom daje tudi denarno podporo, bivšim bolnikom je priskrbel doslej tri stanovanja. Razpolaga pa samo z devetimi bolničarji. Teh je torej premalo, šibka je tudi zdravniška ekipa. Težave so nadalje tudi organizacijsko-načrtovalne narave, izvirajo pa iz pomanjkanja o-sebja, ki se bo morebiti v kratkem pomnožilo, saj namerava pokra jniska uprava zaposliti več novih bolničarjev. Tedaj bo mogoče poskrbeti tudi za nočno oskrbo. Glavno vprašanje tiči vsekakor v nedozoreli miselnosti ljudi, v njihovi nezaupljivosti in bojazni. Od tod potreba, da se podrobneje se znanijo s problematiko, da sodelujejo s centrom, da sprejmejo v svojo sredo tiste, o katerih govore, da so tmaiasth, ne vprašajo pa se, kdo nam daje pravzaprav pravico, da lahko tako označujemo svojega bližnjega samo zato. ker mu ni bilo dano. da bi bil *nor-malen». Smo tedaj mi res normalni? (dg) Ob letošnjem mednarodnem letu otroka so v našem mestu ustanovili Zvezo za uvajanje in koordinacijo gledaliških dejavnosti za o-troke. Zvezo sestavljajo učitelji, starši, kulturniki, gledališki in šolski izvedenci in ljudska gledališka skupina »La contrada*, njen namen pa je približati gledališko umetnost otrokom in jim dati tudi možnost, da se sami preizkusijo na tem polju. Spoznavanje gledališča naj bi torej imelo predvsem pedagoški smoter. Zveza, ki so jo ustanovili sredi januarja, si je zadala svoj program, o katerem bo govor na tiskovni konferenci, ki bo v soboto, 24. marca, v prostorih srednje šole Bergomas. Program se deli poglavitno v dva dela, v raziskovanje dramaturgije za otroke in v serijo gledaliških predstav za učence in dijake. V prvi del bi spadala srečanja po šolah med gledališkimi izvedenci in otroci. Preko razprav in s spoznavanjem gledališkega jezika in prostora, si bodo otroci ustvarili svoje mnenje o teatru. Te pridobljene izkušnje bodo izkoristili, da «tarocco» (4- 24,8%), dalje limonam (4- 21.5%) itd. Na zadnjem mestu, s ceno praktično nespremenjeno (4- 0,30%) so bile mandarine. Kar zadeva druge vrste jestvin, naj zabeležimo skok v razmerju 40,1% pri ceni govejega mesa za juho, medtem ko je znašala podražitev pri drugih vrstah mesa od 14,9 do 29,8%. Druge vidnejše podražitve so nastale pri gnjati (plus 27,6%), pri parmezanu druge izbire (4- 35,3%), pri konserviranem grahu (4 20,6%) in pri navadnem namiznem vinu (4- 19,1%). Sestanek KGS-dežela o avtocestnih zvezah Na pobudo Kraške gorske skupnosti se je včeraj njeno zastopstvo sestalo na deželnem odborništvu za načrtovanje s podpredsednikom deželne vlade Polonijem, da poglobi vprašanja, ki so povezana z uresničevanjem velikih cestnih povezav po kraški planoti. S pristojnim odbornikom in strokovnjaki so predstavniki gorske skupnosti, med katerimi so bili tudi župani okoliških občin, pregledali izvršilne načrte za gradnjo avtoceste od Moščenic do Fernetičev in PadriČ. da bi u-gotovili možnost, da bodo dela povzročila čim manjšo možno škodo Krasu in Kraševcem in da bodo izvedena brez nepotrebnih zamud, upoštevajoč pomembnost avtocestnih povezav za perspektive razvoja tržaškega pristanišča in vsega krajevnega gospodarstva. Mnogo obiskovalcev na «Nauticamp 79» Letošnji salon navtike, taborjenja in prikolic »Nauticamp* na sejr-'".ču ori Montebelu, si ogl- ’.uje vsak dan veliko število obiskovalcev iz samega Trsta, pa tudi iz sosednih pokrajin ter iz obmejnih krajev. Razstava je vsekakor vredna obiska, saj je na njej bogato zastopana italijanska in tuja proizvodnja najrazličnejših naprav in pritiklin za življenje v naravi. Tako pri izboru čolnov, kakor tudi pri šotorih, rulotkah in drugih eksponatih, je izbira letos še posebno pestra in široka, pa tudi cene razstavljenih modelov so najrazličnejše: od zahtevne jahte po 250 milijonov do manjškega čolna po nekaj deretUscčakov, od «i I -1-ne rulotke* za najmanjša osebna vozila, do pravih notujočih vil. Salon bo odprt do vključno 26. marca, in sicer ob delavnikih od 16. do 20. ure. Vstopnina znaša 1.500, s popustom 800 lir. bodo, seveda s pomočjo učiteljev in profesorjev, sami dramatizirali kako povest, roman ali drugo literarno delo. Dramatizacijo bodo nato predstavili skupini «La contrada*, ki bo delo pregledala, opozorila otroke na morebitne pomanjkljivosti ali odklone, najboljše tekste pa bo skupina uvrstila v svoj repertoar in jih bo uprizorila po šolah. Zveza se je zavzela, da bi italijanske poklicne skupine prikazale po šolah najbolj uspešne gledališke predstave za otroke. Letos naj bi gostovalo v našem mestu pet ali šest takih skupin. Vsaka naj bi po raznih šolah ali gledališčih štirikrat ali petkrat ponovila svoje delo, tako da bi do konca junija imeli v Trstu kakih 30 predstav za otroke. Poleg tega se bo Zveza zavzela, da bi ob letošnjem mednarodnem letu otroka priredili tudi v našem mestu mednarodni festival gledališča za otroke. Festival bodo priredili pod okriljem Unicefa v nekaterih italijanskih mestih. Zveza se bo obrnila na razne ustanove, ki jim je poverjena priprava festivalov, da bi to prireditev organizirali tudi v našem mestu. Danes proces proti mlademu posiljevalcu Danes bo na tržaškem kazenskem sodišču proces proti 19-letnemu Um-bertu Pravisaniju, ki je obtožen posilstva, povzročitve telesnih poškodb in opolzkih dejanj. Dogodek sega v prvo polovico januarja, ko je mladenič zaprosil 40-letno F. H., ki je bila s svojim avtom ustavljena na nekem semaforu, da ga zapelje do avtobusne postaje, ker se mu je strgal škorenj. Ženska mu je ustregla in se celo ponudila, da ga pospremi do doma. Ko pa sta se ustavila, ni hotel izstopiti in je zahteval, da se sleče. Ušla je iz avta, vendar jo je dohitel, pretepel in odgnal v neko bližnjo podrtijo, kjer jo je posilil. Bogat plen tatov Čeprav je bil Giacomo Kostoris iz Ul. Mercadante prepričan, da je našel docela varno skrivališče, da je denar in zlatnino skril v gramofon, ga je v nedeljo čakalo bridko presenečenje. Ko se je vrnil z neke predstave in videl lered v stanovanju, je takoj pogledal tudi v gra-m?' : bil je prazen. Iz spalnice so mu odnesli še nekaj krzen in drugih zlatih predmetov, tako da je celotna škoda dosegla dvajset milijonov lir. Skoraj enako škodo je utrpela An-na Uscumlic iz Ul. Milar.o. Tatovi so vdrli v njeno stanovanje v nedeljo zvečer, potem ko so razbili ključavnice na vhodnih vratih. Skoraj* bi utonil 39-letni Roberto Gobbo iz Ul. Sara Davis se ima zahvaliti le hitremu posegu dveh mladeničev, da je ni še huje skupil na včrejšnjen izletu. Sprehajal se je namreč po kamenju ob prvem barkovljanskem portič ’.. ko je nenadoma zdrsnil in padel v vodo. Nedaleč stran sta klepetala dvajset let stara Roy Roc-C) iz Ul. Riccardi 8 in Breko de Venezia iz Ul. Matteotti 30, ki sta slišala močan pljusk vode vendar sta menila, da je bil potapljač. Čez nekaj trenutkov pa sta na gladini zagledala moškega z okrvaljeno glavo. Brez pomišljanja sta skočila v vodo in ga ; ote-mila k bregu. Prišli so tudi gasilci, ki so Robertu nudili prvo pomoč. Z rešilcem Rdečega križa so ga nato odpeljali v bolnišnico. kjer so ga z prognozo okreva-. v desetih dneh sprejeli na odel .Lu za oživljanje. Letošnje jožefovanje ni privabil v Ricmanje toliko ljudi kakor prei' šnja leta. Stojnice z igračami vsakovrstno drobnarijo, pa tu® pršutom in drugo jedačo ter P')8' co, so bile sicer nared že v ned®" ljo zgodaj zjutraj, prav tako ve* seličnd prostor z vrtiljakom, toda vreme je bilo deževno. V vasi se je nabralo zaradi tega le m8*0 meščanov ter okoličanov, krošnja* rji so slabo prodajali, bolje je bil° z gostilničarji. Včeraj, na praznik vaškega Pa' trona, je bilo vreme k sreči vse® naklonjeno in res .je bil obisk te®11 primerno večji. Tudi spričo teden* ske zapore trgovin. S Ključa na* vzdol je bilo treba peš in avtocno* bil pustiti na pokrajinski cesti, vendar je bila gneča manjša ka* kor pred leti. Kajti tradicija pže-fovanja polagoma izumira. V Rimanjih ni bilo tokrat nobene os®1* ce, tudi pristnega domačega nršu* ta je bilo mnogo manj na volje-. Družine, starejši pari in redkej*1 mlajši pari so se nagnetli po tff stilnah, običajnega živžava ni bi- lo. Le otroci so prišli na svoj ra' čun. če so jim starši bili voljni kupiti pri stojnici to ali ono igra' čo ali jih pospremiti na vrtiljak' Nekdanje prešernosti ni bilo za' znati, niti ne več tistega navduše* nja, ki so ga Ricmanjci za to pr1' ložnost kazali v preteklosti. Kot da bi komu bil ta praznik tm v peti-Škoda, ko pa tako svečano naznanjamo. da moramo skrbno varovati vse naše, domače, slovenske, šege in navade, da ne bi še teh po'8' gama strl raznarodovalni stroj. Vpričo sivine, ki je kljub sonc* nam žarkom legla nad Jožefovo, smo s. tpljko večjim zadovoljstvo® kapazili sredi vasice razstavo otrok celodnevne šole od Dom ja, ki J® bodo v.u doglednem času poimenovali po Mari Samsi. Na ogledu s® bile risbe, ki med drugim opozarjajo mimoidoče, naj varujejo drstečo Krasa. Pobudo za razstav« je dalo združenje staršev, (dg) Danes, 20. marca bo ob 18.30 n8 sedežu sindikatov v Ul. Pondare8 8 skupščina grafičnih delavcev, na kateri bodo razpravljali o obnovit® delovne pogodbe. Dokument o novi delovni pogodbi so izdelali na vsedržavnem zasedanju, ki se je za' ključi® 22. februarja. Ob uspelem prazniku 8. marca darujejo ženske s Proseka - Konto* vela 250.000 za Kulturni dom Prosek - Kontovel, 50.000 za PD Prosek ' Kontovel, 50.300 za pevski zbor Vasilij Mirk, 50.000 za Godbeno društvo Prosek, 50.000 za Amaterski ar der Jaka Štoka, 50.000 za ŠD Primorje, 50.000 za ŠD Kontovel, 30.00« za spomenik padlim v NOB na Preseku, 30.000 za spomenik padlim * NOB na Kontovelu, 50.000 za Mladinski krožek Prosek - Kontovel ® 50.000 lir za Zvezo žensk. V spomin na Edvarda Kardelj8 daruje Emil žužič 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Stanko Prašelj daruje 10.000 lir z® Godbeno društvo Prosek. V spomin na moža daruje žen8 Lotka Antoni 10.000 lir za Godben® društvo Prosek. Članice Mladinskega krožka Presek - Kontovel darujejo ob 8. marcu 12.500 lir za MKPK. Ob četrti obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Sergija Pečarja daruje družina 10.000 lir za P” Lonjer - Katinara in ŠD Adria. V spomin na Renata Hrovatin8 daruje družina Rismondo 5.000 1® za ŠD Gaja. V spomin na Renata Hrovat®8 darujeta družini Bonazza in Bo®' facio 10.000 lir za ŠD Gaja. Tržaški partizanski pevski zbor izreka ob smrti očeta Domenica poslancu in deželnemu tajniku KPl tov. Antoninu Cuffaru najglobb* sožalje. Zapustila nas je naša draga mama AMALIJA KURET vd. ŽERJAL Pogreb bo danes, 20. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Boljuncu. Žalostno vest sporočajo: sin Danilo z družino, sestra Marčeta in drugo sorodstvo Boljunec, 20. marca 1979 SOCIALDEMOKRATI ZAVZELI STALIŠČE 0 MANJŠINSKI PROBLEMATIKI Dvoumen dokument deželnega vodstva PSDI o zakonski zaščiti slovenske manjšine Dokument kritično ocenjuje dosedanje zakonske osnutke ter navaja devet točk, ki naj bi jih vseboval zaščitni zakon MmfIMnimUllMtIIIIIIttIHMIItllMtttllHIIHHimnMHIIMIHKMMItItMIIMIIflMIIIItlliaMliniIHMItainillltlllltMN NAČRTIN BOJKOT KONZORCIJA ZA PRIVOZI Nedopusten absentizem listarskih upraviteljev Predsednik upravne komisije Rossi na sinočnji skupščini obsodil zadržanje Liste za Trst •iiiaimiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaiiiiimiMaiiiiiiiiiiiiimiMiiiimiuMmtiiiiitiiiiriittiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiniiiiiiiiiimiiiiiiMiiifiiiMMiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiia Problem, ki ga moramo reševati vsi •aaiiaaiiiiMiiiiiaaiiinaaiiiiiaiiiaaiiiMuiiiMaiiraiimiaiiiiiiiiiiiiMiiMiiiniiiiiiMiiaiiiiiaiiiiiiHinaiiiiiiuniiiiiiiiaaa PO UGOTOVITVAH OBČINSKE STATISTIČNE SLUŽBE V zadnjem letu na Trzajem življenjski stroški +13,4 odst. V samem februarju nov skok v razmerju 1,2 odst. - Med povrtnino so največjo podražitev zabeležili pri cikoriji Ma.iia maoa.Ii t fvA.Iri to tfonAunnia JEGULJE PRIMIRAMARU STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom CARLO GOLDONI NERGAČ komedija v treh dejanjih (dveh delih) V soboto, 24. marca, ob 19.30 IZVEN ABONMAJA SLOVENSKEM KLUBU v Trstu Ul. sv Frančiška 20/11. bo imel danes, 20. 3., ob 20.30 celovečerni nastop TOMAŽ PENGOV Slovenski avtorski pevec (kan-tavtor), ki ga glasbena kritika uvršča med najtehtnejše ustvarjalce te zvrsti, se bo v klubu predstavil s svojimi originalnimi pesmimi in s stvaritvami na ljudske motive. PD RDEČA ZVEZDA in ŠK KRAS prirejata v četrtek, 22. marca, ob 20.30 v šolski telovadnici v Saležu KULTURNI VEČER Sodelujejo gojenci Dijaškega doma v Trstu z lepljenkb, ki ' prikazuje trpljenje in smrt Vladimira Gortana ter domači recitatorji in harmonikarji. Vljudno vabljeni! PD IVAN GRBEC - ŠKEDENJ vabi danes, 20. t.m., ob 20.30 v društvene prostore na razgovor o »Globalni zaščiti Sloven cev v Italiji». Prisoten bo član izvršnega odbora SKGZ BOGO SAMSA PD SLOVENEC - BORŠT vabi jutri, 21. t.m., ob 20.30 v društvene prostore na razgovor o »globalni zaščiti Slovencev v Italiji)). Prisoten bo tajnik SKGZ Dušan Udovič. Vabljeni! Oglaševalce opozarjamo, da mora biti razvidno iz vseh o-glasov, ki zadevajo povpraševanja in ponudbe delovnih mest, da se ti nanašajo na osebje tako moškega kot ženskega spola, kajti po zakonu št. 903 z dne 9. 12. 77, člen 1„ je bila prepovedana vsakršna diskriminacija glede na spol v zvezi s pristopom na delovno mesto in sicer neodvisno od načina sprejema v službo ter na kateremkoli področju ali panogi dejavnosti. Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 20. t.m., ob 17. uri in v petek, 23. t.m., ob 19.30 v Ljubljani (Drama — Levi oder) s predstavo K. Čašule »Vrtinec*. V sredo, 21. t.m., v četrtek, 22. t.m., ob 19.30 in v petek, 23. t.m., ob 15.30 v Ljubljani (Drama) s predstavo Daria Foja «Sedma zapoved: kradi malo manj*. V nedeljo, 25. t.m., ob 18. Uri v Cerknem s predstavo Miroslava Krleže «Leda». ROSSETT1 Danes ob 20.30 bo na sporedu •Shakespearov »Cltello* v priredbi Carmela Beneja. Abonma kupon št. 6 (izmenično). Abonenti, ki so žg izkoristili kupon št. 6, imajo 30-od-stotni popust. AVDITORIJ Danes ob 20.30 «Staromodna komedija* (Vecchio mondo) Alekseja Arbuzova. Nastopajo Lina Volonghi in Ferruccio De Ceresa. Predstava velja za abonma kupon št. 5. VERDI Danes ob 20. uri (abonma E/B) bo predstava Bartokovega «diptiha» »Barbablujev grad* in koreografske drame »Čudoviti mandarin*. Nadaljnje predstave bodo v četrtek ob 20. uri (abonma C/C), v soboto ob 18. uri (abonma S), v nedeljo ob 16. uri (abonma D) ter naslednji torek ob 20 .uri (abonma B/E). V ladjedelnici Craglietto pod Skednjem so v soboto zjutraj med pri-i srčno slovesnostjo, ki so se je udeležili predstavniki morskega parka pri Miramaru, morske biološke postaje iz Portoroža, nekateri predstavniki tržaškega političnega življenja in osebja ladjedelnice, splavili manjši plavajoči bazen za intenzivno gojenje jegulj v morskili vodah. Bazen, ki je iz nerjavečega jekla ter plastike, dolg šest metrov in širok dva in pol, bodo sedaj odvlekli do Miramara, kjer ga bodo zasidrali. Bazen so z deželnim prispevkom zgradili na pobudo miramarskega morskega parka in je sad dolgoletnega študija. Osebje parka se je že uspešno spoprijelo z gojenjem raznih vrst rib, sedanja pobuda pa naj bi učinkovito pripomogla k izkoriščanju morskega bogastva in priobalnih voda, ki jih Italija ima na pretek, kljub temu pa uvaža ogromne količine rib. Gojenje jegulj na odprtem morju ima med drugim vrsto prednosti, saj je tam veliko hrane, nevarnost onesnaženja pa je veliko manjša. Sčasoma naj bi izdelovanje podobnih bazenov prešlo na industrijsko raven: računajo namreč, da bodo sedaj spustili v bazen sto kilogramov majhnih jegulj, že čez dvajset mesecev pa potegnili ven okrog štiri stote. Kino La Cappella Umlerground , 18.00— 20.0O-f22iQ0' «AlekBsbi(ieč >Newski». Režija S. .M- Eisenstein. Glasba Prokofjeva};;,"-'] jk,:> Ariston 16.001- 17.30 - 19.00 - 20.30 PROBLEM, K! PRI RDEČI HIŠI POSTAJA VIDNO BOU PEREČ Učinkovitost carinske službe zaostaja za hitrim naraščanjem tovornega prometa Če mejnih služb že sedaj ne začnejo urejati, novi mednarodni mejni prehodi Štandrež naslednje leto še ne bo odprt, čeprav bo ■ kot zagotavljajo - dograjen Koncerti V Modri dvorani hotela Excel-skir bo v četrtek, 22. t.m., ob 20.30 koncert harfistke Giuliane Stecchi-na. Informacije in rezervacije pri tajništvu krožka v Ul. Mazzini 12, tel. 64520, od 18. do 20. ure ob delavnikih, t-azen ob sobotah. /- /'• ■_____________________________' 22.00' »Salome* Carmela Beneja. Igrata Verouschka in Lidia Man-cinelli. Prepovedan • mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 il giocattolo*. Nino Manfredi, M. Jobert. Barvni film. Eden 17.00 »Cristo si č fermato a Eboli*. Gian Maria Volonte, Irene Papas. Barvni film. Grattacielo 16.30 «La svignata*. Režija Gerard Oury. Pierre Richard, Victor Lanoux. Barvni film. Excelsior 16.00 «L'ingorgo». A. Sordi, A. Girardot, M. Mastroianni, M. Miou, U. Tognazzi. Barvni film. Prepovedan mladir pod 14. letom Fenice 16.30 »Torbidi desideri di u na ninfomane*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Nazionale 16.00 «Sgt Pepperis*: Glasbeni film z ansamblom Bee Gees in Petrom Fr,amptonom. Mignon 16.30-22.15 «The Stud (Lo stallone)*. Joan Collins. Barvni film. Cristallo 16.00 Varietejski program «AUegramente» Nina Didonata in film «11 sorriso del granda tenta-tore*. Glenda Jackson, Francisco Rabal, Adolfo Celi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 »Emesto*. Michele Placido, Virna Lisi, Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 »La studentessa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 »Una spirale di neb-bia*. M. Porel, E. Giorgi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Convoy». Kris Kristofferson, Ali McGravv. Barvni film. Prepoyedan mladini pod 14. letom. Volta Milje Zaprto. •) Prireditve Univerzitetni gledališki center -Trst predvaja danes, 20. t.m., ob 17. uri na sedežu CRAL Assicurazio-ni Generali — Ul. Torrebianca 4, posnetek predstave E. Barbe «11 libro delle danze*, ob 18. uri predstave Living theatre «7 meditazio-ni sul sadomasochismo*, ob 20.30 predstave Remondi in Caporossi »Sacco* in ob 21.30 predstavo Diva-dlo na provazku »Cornmedia della arte*. Včeraj -e danes Danes, TOREK, 20. marca FELIKS Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 18.16 — Dolžina dneva 12.07 — Luna vzide ob 0.05 in zatone ob 9.58. Jutri, SREDA, 21. marca BILKA Vreme včeraj: na j višja temperatura 12 stopinj, najnižja 9,7, ob 13. uri 12 stopinj, zračni tlak 1007,7 mb ustaljen, vlaga 79-odstotna, nebo 6 desetink pooblačeno, padlo je 3,2 mm dežja, veter 6 km na uro za-hodnik, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 19. marca se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 15 oseb. RODILI SO SE: Robert Debeliš, Noemi Cisera, Giulio Valentini, De-sirče Porcu, Giorgio Lorenzi, Diego Simonini, Alessandro Paulica. UMRLI SO: 69-letni Guglielmo Bertoli, 74-letna Maria Ravalico por. Petronio, 48-letni Sergio Mar-chesini, 5 ur star Pierpaolo Noa-Chig, 80-letna Gemma Verth vd. Ailandi, 76-letna Anna Vesel vd. Cautef, 84-letni Gualtiero Bulian, I štev, 732-627, 67-letni Ladislao Bacco, 67-letna Marcella Giacovani vd. Balos, 69-letni Antonio Coronica, 69-letni Giuseppe Kogoj, 87-letni Domenico Cuf-faro, 73 letna Edvige Cricchio vd. Blando, 75-letna Maria Keser por. Micalizzi, 88-letni Giuseppe Gorjup. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (ml 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Er-ta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. I.EKARLE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211(101: Prosek: tel. 225-141 Božje ool.je; Zgo nik; tel. 225-596: Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271 124. Razstave : V galeriji Tealro Romano, Ul. Do-nota 20, je razstava kluba grafikov Venezia Viva s sodelovanjem nekaterih tržaških likovnikov. Razna obvestila Vodstvo KPI iz Križa sklicuje za petek, 22. marca, ob 20,30 aktiv sekcije. Na pobudo dežele ter zlasti deželnega odbornika za prevoze Gina Co-ciannija so se pred dnevi sestali zastopniki avtoprevoznikov, špediterjev, obrtnikov in industrijcev ter opozorili na hude težave, ki jih povzroča premajhna propustnost mednarodnega mejnega prehoda Rdeča hiša. Poudarili so zlasti, kako časovno dolgi postopki carinjenja blaga občutno dražijo usluge. O istem vprašanju .vendar z drugimi sogovorniki, so se na pobudo deželnega odbornika včeraj dopoldne v deželni palači v Gorici pogovarjali predstavniki občinske uprave (Luciani in Zucalli), trgovinske zbornice (Lupieri), finance (Berte) carine in obmejne policije. Sestanki najbolj prizadetih imajo en sam cilj: pristojne osrednje carinske in policijske oblasti opozoriti na pomanjkljivosti teh služb ter odpraviti škodo, ki jo povzročajo. Mednarodni mejni prehod Rdeča hiša se razvija že vsa povojna leta ter je še posebno hiter vzpon v tovornem prometu zabeležil v zadnjih letih. Prek tega mejnega prehoda prevozijo več blaga kot prek vseh mejnih prehodov v tržaški pokrajini. Naj navedemo nekaj podatkov. V letu 1969 so prepeljali 570 tisoč ton blaga, 1976. leta 860 tisoč ton, 1977. leta en milijon, 1978. leta pa 1,5 milijona ton blaga. Leta 1969 so pri Rdeči hiši našteli 27 tisoč prehodov tovornjakov, lani pa 63 tisoč. Kako je s potniškim prometom (potni listi in prepustnice), je stvar našega vsakdana. Po podatkih trgovinske zbornice je v tem razdobju carina zaposlovala pri Rdeči hiši. poprečno po 14,5 enote, prav v zadnjem razbodju, ko se je promet povečal in s tem tudi potrebe po personalu, se je poprečje navzočnosti carinikov znižalo na štirinajst. Še nekaj podatkov: stalež goriške-ga carinskega okoliša šteje 52 mest, zaposlenih pa je samo 48 oseb. O-sebje mora »pokrivati* dve carini prve kategorije (Rdeča hiša m železniški mejni prehod) ter carino tretje kategorije z dvema osebama ; v Gradežu. Carinska služba pri Rdeči hiši se zaključuje ob 17. uri ter je mogoče izboljšanje predvidevati šele po letu 1980, ko bodo uvedli dvojni računalnik, ki bo omogočil računske operacije tudi -po 17. uri. Znano je, da morajo šoferji, ki do 17. ure ne zaključijo carinskega postopka, čakati na naslednji, dan. čudno se sliši, t*»da pomanjkanje carinskih funkcionarjev ' je prijokati' tudi neurejenemu stanovanjskemu vprašanju. Ne nazadnje pa tudi slabimi delovnim pogojem. Pri Rdeči hiši je v ehem prostoru zaposlenih tudi po 20 carinskih uslužbencev. Ali naj zgradijo montažno hišo ter z odprtjem dodatnih prostorov odpravijo težave, ali pa naj počakajo na odprtje novega prehoda štandrež - Vrtojba. Te in druge dileme so mučile u-deležence včerajšnjega sestanka na deželi. «Druge» dileme so se nanašale predvsem na novi mejni prehod štandrež, ki bi ga morali odpreti v polovici 1980. leta. Skoraj gotovo je, da bodo objekti do takrat zgrajeni, dograjeni, vprašljivo pa je, če bodo do tistega časa zagotovili osebje za delovanje služb na tem prehodu. Kako bo carina zagotovila personal, za novi prehod, če ga še za Rdečo hišo ne more. Kako bo odprla novo carino, če ima že s sedanjimi toliko preglavic. Vse kaže, da reševanje teh vprašanj ne gre v korak in da se bomo spomladi prihodnjega leta znašli v hudem precepu. Odgovorni dejavniki na na- ši strani pa se resno bojijo, da bo dela objekta ne bodo dogradili in izročili namenu na vrtojbenski strani. G. V. Na vpogled davčni seznami za leto 1976 Na goriškem županstvu sta na vpogled vsakomur seznama davkoplačevalcev, ki so vložili prijavo za dohodke fizičnih oseb za leto 1976 in seznam davkoplačevalcev, ki so vložili prijavo dohodkov izvirajočih iz trgovinske industrije ali druge dejavnosti. Seznama sta na vpogled v davčnem uradu županstva. VČERAJ OBJAVLJENA RAZSODBA Podjetje Adriaplast kršilo sindikalne svoboščine Včeraj je tržiški okrajni sodnik objavil razsodbo v zvezi s sindikalnim sporom v podjetju Adriaplast v Tržiču. Ravnateljstvo omenjenega podjetja je kršilo določila glede sindikalnih svoboščin in pravice do stavke in to ko je skušalo preprečiti sindikalnim delegatov dostop v tovarno in ko je odredilo, da se ob priložnosti enourne stavke 21. in 27. februarja izklopijo preše, ter s tem dejansko onemogočilo nadaljevanje redne proizvodnje. Sodnik je podjetje Adriaplast obsodil na plačilo sodnih stroškov v višini 150 tisoč lir ter na plačilo o-sebnih dohodkov delavcev za 21. ih 27. februar, ko je proizvodnja izpadla zaradi namernega ravnanja vodstva tovarne. Poleg tega mora podjetje poskrbeti za izpostavo razsodbe na vidnem in vsem dostopnem mestu v tovarni. Kakor je znano, je prijavo vložila pokrajinska federacija kemičnih delavcev. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Angelo Beolco - Ruzante POMJENKI (DIALOGHI) Prevod Alojz Milič Pesmi Atilij Kralj Glasba Aleksander Vodopivec Kostumi ; Anja Dolenc Režija JOŽE BABIČ Danes, 20. t.m., ob 20.30 v palači Attems v GORICI. V PRIREDBI PD VIPAVA Prešernova proslava na Peči žela uspeh v domačem vzdušju V govoru poudarjena povezava med pesnikom Prešernom in revolucionarjem Kardeljem - Zabavna uprizoritev Feiglove črtice V soboto zvečer je bila na Peči Prešernova proslava, ki jo je pripravilo domače prosvetno društvo Vipava. V mali dvorani pri kotalkališču se je zbralo kar lepo število domačinov, tako da je bil prostor skoraj pretesen za vse prisotne. V imenu prosvetnega društva je občinstvo pozdravil predsednik I-van Petean. Priložnostni govor sta nato prebrala Adrijana Petean in Igor Kovic, ki sta Prešernov lik povezala z likom drugega velikega Slovenca, Edvarda Kardelja. »Prešeren je v svoji dobi postavljal temelje novi slovenski narodni, kulturni in politični zavesti*, sta med drugim dejala govornika in nato dodala, da je Kardelj nadaljeval in miselno poglobil ter utemeljil Prešernovo delo. Moški pevski zbor Rupa - Peč je nato pod vodstvom Zdravka Klanjščka ubrano zapel tri pesmi. Osrednji del letošnje Prešernove proslave so Pečani posvetili goriš-kemu časnikarju in humoristu Da-miru Feiglu, katerega 100-letnico rojstva praznujemo letos. Nekaj misli o pisatelju je prebrala Mirjam Kovic, sledila, pa je uprizoritev Feiglove črtice »Iz nižin človeške družbe*, pri kateri so sodelovali mlajši in starejši domačini. Nastopajoči so živo podali,zabavno zgodbo o detektivu, novinarju in spretnem tatu, za kar jih je občinstvo nagradilo s toplim ploskanjem. Poleg igralcev ima, zasluge za uspešen nastop tu- di Adrijana Petean, ki je pripravila spored proslave in tudi poskrbela za uprizoritev Feiglovega teksta. Proslavo, ki je potekala v prijetnem domačem vzdušju, je sklenil pevski zbor Rupa - Peč, nakar je sledil prigrizek za nastopajoče in občinstvo. , ‘ * M. M. S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA Velik poudarek na izrednih investicijah za gradnjo novih obmejnih infrastruktur Za izvajanje osimskega sporazuma bi letos v Gorici porabili 22.500.000.000. lir Redni proračun goriške občine pa znaša nekaj več kot II milijard lir Redni proračun goriške občinske uprave, v tem letu znaša 11.603.469.090 lir, kar je 28.56 odstotkov ali 2.578.004.000 lir več kot lani. To izhaja iz poročila, ki ga je imel na sinočnji seji občinskega sveta odbornik za finance Giannino Ciuffarin, ki je obrazložil razne postavke letošnjega proračuha. Svetovalci so del proračuna dobili že prejšnji teden, včeraj pa še poročilo odbora/'O''tem je sinoči govoril, kot smo že omenili, odbornik ža‘finance. Če odštejemo približno 300 milijonov lir, ki služijo za povračilo posojil, je dejal Ciuffarin, se redni proračun občine lahko v odstotkih razdeli takole: za pobude na socialnem področju bo šlo 32,43 odstotke proračuna, za splošno upravo 21,36 odstotkov, za šolstvo in kulturo 10.56 odstotkov, ostalo gre. v razne posege, ki jih je občina dolžna napraviti. Tem enajstim milijardam in pol pa je treba dodati še več kot 36 milijard dotacij in posojil za razne investicije. Skoro tri četrtine te o-gromne vsote gredo za posege na gospodarskem področju, devet odst-totkov bodo porabili za investicije na socialnem področju, osem pa na šolskem, šest na področju stanovanjske gradnje. Več kot dvajset milijard od ome njene vsote je treba pripisati državnim investicijam, ki so posledica o-simskega sporazuma, in sicer 15 milijard za gradnjo obmejnega avtocestnega postajališča, pet milijard pa za zahodno cestno obvoznico. Temu denarju je treba dodati še več iiiiMtiiiiiiimiitiiittiiiiiiiiiniiiiiiiiin,,,,,!,, milili, iiMmiMmumniiiiiiiiiiiifiiiiiMiiiiiniiniiiHiiiiniiiiiiiii Mali oglasi SO TOKRAT GORIČANI ODPOVEDALI? ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENI’AS od 22. do 7. ure: tele!) » , ■': fv \ Ufo ;.yj» <* ŠTIRIČLANSKA družina na Proseku išče enkrat ali dvakrat dnevno od 8. do 12. ure ali po dogovoru osebo za pomoč pri hišnih delih v modernem stanovanju. Ponudbe pod šifro »poštenost*. V DOLINSKI občini prodam dvosobno stanovanje. Telefonirati na št. 812489, v večernih urah. NEMŠKO KOZMETIKO «01ga Tsche chowa» dobite na Opčinah v Parfumeriji - Kozmetiki «90». Do 28. marca darilo — dežnik za cenjene odjemalke. PRIPOROČAMO Vam kreme, lotio-ne, šminke in parfenu japonske firme «Shiseido — Parfumerija -Kozmetika «90» Opčine. PRODAM motorni tricikel Moto Guzzi — ercole 500 cc. Telefonirati v večernih urah na št. 225485. PRODAM smuči »Elan MC», dolžina 210 cm — Tel. 416568 v popoldanskih urah. ODBOR ljudskega ooma iz Križa išče novega najemnika za gostilno. PRODAM majhno stanovanje v Trstu Telefonirati na številko 741670. UGODNE -C ' OZKOSTI. Carli pro da 850 "I; 127 '72-73; alfa",ud '73; AR 2000 '72; 128 "(2; 124 '68: 125 ’68-'71-’72; A V. '70; R 16 '72; AR 100 '70; 238 /argon '69, ford tra.isit '70; 1 '71 Ogled v Uli< i B. Ca. ah ?i UGODNO PRCDAM prikolico Det Hleffs za 4 + 2 osebi skoraj novo. Ogled jutri popoldne pri Komjanc Robert, št. 18 v Pevmi. UGODNO prodam trisobno prazno stanovanje - Altura. Tel.; 227372. PRODAM motorno kolo «ducati 350» v zelo dobrem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na številko 200407. JUKEBOX «AM1» v dobrem stanju . 450.000 lir. prodaj . bar »Canari no* na Opčinah. BOLJ SKROMEN OBISK TEDNA ZELENEGA KRIŽA Sinooi predavanje dr. Realdona o mamilih Tokrat srečanje - s pisateljem. UC- H ‘'Mariom* Sternom kot dve milijarda in pol deželnega prispevka za dodatne gradnje na obmejnem postajališču. Seveda ni rečeno, da bodo vsa dela predvidena s tem finansiranjem končana v tem letu. Občinska uprava pa bo v tem letu zaprosila še posojila za, 8.887 milijonov lir, s katerimi namerava poseči v razpa gradbena področja (šole, občinske stavbe, ceste, druge infrastrukture). Zadnja vsota je seveda vezana na to, da prizadeti drža va odobrita u: darle obstoja možnost, da bo ta denar zares zagotovljen, je dejal odbornik Ciuffarin. V sestavi proračuna so upoštevali najnovejša določila ministrov Pan-dolfi in Stammati ki na eni strani odpravljajo deficit s tem, da država krije vse občinske primanjkljaje in da se doteka denar, ki je potreben za upravljanje, precej redno iz državne v občinsko blagajno, na drug; pa prepovedujejo nezadržno večanje občinskih izdatkov. Odbornik za finance je tudi dejal, da so kar se da upoštevali pri sestavi proračuna zahteve rajonskih svetov. Ni šlo le za zahteve izražene na zadnjih sestankih, marveč so u-poštevali, če so le mogli, zahteve, ki so prihajale tekom celega leta. Skušali so tudi dati osnovo za več letni program investicij. ___________________i Srečanje sindikalnih delavcev s področja šolstva Na povabilo občinskega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja, bo v četrtek, 22. t.m. v Novi Gorici, ob 18. uri, prvo sre Čanje sindikalnih delavcev sloven skih šol na Goriškem in članov o menjenega sindikata. Na srečanju ki se ga bo predvidoma udeležil član sekretariata pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, bo tekla beseda o bodočem sodelovanju med dvema organizacijama, o vprašanjih slovenskega šolstva v Italiji, govor pa bo tudi o šolskem sistemu v Sloveniji ter o usmerjenem izobraževanju. Srečanje bo v dvorani družbenopolitičnih organizacij v Novi Gorici. drugimi odvisnimi delavci, zavod ne more izplačati višje odpravnine, ker so dohodki in izdatki točno določeni po zakonu. Torej je potrebno ža dokončno rešitev tega vprašanja izglasovati nov zakon. V okviru kulturnih večerov, ki jih prireja goniška občinska uprava, bodo v četrtekj 2?. t.m., ob 18.30 v avditoriju predstavili pisatelja Maria Rigonija Sterna. Pisatelja, ki se je rodil leta 1921 v Asiagu, a v tor j h nekaterih pripovednih del na vojno tematiko, med katerimi je najbolj znan roman «11 sergente nella neve», bo predstavila Gabriella Ziani. Naslednji kulturni večer, 5. aprila, bo posvečen Gio-vanniju Raboniju. Razpoložljivi dve delovni mesti Goriško županstvo je razpisalo jav ni natečaj na osnovi izkazil in izpitov za dve .mesti knjigovodje. Rok za predložitev prošenj poteče 26. a-prila letos. Za podrobnejša pojasnila se interesenti lahko obrnejo do urada za osebje na županstvu. Gledališča Stalno slovensko gledališče, Angelo Beolco Ruzante: Pomjenki. Drevi ob 20.30 v palači Attems v Gorici. Primorsko dramsko gledališče, Franček Rudolf: Veronika. Predstava ob 20.15 za red EGŠ v veliki dvorani PDG v Novi Gorici. Izleti Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje (stare in mlade) na prvi pomladanski pohod na Kras, v okolico Doberdobskega in Sabliškega jezera, ki bo v nedeljo, 251 marca. Zbirališče ob 9.15 na trgu pred spomenikom v Doberdobu, kdor pa ima probleme s prevozom, naj pride ob 9. uri na Travnik. Slovensko planinsko društvo priredi 1. iprila, ob zaključku letošnje zimske sezone, interno tekmovanje, ki bo na Kaninu. Na razpolago bo tudi avtobus, člani društva, ki bi se radi udeležili tekmovanja, se morajo osebno javiti na sedežu društva najkasneje do 27. marca. Poleg cene avtobusnega prevoza morajo vplačati še 1000 lir vpisnine za tekmovanje. Društvo obvešča, da bo za tekmovalce in spremljevalce na razpolago tudi topel obrok »paštašute*, ki bo veljal 1000 lir. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 22. aprila, prvi pomladanski družinski izlet. Obiskali bodo vipavsko zadružno klet, priljubljeno izletniško točko Pod skalco, zvečer pa bo skupna večerja s srečolovom v hotelu Planika v Ajdovščini. Prijave na sedežu društva od danes dalje, do zasedbe razpoložljivih mest. Kino Gorica CORSO 17.00-22.00 »Superman*. M. Brando, J. Hachman. Barvni film. VERDI 17.00-22.00 «L'avvocato della’ mala. Prepovedan mladini pod 18r Jiiom. VITTORIA Zaprto. Tržič KXCELSIOR 16.30-22.00 »Mustang la časa del piacere*. PRINCIPE 17.30 - 22.00 «Pretty baby». Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Vse življenje j« pred teboj*. Francoski film. SVOBODA 18.00-20.00 «Manoja». I-talijanski film. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Baldini. Verdijev korzo 57, tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dac in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Antonio, Uh ca Romana 57 tel. 40497. Priložnostni poštni žig ob letošnjem tednu Zelenega križa. Prireditelj je poskrbel tudi za izdajo priložnostnih razglednic nedeljskih prireditvah. Za kolesarski izlet «Ciclolongo» na 25 Kilometrov dolgi krožni poti med Gorico, Sovodnjami, Gradiščem, Majnico in Gorico, se je prijavilo kakih 50 kolesarjev, po večini mlajših, še bolj skromna pa je bila publika. Popoldne je bila na Espomegu kulturna prireditev z nastopom zbora iz Loč-nika, zbora CAI in mladih plesalcev «Lis luzlgnutis*. Je bilo krivo samo muhasto vreme, ali pa neprimeren čas, gli pa so Goričani v zadnjem času postali neobčutljivi za humanitarne akcije? S temi vprašanji se ukvarjajo prireditelji Tedna Zelenega križa, ki se je pričel v soboto, zaključil pa se bo v petek, 23. t.m. Obisk tako v soboto, kakor tudi v nedeljo je bil skromen in je neprijetno presenetil same organizatorje. Tako v soboto, ko so po slavnostnem od: prtju ob navzočnosti vidnih osebnosti političnega in družbenega življenja, podelili priznanja slušateljem tečaja prve pomoči in potem ob nastopu foklornih skupin in pevcev, kakor pri prikazu reševalne akcije, pri kateri so sodelovali tudi goriš-ki gasilci in delavci javne varnosti. Skromna je bila udeležba tudi na Nekoliko več zanimanja je bilo za večerno plesno prireditev v paviljon) B na razstavišču ESPOMEGO. Včeraj se je začel s predavanjem dr. Realdona v deželnem avditoriju, drugi del prireditev Tedna Zelenega križa, ki je posvečen boju proti mamilom. Predavanje iz tega ciklusa je na sporedu tudi drevi. Danes sestanek za reševanje spora v tovarni Baggio Na sedežu Združenja industrijcev v Gorici, bo danes zjutraj sestanek, na katerem bodo skušali rešiti sindikalni spor v tovarni Baggio v Gradišču. Prvi sestanek je bil že 6. t.m., vendar so se pogajanja izkazala kot zelo težavna. Kako je z odpravninami državnih uslužbencev Državni uslužbenci se že dalj časa pritožujejo zaradi zapostavlja nja, ker jim pri obračunavanju odpravnine ne upoštevajo tudi 13. plače. Največkrat krivijo za tak postopek zavod ENPAS, ki pa dejansko ne nosi nikakršne odgovornosti. Tako pojasnjuje tiskovno poročilo, ki nam ga je dostavilo pokrajinsko ravnateljstvo te ustanove. Ne glede na razsodbo ustavnega sodišča, ki je dejansko priznala držav-1 nim usulžbencem enakopravnost z inHIIIIIIIIIMIlUIHMIIIMIIIIIIinilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlitlllllllllMllIltltmtMMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIINaillllllHUtm ŽRTEV MLADOSTNE OBJESTNOST! Mlad fant umrl zaradi posledic padca z vespo Zgodilo se je včeraj okrog poldne v v Tržiču ■ Žrtev je 17-letni Silvio Gerolin Akrobatski način vožnje avtomobila ali drugega vozila je kaznivo dejanje, saj pomeni neposredno o-grožanje varnosti drugih udeležencev v prometu. Mnogokrat pa se mladostna * objestnost, želja po u-veljavljanju in dokazovanju takih sposobnosti, konča tragično. Od včeraj je zadnji primer. Zaradi poškodb, ki jih je utrpel pri padcu s skuterjem, je umrl komaj 17-letni Silvio Gerolin, doma iz štaranca-na. V kolikor smo uspeli izvedeti, se je fant peljal z vespo 125 po Ulici dei Cipressi v Tržiču. Menda je mimoidočim (in tudi samemu sebi) skušal ponovno dokazati, da je mogoče peljati se z motorjem tudi po enem samem kolesu. Nekaj časa je res šlo, naenkrat pa je fant izgubil ravnotežje ter treščil na tla. Prepeljali so ga v tr-žiško bolnišnico, spričo težkih poškodb pa so kmalu zatem, v poskusu, da bi mu rešili življenje, odredili njegov prevoz na oddelek za o-življanje in intenvizno nego videmske bolnišnice, Žal mu zdravniki niso mogli več pomagati, saj je fant izdihnil kmalu zatem. Nesreča se je zgodila nekaj minut pred 12. uro. Fant se je pred nekaj meseci zaposlil v tovarni Detroit. > Za tri mladeniče s Tržiškega se je nedeljski izlet končal precej tragično, v tržiški bolnišnici, kjer se bodo morali zdraviti po dva meseca, oziroma tri tedne. Gre za 24-letnega Luigija Andreosa iz Ronk, 21 letnega Paola Bonassija, prav tako iz Ronk ter za 22-letnega Roberta Lenardona iz Tržiča. Peljali so se z avtom po pokrajinski cesti med Tržičem in Dolom, blizu Poljan pa je avto, ki ga je vozil Andreas. zaneslo s ceste. Avto je pošteno razbit, precej hudo pa so se poškodovali tudi potniki: Andreos in Bonassi se bosta zdravila po dva meseca, I-enardon pa tri tedne. Nesreča se je zgodila okrog 10. ure v nedeljo. V nedeljo tradicionalni praznik krvodajalcev na Tržiškem V nedeljo. 25. t.m., bodo praznovali krvodajalci tržiškega območja. T^tošnje prireditve (23. po vrsti) bodo v Štarancanu. Tradicionalni praznik krvodajalcev se bo začel že zjutraj, pred županstvom v štarancanu, s polaganjen\ vencev pred spomenik padlim, z nastopom godbe in cerkvenim obredom. Kasneje bo v kinodvorani Edison slovesnost ob podelitvi priznanj najbolj zaslužnim članom ter kulturni spored z nastopom pevskih zborov. SMUČARSKI SKOKI PETO SVETOVNO PRVENSTVO VPLANICI Avstrijec Kogler svetovni prvak Vzhodni Nemec Osttvald izenačil svetovni rekord - Zelo dobra organizacija «Prvenstvo mladih* - Primož Ulaga najboljši Jugoslovan - Žirija odpovedala 5SN/ETCVN0 PRVENSTVO PLAN1CA79JUGOSLAVUA 15.-18.3.1979 (Od našega posebnega dopisnika) Peto svetovno prvenstvo v smučarskih poletih se je končalo z zmagoslavjem mladosti. Značilnost letošnjih poletov je namreč nastop mladih, saj je zmagovalec letošnje Planice in letošnjega petega svetovnega prvenstva se-demnastletni dijak iz Vompa (Av- IZIDI TRETJI DAN Kogler (Av.) Zitzman (NDR) Fijas (Pol.) Kalinin (SZ) Škoda (ČSSR) Kokkonen (Fin.) Samek (ČSSR) 380.5 (168. 169) 356.0 (159, 157) 354.5 (152, 162) 345.0 (157, 151) 343.0 (151, 153) 342.5 (155, 149) 342.0 (153, 153) 8. Hille (NDR) 340,5 (151, 151) 9. Duschek (NDR) 333,0 (150, 149) 10. Yagi (Jap.) 23. Ulaga (Jug.) 25. Norčič (Jug.) 33. Bajc (Jug.) 36. Bogotaj (Jug.) 42. Wegher (It.) 332.5 (147, 155) 300.5 (133, 140) 296.5 (132, 136) 280.5 (127, 133) 270.5 (129. 120) 248,0 (114. 118) atrija) Armin Kogler. Najboljši Jugoslovan Primož Ulaga, ki je osvojil 23. mesto, pa bo dopolnil sedemnajst let šele julija. Klaus Osttvald, ki je 'izenačil svetovni rekord, pa je star 21 let. Kot že v več športnih panogah smo tudi v Planici opazili, da smučarski poleti postajajo iz leta v leto zanimivejši za mlade. Tako je letos jugoslovanska reprezentanca že znatno pomladila svbje vrste in prav gotovo bodo ti mladi na prihodnjem svetovnem prvenstvu čez dve leti gotovo imeli večje uspehe. Glede organizacije lahko prav gotovo rečemo, da je bila na višku in da je izpolnila pričakovanja 120 tisoč glave množice, ki je v treh dneh obiskala dolino Tamar pod Poncami. Tega pa ne moremo reči o. računalniku, ki je bil edini, ki je odpovedal, tako da je bilo treba vse uvrstitve in točkovanja' izračunati po starem «klasičnem» sistemu. Poglavje zase ob letošnjem svetovnem prvenstvu pa zasluži mednarodna žirija. Le-ta je največ razočarala obiskovalce prvenstva, saj je prav v zadnjem dnevu s svojimi odločitvami, da morajo tekmovalci skakati z nižjim naletom vzbudila veliko kritike in nezadovoljstva. Resnici na ljubo pa moramo reči, da sodniki niso prav toliko zagrešili, pri poletih gre predvsem za varnost skakalca, zato mora žirija temeljito preučiti, kje je varnostna meja. Če govorimo o letošnjem uspehu v Planici, moramo pa upoštevati tudi posredovanje žirije, saj v zadnjem dnevu ni bilo padca in za podobno prvenstvo to tudi pomeni uspeh. Ostaja pa tudi dejstvo, da Jugoslavija, pa čeprav ima najlepšo skakalnico na svetu, v tem športu ni še velesila, zato tudi nima dosti vpliva pri mednarodni ko- misiji. Ko pa bodo Jugoslovani u-speli tudi v tem športu, takrat bomo prav gotovo tudi v Planici prisostvovali svetovnemu rekordu. Sicer pa smo lahko zadovoljni s potekom tega prvenstva, saj smo poleg lepih in privlačnih skokov prisostvovali tudi izenačenju svetovnega rekorda. «Ncznani» skakalec za Planico, 21-let.ni orodjar iz Klingenthala (DDR), ki ni nikdar letel na velikankah, je kot predskakalec v dru- KONČNA LESTVICA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 10. 26. Točke Dolži n e 1. 2. 3. 3. Kogler A. (Av.) 741,5 160 160 168 169 Zitzmann A. (NDR) 736,0 170 168 159 157 Fijas P. (Pol.) 704,5 149 166 152 162 Hille A. (NDR) 690,5 161 155 151 151 Samek J. (ČSSR) 688,0 154 155 153 153 Kalinin J. (SZ) 687,5 151 156 157 151 Škoda L. (ČSSR) 682,0 151 154 151 153 Kokkonen P. (Fin.) 681,5 156 146 155 149 Duschek H. (NDR) 677,0 151 158 150 149 Ylianttila K. (Fin.) 660,5 149 155 148 140 Ulaga P. (Jug.) 600,5 138 139 133 140 Norčič B. (Jug.) 598,0 138 137 132 136 Bajc V. (Jug.) 572,0 134 131 127 133 Bogataj Z. (Jug.) 525,5 117 119 129 120 VVegher I. (It.) 497,0 116 115 114 118 Tomassi L. (It.) 235,5 111 118 gi seriji izenačil svetovni rekord, ki ga je postavil leta 1976 Anton Innauer v Oberstdorfu, ko je dosegel daljavo 176 metrov. Ne smemo pa pozabiti tudi na mladega in perspektivnega Iva Zupana, ki je kot predskakalec na drugem tekmovalnem dnevu izboljšal jugoslovanski rekord z daljavo 171 metrov. MARJAN ŠUŠTERŠIČ SABLJANJE PARIZ — Sovjet Vladimir Stnir-nov je osvojil prvo mesto v mednarodnem tekmovanju v floretu «Chal-lenge Adrien Rommel*. Na končni lestvici je prehitel Poljaka Zycha in ro.ioka Roroankcvs. DRSANJE OSLO — Dvakratni svetovni prvak, Američan Erič Heiden je izboljšal lastni svetovni rekord na 3.000 m s časom 4'06”91. OBVESTILO Odbojkarska rekreacija pri SZ Bor obvešča, da je ra stadionu «1. maji vsak torek ob 21.30 odbojkarska rekreacija. KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE SLA V JE VODEČIH ENAJSTERIC Dvajseto kolo prve jugoslovanske nogometne lige se je pričelo že v soboto ... za zeleno mizo. Jugoslovanska nogometna komisija je namreč na svoji seji obravnavala «pri-mer Tomič» in je sprejela priziv Rijeke. Skratka, ostal je izid, ki sta ga na igrišču dosegli ekipi. Tedaj je Rijeka premagala Dinamo z 2:1, nakar pa je komisija dosodila zmago Dinamu s 3:0. Kaj sedaj? Zagrebški klub bo seveda vložil priziv, nakar se bo komisija zopet sestala in dala dokončno razsodbo. V primeru, da bi komisija Dinamov priziv odvrnila, potem bi mu seveda odvzela točki in tako bi se na vrhu lestvice sestavil vodeči par Dinamo -Hajduk. Tako ali drugače, na dlani je, da je sobotno in nedeljsko kolo le zadovoljilo tokrat večje število gledalcev. Vodeče enajsterice so osvojile važne točke in tako se stanje na vrhu lestvice (če seveda izvzamemo «primer Tomič) ni spremenilo. Derbi kola je bil v Splitu, kjer je domači Hajduk potrdil svojo trenutno dobro formo in je tako zasluženo premagal neugodnega tekmeca, beograjsko ekipo Partizana z 2:0. Naši čitatelji naj nam ne zamerijo, če smo tokrat za naš komentar izbrali srečanje v Zagrebu med istoimensko ekipo in Dinamom. čemu? Iz enostavnega razloga, ker je bila ta tekma izredno razburljiva, napeta, občasno tudi zelo kakovostna. Zagreb je že i-mel novi točki v žepu, Jerkoviče-vi nogometaši so namreč že vodili z 2:1, nakar so imeli na razpolago še enajstmetrovko, ki pa so jo zastreljali. Toda to še ni vse. Dinamo je ostro reagiral, izenačil, nakar je celo zmagal. No, kljub porazu, pa je Zagreb tokrat dokazal, da ekipa le ima, ko igra motivirano, še «igralne rezerve», kar pa je tudi spodbudno za Jer-kovičevo četo v borbi pred izpadom. V današnjem pregledu ne moremo mimo dejstva, da zopet ne omenimo sarajevskega Železničarja, ki niza zmage kot na tekočem traku. Resnici na ljubo, tokrat O-simovi nogometaši niso igrali najbolje, vseeno pa so premagali Svobodo in tako pospravili novi, dragoceni prvenstveni točki. Pred TV kamerami so naši čitatelji lahko v soboto gledali srečanje med ljubljansko Olimpijo in Crveno zvezdo. Bila je to tekma izredne važnosti za Ljubljančane, ki pred svojim občinstvom nujno rabijo točke. Tokrat pa je Olim- pija ostala praznih rok in njena naloga za obstanek v ligi postaja iz kola v kolo težavnejša. IZIDI 20. KOLA Beograd - — Velež 0:1 Osijek — Vojvodina 2:0 Borac — Rijeka 2:2 Radnički - — Sarajevo 2:0 Dinamo - - Zagreb 3:2 Željezničar — Sloboda 1:0 Hajduk — - Partizan 2:0 Napredak — Budučnost 1:2 Olimpija — C. zvezda 0:2 LESTVICA Hajduk in Dinamo 28, Buduč-nost 27, C. zvezda 25, Velež 24, Željezničar 22, Sarajevo 21, Partizan 20, Rijeka, Osijek in Rad-nički 19, Sloboda in Borac 18, Vojvodina in Napredak 17, Zagreb in Beograd 14, Olimpija 12. PRIHODNJE KOLO Napredak - Beograd, Budučnost - Olimpija, C. zvezda - Hajduk, Partizan - Željezničar, Sloboda -Dinamo, Zagreb - Radnički, Sarajevo - Borac, Rijeka - Osijek, Vojvodina - Velež. NAJBOLJŠI STRELCI 16 — Savič (Crvena zvezda) 12 — Žungul (Hajduk) in Halibho-dzič (Velež) 10 — Čerin (Dinamo) 9 — Kovačevič, (Sloboda), Kovačevič (Borac) in Santrač (Partizan) ROKOMET L ITALIJANSKA LIGA Cividin zopet uspešen Mrtvi tek med Cividinom in Vo-lanijem se nadaljuje. Medtem ko so Miljak in tovariši premagali Forst iz Bressanona veliko bolj prepričljivo, kot je bilo sicer pričakovati, je bila tekma med Volanijem in Banco Roma preložena. Slej ko prej pa bo Volani odpravil tudi tega tekmeca in tako bo ostala razlika med tema velikima tekmeca za osvojitev državnega naslova še naprej ista. IZIDI Loacker - Ruggerini 24:21, Eldec - Fippi 24:15, Rapida - Albatros 32:21, Volani - Banco Roma preložena, Cividin - Forst 26:15, Edil-arte - Čampo del Re 20:22, Mercury i- Tacca 25:20. LESTVICA Cividin 35, Volani 34, La Rapida 30, Loacker 25, Banco Roma 23, Forst 21, Fippi 20, Tacca 17, Čampo del Re 16, Mercury 14, Eldec 13, Ruggerini 7, Albatros 5, Edilarte 4. Volani in Banco Roma imata tekmo manj. BOKS Usa! ostal prvak RIMINI — Giovanni Usai je o-hranil italijanski boksarski naslov lahke kategorije. V soboto zvečer je namreč po točkah premagal Gio-vannija Vitilla. PUSAN (Južna Koreja) — Domačin Park Chan - Hee je osvojil svetovni naslov v boksarski mušji kategoriji (verzija WBC). Park Chan -Hee je namreč po točkah gladko premagal Mehikanca Miguela Can-ta. NOGOMET. V PRVI ITALIJANSKI LIGI Derbi v Milanu brez zmagovalca Inter je zamudil edinstveno priložnost za zmago - V Vicenzi remi Milanski derbi je od vedno eden najbolj klasičnih dvobojev italijanskega nogometa. V zadnjih letih je sicer ta spopad nekoliko izgubil na prestižu in veljavi, saj sta Inter in Milan zapravila vodilno vlogo v državnem merilu. Za nedeljski derbi pa to ni veljalo, saj je Milan na vrhu lestvice, Inter pa je imel še določene upe za vstop v borbo za naslov. Tekma se je končala z neodločenim izidom, kar vsekakor zadovoljuje samo Liedholmovo enajsterico, Inter pa si je tokrat na naravnost neumen in otročji način zapravil svojo veliko priložnost. Di>P?t dramatičen pa je postal položaj Rome. Rimljani so s prihodom Valcarcggia pospravili več dragocenih točk in vse je kazalo, da bo njihova naloga dokaj lažja. Z zmago v Bologni so svoje stanje znatno popravili niso pa svoje dobre igre v nadaljevanju več ponovili. Trenutno so res v težkih vodah. Majhna upanja ima še Bologna, ki mora prihodnje kolo z A-talanto startati na zmago. Slabo, vendar dragoceno točko sta tokrat odnesli še Ascoli in Avellino, Skratka, še zapleteno stanje, IZIDI 22. KOLA Palermo — Monza 2:0 Pescara — Nocerina 2:1 Pistoiese — Taranto 1:0 Varese — Ternana 1:0 LESTVICA Udinese 37; Cagliari 31; Monza, Pescara, Pistoiese, Lecce 29; Palermo 26; Sampdoria, Brescia, Foggia 24; Bari, Spal 22; Genoa, Ternana, Sambenedettese 21; Cesena, Varese 19; Nocerina, Taranto 18; Rimini 17. Ascoli — Perugia 0:0 Atalanta - - Verona 1:0 Avellino - - Bologna 0:0 Fiorentina — Catanzaro 1:1 Inter — Milan 2:2 Juventus — Napoli 1:0 LR Vicenza — Torino 2:2 Romt — Lazio 1:2 LESTVICA Milan 24; Perugia 31: Torino 30; Inter in Juventus 28; Lazio 24; Ca-tanzaro 22; Napoli in LR Vicenza 21; Fiorentina 20; Avellino 19; A-scoli 18; Roma 17; Atalanta 16; Bologna 14; Verona 9. PRIHODNJE KOLO (25.3.) Bologna - Atalanta, Catanzaro -Ascoli, Lazio - Inter, Milan - LR Vicenza, Napoli - Avellino, Perugia - Roma, Torino - Juventus, Verona - Fiorentina. NAJBOLJŠI STRELCI 14 — Rossi (Vicenza) in Giordano (Lazio) 10 — Pulici (Torino) 9 — Palanca (Catanzaro), Mura-ro (Inter, Bigon (Milan) in Graziani (Torino) V PRVENSTVU B LIGE Udinese s težavo osvojil točko Sambenedettese — Udinese 1:1 (1:0) STRELCA: Catania v 8. min. in Vagheggi v 68. min. Udinese je z veiikimi težavami izbojeval neodločen izid na gostovanju s Sambenedettesejem, potem ko je celo tvegal isok poraz. Domačini so namreč s požrlvovaln, in z agre. iv-no igro že na začetku povedli po napaki obrambe, ki je bila v tem primeru vse preveč statična. Tudi v na daljevanju so bili domači igralci zelo nevarni, saj so imeli več priložnosti za podvojitev. Končno so Videm-čani postopoma le osvojili srečno i-grišča in v drugem polčasu po vstopu na igrišč' še enega napadalca (Vagheggija) končno izenačili. Prav Vagheggi je izkoristil nezanesljiv poseg vratarja Pigina in z glavo izenačil. Tudi po tem zadetku so bili najnevarnejši domačini, ki bi si prav gotovo zaslužili zmago. ''ŽIDI 24. KOLA Bari — Fogeia 1:1 Brescia — Rimini 2:1 Cesera — Spal 1:2 Genoa — Samiidoria 0:1 Lecce — Cagliari 2:1 PLAVANJE V HAMBURGU Petrič odličen IU\JVtpUR,G - Na velikem plavalnem mitingu je Kranjčan Borut Petrič zmagal na 200 m kravl z novim jugoslovanskim rekordom 1’54”40. Prejšnji najboljši dosežek 1’55”18 je Borut dosegel na evropskem prvenstvu leta 1977 v Jonko-pingu. Ker je bil novi rekord dosežen v 50-metrskem bazenu najbolje potrjuje, da je Petrič odlično pripravljen pa tudi konkurenca je bila izjemno močna, saj je nastopilo na 200 m kravl kar 48 plavalcev. Ascoli - Perugia X Atalanta - Verona 1 Avellino - Bologna X Fiorentina - Catanzaro X Inter - Milan X Juventus - Napoli 1 LR Vicenza - Torino X Roma - Lazio 2 Bari - Foggia X Genoa - Sampdoria 2 Lecce - Cagliari 1 Palermo - Monza 1 Sambenedettese " Udinese X KVOTE 13 — 3.750.600 lir 12 — 168.400 lir 1. — L Infinito X 2. Monte Migliorc X 2. — 1. Sicario 1 2. Ceborix 1 3. — 1. Paso Doble 2 2. Go X 4. — 1. Alula 2 2. Duca D’Estc 2 5. — L Codiverno 2 2. Syon X 6. — 1. Dal Sole 1 2. Diaiogo 2 KVOTE 12 — 33.476.102 lir 11 — 656.300 lir 10 — 67.900 lir KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI Goričani in Tržačani visoko zmagali Pagnossin je doma odpravil Pintinox, Hurlingham pa ekipo Manner Pagnossin — Pintinox 96:73 (47:40) PAGNOSSIN: Campestrini, Va- lentinsig 4, Pomdexter 37, Premi 17, Ardessi 8, Trucco, Laing 14, Cortinovis 4, Antonucci 2, Bruni 10. PINTINOK: G. Motta, Marušič 2, Palumbo 6, Fossati 5, Fleming 22, Taccola 16, S. Motta 2, Solfrini 6, Costa 4, Spillare 10. SODNIKA: Piccagli in Pasi iz Bologne. PM: Pagnossin 12:15, Pintinox 7:9; SON: Pagnossin 13, Pintinox 15. V neposrednem "spopadu med dvema izmed favoritov za napredovanje je Pagnossin z visoko razliko premagal Pintinox iz Brescie. Mnogi so pričakovali ogorčen in enakovreden spopad med peterkama, še bolj pa med odličnima trenerjema, kakršna sta McGregor in Sales. Razplet na igrišču pa je bil odločno v korist prvega, tudi zato. ker so Saiesovi fantje zaigrali pod svojimi sposobnostmi. Pagnossin je povedel že takoj v prvih minutah in nato počasi, a 3talno večal prednost vse do konca tekme. Gostje so se zlasti v iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniMtiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiimimimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiikiiiiiiiii KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Spodrsljaj Borove vrste «PIavi» so v nedeljo izgubili z miljsko ekipo Jeans Corner Bor — Jeans Corner 69:70 (32:32) BOR: Trevisan, Žerjal 14 (2:2), L. Koren, R. Kneipp, Ražem 12 (4:4), Klobas 20 (6:7), Race, Vatovec 8 (2:2), Krečič, B. Kneipp 15 (5:7). J. CORNER: Ricatti 2, Pece, Kau-cich, Pastori 24, Comici, Furlan 14, Sardos 8, Sciolis 6, De Pase 4, Rossini 12. PM: 19:22. PON: Žerjal (31). SODNIKA: Allegretto in Franco iz Trsta. Jeans Corner je z nedeljsko zmago jasno pokazal, da je njegova vrsta najresnejši kandidat za osvojitev pr vega mesta v tržaški skupini promocijske lige. Tekma je bila dokaj izenačena, na slabi tehnični ravni in v zadnjih trenutkih celo dramatična. Borovci so startali dokaj medlo: z veliko težavo 'so našli pot do koša, igrali so počasi in tako pomagali na sprotniku, ki s. najbolje znajde s počasno, urejeno in pametno igro. Vse to je pripomoglo, da je bil izid v 14. minuti 26:14 za Miljčane (le 14 pik v 14. minutah!): tedaj so «plavi» zaigrali nekoliko hitreje in tako zaključili zasledovanje nekaj trenutkov pred koncem prvih dvajset minut. V drugem polčas so slovenski fantje praktično stalno vodili, vendar njilio va prednost ni znašala več kot pet točk. V enajsti minuti je moral Žerjal na klop zaradi petega prekrška in tako je splavim* naenkrat zmanjkal glavni pobudnik vseh akcij. Kljub temu so fantje čedalje vztrajali v vodstvu: v 18. minuti je bil še vedno izid 65:60 za Bor, nato jih je Jeans Corner prehitel poldrugo minuto pred koncem. Borovcem je vseka kor spet uspelo zavoditi s Klobasom (67:66 in 69:68,, dve sekundi pred koncem pa je Rossini hladnokrvno izkoristil dva prosta meta in dokon čno povedel za svoje moštvo Borov cem pa .je še uspelo dokopati se z drugo poda io nasprotnikovega ko ša in si priboril še dva prosta meta, ki pa, žal, ju niso znali izkoristiti. Glede posameznikov lahko reče mo, da je bil Bruno Kneipp daleč najboljši na igrišču, da je Peter Že rjal dobro igra! v tistih pičlih minu- tah, ko je bil na igrišču, in da je Ražem na pravi poti, da se izvleče iz krize, ki ga je bila zajela v zadnjih časih. Drugi so nekoliko zatajili, vendar je treba reči, v delno o-pravičilo za ta poraz, da ir ra večina borovcev še prebolet, mnogoka-tere poškodbe. -fD- IZIDI 14. KOLA Stella Azzurra - Barcolana 73'87 Bor - Jeans Corner 69:70 CUS - Jadran pred. Ferroviario - Cartaris 92:54 Gr. Motori - Scoglietto 111:114 LESTVICA Ferroviario l.i Jeans Corner 22; Jadran, Bor in Scoglietto 18; Barco-lana 14; CUS 12; Grandi Motori 10; Stella Azzurra 4; Cartaria 0. CUS in Jadran imata tekmo manj Marko KORAČEV POKAL V današnjem finalu Partizan favorit Ta teden se v evropskih pokalih praktično vse odloči. Na sporedu sta dve finalni srečanji in zadnje kolo fjnalne skupine pokala državnih prvakov. ž danes se bosta v Beogradu pomerila za osvojitev Koračevega pokala Partizan in Arrigoni. V četrtek pa bo v Poreču veliki finale pokala pokalnih prvakov med Ga-bettijem in Don Boschom. Nedvomno so veliki favoriti za osvojitev Koračevega pokala Beograjčani, saj bo Partizan igral pred. svojo publiko, kar je v podobnih tekmah celo odločilno. Kičanovič in tovariši bi morali tako ponoviti lanski uspeh. Slavni «Kičo» je, v nasprotju s splošnim mnenjem, kot vse kaže lažje poškodovan, saj je v sobotni prvenstveni tekmi z Borcem igral skoraj ves drugi polčas. Nihče sicer ne ve, kolikšna je poškodba Kičanoviča, na vsak način pa je dovolj dejstvo, da še lahko stopi na igrišče. Povsem jasno pa je tudi, da brez svojega najboljšega igralca postaja naloga Partizana skoraj brezupna. Košarkarji iz Rietija imajo objektivno malo možnosti za uspeh, gotovo pa bodo izkoristili vsakovrstni spodrsljaj domačinov. Beograjčani bodo morali paziti predvsem na oba Američana in Zampolinija, najbolj nevaren pa je nedvomno Meely, ki je trenutno v odlični formi. Spopad v Poreču je vsaj na papirju dokaj manj izenačen. Gabetti je namreč boljši od Nizozemcev, niso pa izključena presenečenja. Don Bosch je namreč čudna ekipa in njegova igra je odvisna predvsem od dneva. Simbol nizozemskega moštva je gotovo Akerboom, zelo talentiran igralec. Na koncu pa še dve besedi o pokalu prvakov. Finalista v Grenoblu bosta verjetno Real in Bosna. Sarajevčani si v Atenah igrajo vse: upati je, da ne bodo prav na koncu popustili. Veliki poraženec tekmovanja, Emerson iz Vareseja. i-gra v Madridu skoraj brezupno srečanje na življenje in smrt. Obe finalni srečanji bo predvajala jugoslovanska televizijska mreža in, kot izreden dogodek, v neposrednem prenosu tudi italijanska tele- vizija danes s pričetkom ob 17.30, ODBOR ZA TELESNO KULTURO SKGZ sklicuje danes, 20. t.m., ob 20. uri na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, sestanek predsednikov in tajnikov iportnih društev na Tržaškem s ledečim dnevnim redom: Športniki in vprašanja globalne zakonske zaščite Slovencev v ltaii.il Uvodne misli bo dal predsednik SKGZ BORIS RACE začetku tekme znašli v težavah zaradi agresivnega «pressinga*, ki jih je stal marsikatero izgubljeno žogo. Kljub odločnejši igri Fleminga in Taccole še v drugem polčasu stvari niso bistveno spremenile. Nasprotno, Pagnossin je po zaslugi Laingfl, Premiera in občasno Pom-aexterja še povečal razliko ter si zagotovil nov par točk. M.M. Hurlingham - Manner 111:89 (55:44) HURLINGHAM: Laurel 32, Boston 34, Bechini 7, Meneghel 2, Scolini 8, Jacuzzo 9,,-Rito6sa ia,,Čuk 4, Fprza,, Pieri 2. MANNER: Foster Ž5„ Davis 26, Mottini 22, Dordei, Carttamessi 1, Papetti 7, Buseaglia 4, Ceron 2, Mar-sano 2, Pozzati. SODNIKA: Rosi in Maggiora iz Rima. PM: Hurlingham 19:27, Manner 19:30. PON: Scolini, Cantamessi, Davis in Ritossa. Kot predvideno, je tržaški Hurlingham brez večjih težav premagal e-kipo Manner L Novare, obenem pa dosegel svoj doslej najvišji izkupiček v petih letih igranja v A-2 ligi. Tržačani so že v prvem polčasu dosegli zanesljivo prednost, ki so jo nato po stopoma večali v drugem delu. Tokrat je Lombardi celo poslal na igri šče vse razpoložljive igralce, ki so vsi zadovoljili, še predvsem pa mladi Ritossa, Pieri in Čuk. Upoštevati je seveda treba, da je Tržačanom stala nasproti ekipa, ki je z eno nogo že v nižji ligi in ki praktično lahko računa le na tri igralce (Fosterja, Davisa in Mottinija). IZIDI 22. KOLA Hurlingham - Manner 111: 89 Acentro - Mobiam 98:100 Pagnossin - Pintinox Jollycolom!:ani - 96: 73 Bancoroma 71: 69 Šarila - Superga 81: 89 Postalmobili • Rodrigo 98: 96 Eldorato - Juvecaserta 83: 88 LESTVICA Pintinox, Eldorado in Superga 28; Pagnossin in Jollycolombani 26; Mobiam 24; Bancoroma, Postalmobi-li in Hurlingham 22; Juvecaserta 20; Šarila 18; Rodrigo 16; Acentro in Manner 14. PRIHODNJE KOLO (25.3.) Juvecaserta - Mobiam Jollycolom-bani - Hurlingham, Superga Pint inox, Bancoroma - Šarila, Pagnossin - Postalmobili, Rodrigo - Acen tro, Manner - Eldorado. A-1 LIGA IZlDI 22. KOLA Gabetti - Mecap 106:98 Chinamartini - Sinudyne 73:71 Mercury - Harrys 89:80 Canon - Bill.v 75:82 Scavolini - Antonini 77:71 Xerox - Perugina 80:87 Arrigoni - Emerson 74:61 LESTVICA Emerson 36; Sinudyne in Bil!y 28; Gabetti 26; Arrigoni, Perugina Jeans in Chinamartini 24’ Xerox 22; Antonini 20; Canon in Scavolini 18; Har-rys in Mecap 14; Mercury 12. PRIHODNJE KOLO (25.3.) Antonini Mercury; Mecap - E-merson, Sinudyne - Canon, Harrys -Arrigoni, Perugina - Billy, Scavolini - Chinamartini, Xerox - Gabetti. Marko NOGOMET V EVROPSKIH POKALIH Inlfr in Crvena zvezda pred dokaj težko nalogo Jutri bodo na sporedu povratne tekme četrtfinala v vseh evropskih nogometnih pokalih. Izmed vseh prvenstev je prav gotovo najzanimivejši pokal UEFA, ki je po imenih nastopajočih ekip najkakovostnejši. V tem prvenstvu zastopa Jugoslavijo beograjska Crvena zvezda, ki je v Ljubljani na prvenstveni tekmi z Olimpijo dokazala, da zna u-porabljati protinapad. Angleško moštvo West Bromvvicha, ki je v prvem srečanju omilil poraz le na en zadetek, ni nevarnejši nasprotnik od Arsenala, katerega so Beograjčani premagaji na tujem igrišču v prejšnjem kolu. V pokalu pokalnih prvakov igra milanski Inter, ki je v prvem srečanju remiziral s skromnim belgijskim predstavnikom Beverenom. Jutri imajo Milančani možnost, da se oddolžijo, saj so v InilBnskom derbiju dokazali, da je njihovo ndjboljše orožje protinapad- Nevarni gostovanji torej, ki pa nista nepremostljivi za Italijane in Jugošlovane. Jutrišnji spored (v oklepajih izidi, prvega srečanja): POKAL PRVAKOV Malmo - VVisla (1:2); Glasgow Ranger - Koln (0:1); Grasshoppers - Nottingham Forest (1:4); Dinamo Dresden - Avstria Dunaj (1:3). POKAL POKALNIH PRVAKOV Banjk Ostrava - Magdeburg (1:2); Beveren - Inter (0:0); Servette -Fortuna Diisseldorf (0:0); Barcelona - Ipsvvich Tovvn (1:2). POKAL UEFA Dukla Praga - Herta Berlin (1:1); Duisburg - Honved Budimpešta (3:2); West Bromvvich - Crvena zvezda (0:1); Borussia - Manche-stern City (1:1). V PRIJATELJSKEM SREČANJU Zmaga Triestine proti Venezii Triestina - Venezla 3:2 (1:1), STRELCI: Serato v 29. min., Čei v 34. min. Serato v 62. min., Cei v 73. min. in Panozzo v 77. min. Prijateljska tekma med Trie'‘ no in Venezio, ki nastopa v prvenstvu D lige, je privabila malo število gledalcev, ki pa so lahko videli nekaj lepih začetkov, z igrb pa niso bili, preveč zadovoljni. Srečanje je bilo le boljši trening za obe ekipi, tako da je trener Tagliavini uvrstil na i' grišče kar 16 igralcev. Prvič letos je tržaški dres oblekel tudi novi nakup . 'aolio, ki je prvi polčas igral v vlogi veznega igralca, v drugem pa je bil «čistilec». Obe nalogi je opravil dobro. Tržaški trener je preizkusil tudi poškodovana Panozza in Prevedinija. Panozzo je sedem minut p vstopu na igrišče že dosegel zadetek, kasneje pa je zapravil enajstmetrovko. Zadovoljivo je tudi dejstvo, da se je med strelce vpisal končno branilec Cei (in to kar dvakrat), ki je v zadnjih Pf' venstvenih nastopih večkrat zgrešil lahke priložnosti. Psihološko mu bo to prav gotovo pomagalo. Venezia je s,prikazano igro kot če-trtoligaš prijetno presenetila in je bila Triestini odličen «sparring ' partner*. IZMIR — Turčija je v nedeljo * 2:1 premagala reprezentanco Malte v tekmi 7. kvalifikacijske skupine evropskega nogometnega pokala-Sodnik tekme je bil Jugoslovan Tona Maniievski. KOLESARSTVO CESENA — V kolesarski dirki v tem kraju je zmagal Francesco Mo-ser pred Belgijcem R. Van der Lin-denom in Giuseppejem Saronnijern. Dirke so se udeležili tudi zahodni Nemec Thurau, svetovni prvak. Ni* zozemec Knetemann, Baronchelli. in še nekateri znani kolesarji, ki pa niso posegli po prvih mestih. nogomet V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Samo enajsterica Brega osvojila ves izkupiček Vse ostale naše ekipe so ostale praznih rok - Derbija Gaja-Zarja niso igrali Wlna — Breg 1:2 (0:1) BREG: Micor, Sovič, Poropat, 'lun, Razem, Dagri, Samec, Daz-^a, Jež, Strnad, Ciguj. OPICINA: Štoka, Gaeta, Colonna, Uantin, Manzon, Križman, Rozman, Pestrin, Privileggi, Vascotto, Uarin. STRELCI: 42. min. p.p in 35. 'in. d.p. Jež, 40. min. d.p. Prividi. SODNIK: Dreas V nedeljo so Brežani poskrbeli za favo presenečenje. V zelo lepi in Šesto povratno kolo nogometnega prvenstva 2. AL je bilo uspešno za gostujoče ekipe, ki so od 14 možnih točk osvojile kar 11. Na domačih tleh so zmagale le Campanelle. Za največje presenečenje je tokrat poskrbel Breg, ki je na Opčinah presenetil vodečo Opi-oino. Opicina je vsekakor o-hranila vodstvo na lestvici. Zaule so s pomočjo dvomljive 11-metrovke v Trebčah predlagale Primorec. To je bil za Trebence sedmi prvenstveni Poraz (tretji na domačih tleh). Na 12. mestu lestvice pa je o-Halo proseško Primorje, ki je Po treh mesecih spet igralo na domačem igrišču. Izgleda pa, da Prosečanom letos na domačih tleh ne gre. Primorje v letošnjem prvenstvu doma še ni Prišlo do zmage. Derbija na Padričah med Ga-jo in Zarjo niso odigrali (zaradi blatnega igrišča.) Zarja bo stopila na igrišče že v sredo ko bo odigrala zaostalo tekmo proti GMT. ' IZIDI 21. KOLA Rosandra - Sovrana 0:1 Primorje - Libertas 1:3 Opicina - Breg 1:2 Giarizzole - Costulanga 1:4 Primorec - Zaule 0:1 Gaia - Zarja (odg.) GMT - Aorisina 0:0 Campanelle - S. Marco 1:0 LESTVICA Opicina 30; Zaule 27; Libertas 26; Campanelle 25; Costalunga in Sovrana 23; Rosandra in Breg 22; Zarja, Primorec in S. Marco 20; Primorje 19; Giarizzole 17; Aurisina 16; GMT 11; Gaia 9. PRIHODNJE KOLO (25. 3. 79) Aurisina - Campanelle; Sovrana - Giarizzole: Zarja - Primorje; Zaule - Rosandra; Breg - Primorec; Libertas -Gaja; Costalun po naše: 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 ženska stran neba, 9.05 Mozaik melodij in ritmov: 9.30 Filološki utrinki: 9.40 Disc® mušic; 10.05 Oddaja za otroški vrtec; 10.15 Koncert sredi jutra: 11.00 Alojz Rebula: «Divji golob*. 3. del; 11.35 Z glasbo po svetu. 12.00 Glasba po željah: 13.15 Zborovska glasba: 14.10 Roman v nadaljevanjih, 14.30 Od prvih u' spehov do danes; 15.00 Mladi j?' vajalci; 15.35 Postni govor; 15-®” Poglejmo v izložbo plošč; 16-30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Mi 10 glasba 2. dejanje opere «EvgenjJ Onjegin«; 18.05 Slovenska knji; ževnost v Italiji; 18.20 Klasični album. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, U-3<>- 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 1G-30. 18.30, 19.30 Poročila; 6.05 -Glasba za dobro jutro; 8.32 O-perni protagonisti; 9.15 Knjige • 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 z nami je...; 10.40 Glasba in n?®' veti; 11.00 Ivim, svet mladini 11-32 Poslušajmo jih skupaj: 12-Glksba po Žerjali; 14.10 Plošče-14.33 Simfonični poemi; 15.00 Ml*' di pred mikrofonom: 15.40 Ju*®" slovanski motivi; 17.00 Ob P«1'1’ popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.3* Domači pevci; 19.33 Crash; 20.0® Glasbena fantazija; 20.32 R00*5 party; 21.32 Komorna glasba. RADIO 1 7.00. 8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. 17.00. 19.00 in 21-00 Poročila; 6.JO - 7.30 Za dobro -iu' tro; 9.00 - 10.35 Radio anch'i®! 11.30 Glasbena oddaja z Ornejl° Vanoni; 12.05 in 13.30 Vi in ,i«z; 14.30 Poezija in glasba; 15.05 Ral ly; 15.35 Popoldanska srečanja! 17.05 Italijanske zgodbe; 18-’0 Programi pristopanja; 19.35 P°' govor o glasbi. 20.30 Kulturne vesti; 21.05 Jazz; 21.30 Radijska priredba. LJUBLJANA 6.00. 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, lL°f' 12,00, 14.00, 15.00, 18.00 in W-uu Poročila; 6.50 Dobro jutro. 0W®J ci!; 8.08 Glasbena matineja; 9.0® Radijska šola za srednjo stopil j0, 9.30 Glasbena šola Idrija; 10.1-’ 11.00 Kdaj, kam, kako in R® čem?; 10.45 Turistični napotk1-11.03 Promenadni koncert; 12.lv Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Po domače- 13.00 Danes ob 13.00; 13.20 Ob v* stila in zabavna glasba; 13.J' Priporočajo vam...; 14.05 V k°' rak z mladimi- 15.30 Glasbeni "T termezzo; 15.45 Svet tehnike; l®"0 »Vrtiljak«; 17.00 Studio ob 17.0«. 18.05 Obiski naših solistov, l"--’ Lahko noč, otroci!; 19.45 Z *n' samblom Jože Kampič; 20.00 SW venska zemlja v pesmi in bese^ di; 20.30 Radijska igra: 21-®“ Zvočne kaskade; 22.20 Jugoslovan ska glasba; 23.05 Literarni no* turno; 23.15 Popevke se vrstijo- *a-3irje