Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 18. ijanuara 1958 MARIBORSKI Štev. 13. Leto XII. (X!X.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu oprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri 1 Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku I Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.109 99 JUTRA’ Obvezna telesna vzgoia V »Vestniku sokolskih žup Celje in Kranj« je objavil starešina celjske sorske župe ravnatelj Jože S m e r t n i k gornjim naslovom članek, ki ga zaradi aktualne in jasne vsebine v celoti Priobčujemo, kar je važno tudi radi splo Sne zmešnjave pojmov v naši dobi. Danes stojita na svetu v ospredju vsakdanjega življenja dve vprašanji: socialno In nacionalno. Jedro socialnega vprašanja je borba za vsakdanji kruli. Ta borba je bila od nekdaj iu bo bržkone prenehala šele s koncem sveta. Ta borba je dobila danes ostrine, kot jih zgodovina človeštva še ne pomni. Ali tudi nacionalno čustvovanje nekaterih evropskih narodov je doseglo do-sedaj nepomrijeno višino. Sreča in čast njihovih narodov je povzdignjena nad srečo in častjo človečanstva. Zatrli so v.sak obzir do drugih — vse sile naroda so usmerili za službo svojemu sacro egoizmu. Spopad med narodi so ostali vse bolj mogoči. V današnjem mednarodnem položaju se dvigajo na^ vseh koncili in krajih znamenja bližajočih se spopadov. Vojske so bile in bodo najmočnejše sredstvo za dosego nacionalnih aspiracij, one so najizrazitejši predstavnik ljudske borbe. Tyrš svari tudi nas v svojem članku Naša naloga, smer in cilj« ko pravi: »Vsa zgodovina stvarstva vobče in človeštva posebej je večen boj za bitje in obstanek, v katerem podleže iu izgine, kar ni za življenje sposobno iu je celoti !,a poti. Tako se glasi ta splošni zakon, ja neizprosni zakon, ki vlada v prirodi 'n ki ga ni mogoče zakleti niti z molitvami, niti s samoslepilnimi besedami, da, tl,di ne s podedovano pravico. To vse v ^°kaz, da nobena sila, niti ne najsijajnejša preteklost, ampak samo zdrava in klavna sedanjost jamči narodom bo-dožnost. —- Mi seveda sc oziramo tu le ”a človeštvo. Naj se že ona odprava s Pota tu godi počasi ali šiloma, toliko je 'udi tukaj Kotovo, da je vsak narod iz-Kini! le po lastni krivdi svoji, in ravno-jako je gotovo, da se na bojiščih ne od-°čuje usoda narodov, da je /.e odločena ^d bojem.« Kaj je tedaj nujna sokolska naloga v Sedaniem mednarodnem položaju m v sedanjih notranjih naših razmerah? Treba nam je pomagati izvršiti mo-jalno in materialno pripravo za obram-0 naše domovine. Dobro razvita zavest edinstva naroda in topla ljubezen tlf) domovine so prava osnova moralne Priprave za obrambo naše domovine. >re* dobre morale je zaman material-r,a Pripravljenost. Dobro oboroženje koralne slabe vojske postane bogat nlen '"oralno močnejšega nasprotnika. Clo-^ek je bil vedno glavni element borbe. Sredstva, ki se jih je v borbi posluževal, ^ bila vedno izpod važnosti Človeka. — Sredstva so mrtva in jih more staviti v “keijo samo človek in njegova inteligenca. Zato je volja za borbo važnejša 0[l vsega ostalega. Kdor nima volje za ’°rbo. ne bo nikdar zmagovalec. Kdor nima dovoljne ljubezni do drža-Vc v kateri živi. ne bo imel nikoli do-volin,» -volie. da se bori za njene intere-Se' Državljanska zavest iu ljubezen do ^-Unne domovine sta predpogoj za uspe-*nn obrambo. Ako se stalno zanaša v '■arncl teorija treh narodov, duh nacionalne razcepljenosti, je napačno misliti, c'a ta duhovna akcija ne dotika duha vo-•laštva. Ne more se propovedovati separatizem kot nacionalna potreba, da ne bi Chautemps ho danes sestavil novo vlado PARIZ, 18. januarja. Chautemps, ki je po Bluniovem neuspehu dobil ponovno mandat za sestavo nove vlade, je podal sinoči 'zjavo, v kateri je izrazd upanje, da se mu bo v teku današnjega dne posrečilo sestaviti novo vlado. Kcnieriral je z Blumojn, Bonnetom in s komunističnimi voditelji. Tudi bo skušal predložiti parlamentu zakon političnega premirja, če bi socialisti zahtevali udeležbo komunističnih ministrov kot pOgoj za svoj vstop v vlado, potem se bo Chautemps moral zadovoljiti s podporo socia!'stlčne stranke. Če bi pa socialisti prešli v odločno opozicijo, potem bi se pač moral umakniti. Httaiske (ume imciie m toefd&ie jaftm- ska iotdmM. kifath ŠANGHAJ, 18. januarja. Japonci so poskušali z veliko novo ofenzivo. Japonska tankovna brigada, ki jo 'tvori 1000 tankov s posadko po 2 moža, je hotela na tesnem sektorju prebiti kitajsko prvo obrambno črto. Potem, ko jc bila ofenziva že pripravljena s 500 topovi raznih kalibrov, ki so skozi , tri ure obsipavali kitajske položaje, je 1000 japonskih tankov pričelo v treh kolonah napadati položaje Kitajcev. ki so se umaknili v drugo obrambno črto. Istočasno pa so s pomočjo min dvignili v zrak teren med prvimi linijami in to ravno v času, ko so prispeli japonski tanki do prve linije. Okoli 100 japonsk.h tankov je bilo popolnoma razrušenih, do-čim so bile posadke ubite in so se ostali morali vrniti na japonske postojanke. It Bukamti m mm m klati rniue fu* židovskem tituninent efkedu BUKAREŠTA, 18. januarja. Doznava se, da bo še v tem tednu razpuščen parlament, in da se bodo vršile volitve novega parlamenta v marcu. Bukareški nad-‘župan je odredil, da se v bukareških klav- nicah ne sme vqč klati živina po židovskem ritualnem obredu. Doznava se, da bo tudi novi parlament razpuščen, če bi nove volitve ne prinesle vladi zaželjenih rezultatov. ftti kitajski triadi TOKIO, 18. januarja. Japonska je odpoklicala svojega predstavnika pri kitajski vladi poslanika Cavagoa. Japonska oblastva v Šanghaju so morala razglasiti obsedno stanje v šanghajskem predmestju Kutung, kamor se je zateklo 3000 kitajskih vojakov, ker hočejo sedaj Japonci izvršiti tamkaj temeljito čiščenje. USA $eadi§& umik v^mk Sadij VVASHINGTON, 18. januarja. 553 milijonov dolarjev izkazuje novi proračun za ameriško mornarico. 22 novih modernih vojnih ladij bo zgrajenih in razen tega dve ogromni vojni ladji, od katerih bo stala vsaka po 70 milijonov dolarjev. Trenutno se nahaja v gradnji več kakor 70 novih vojnih ladij. Hevatnost p&&P ženske, majhna ali velika, debela ali suha? Ali bo zunanja lepota tudi še v bodoče igrala pri ženski važno vlogo? Ali bo moški v prihodnjem stoletju še vedno gledal na ženska leta? Zenska zunanjost bo igrala važnejšo vlogo, nego io danes. In tega so krive ženske same. One so že danes tako zelo razvadile moškega s svojim pretirano skrbnim lepotičenjem, s svojo eleganco in kokete-riio, da moški nočejo niti slišati več o ^toki dekadenci v tem pogledu, temveč ^sprotno le še o vedno večjem pregreto- Moški ob koncu dvajsetega in v za-^tku enaindvajsetega stoletja bodo iz-redno -strogi kritiki ženske lepote. Brezpogojno bodo zahtevali, da bo njihov 'deal dekle svežih, rdečih lic, lepo in mlado. Skrajna meja bo petindvajseto leto. Starejše bodo seveda še vedno pokušale s spretno masko pudra in šminke skriti svoj pravi rojstni datum. Ženska bodočnosti ne 'x> vitka. To je povsem gotovo. Bo večje in močnejše po-stave, polnejša, okroglih in debelih nog. Takrat bo strašila namesto »nevarne vitke linije«, nevarna okrogla linija, ki bo Pa dolgo dominirala v ženski modi. Ali bosta ženska inteligenca in duševnost igrali večjo vlogo v ljubezni med moškim in žensko že v bližnji bodočnosti, zaenkrat še ni mogoče vedeti. Gotovo Pa je. da se bo s poostreno borbo za obstanek zahtevalo od žensk, da bodo oborožene tako z znanjem, kakor tudi z Rioško odločnostjo v tej borbi. Popolno izenačenje pravic obeh_ spolov bo povsem razumljiva stvar. Ženska bo v tem Pogledu kaj naglo prodrla in zmagala po vsem svetu. Ali bo imela ženska »preteklost« kak odločujoč vpliv? Skoro se ne bi dalo trditi. Vdova in ločenka bosta imeli v večini primerov prednost pred mladimi in povsem naivnimi deklicami >n pri njih bodoči moški niti omenjal ne bo več njihove »preteklosti«. Ženska bodočnosti bo imela lepše, morda tudi lažje življenje, pač pa bo njena osebna odgo-vornost napram družini'in družbi znatno večja. Zakoni o zakonskem življenju bodo reformirani v modernem duhu, kar Pa še ne pomeni, da bo po svetu zavladalo načelo svobodne ljubezni. 1 oda ljubezen sama na sebi bo postala nekako Svobodnejša, prirodnejša, bolj človeška: ženske in moški se bodo otresli vseh na-Pačnih in zgrešenih navad ter škodljivih Predsodkov iz srednjega veka. Ne bo več lažne sramežljivosti, niti se ne bo Pi'ed mladini, spolno dozorelimi deklica mi in mladeniči več skrivala vsebina človeškega spolnega življenja. Liberalizem m vzvišeni človeški duh bosta vladala v človeškem spolnem življenju. Mrnm KAKO BO Z VREMENOM. Dunajska vremenska napoved za jutri sredo 19. t. m. pravi; Umerjenemu jutranjemu mrazu bo sledilo ndrno, blago vreme, na vrhovih naraščanje toplote z zapadnim« vetrovi, mestoma nagle toplotne spremembe. Smrtna kosa. V Smetanovi ulici 22 je preminila v 63. letu starosti zasebnica Marija Cerče. Blag ji spomin, žalujočim naše toplo sočutje! Ekonomski tečaj Ljudske univerze, ki se vrši v poslopju Trgov, akademije (II. nadstr., vhod iz Razlagove ulice), je dospel do važnega gospodarskega sodobnega vprašanja, k valutarnemu problemu. V sredo, dne 19. t. m., ob 20. uri predava Franjo Tavčar, blagajnik Narodne banke o denarju. Nočno lekandško službo imata ta teden Maverjeva in Vaupotova lekarna. Planinski ples dne 1. februarja se blir Za. Vsi pripravljeni! Pravoslavna parohija v Mariboru obvešča svoje vernike na sledeče predsto-ječe obrede: V sredo 19. t. m. na dan Bo-gojavljenja bo v vojaški kapeli ob 9.15. uri odslužena liturgija, na to se okrog 10.30. ure poda iz kapele litija (procesija) na Trg svobode, kjer bo svečano blagoslovljena bogojavljenska vodica. — V soboto 22. t. m. ob polletnici smrti cerkvenega poglavarja blagopokojnega patrijar-ha Varnave se bo vršila zadušnica v vojaški kapeli ob 10. uri. Končno se da vsem parohijanom moškega spola, ki so izpolnili 24. leto starosti, na znanje, da je volilni imenik izpostavljen na vpogled v parohij.ski pisarni, Krekova ulica 6 od 18. m. do vključno 1. februarja t. 1. Za vso omenjeno dobo si morejo interesenti ob uradnih urah od 11.—12. dnevno razen ob nedeljah in praznikih ogledati ter staviti event. pripombe na upravo cerkvene občine v Mariboru. Hkim F, DegCu, Menični slovarček. Pravkar le izšla v lični opremi Mariborske tiskar-ne 128 strani obsegajoča knjižica Menič-ni slovarček", ki jo je spisal prof. na ma-r|b. Trg. akademiji g. Friderik Degen Smotrno, izčrpno ie pisec zbral vse one tokovne pojme, ki se nanašajo na me-JJtoo. jih abecedno razvrstil ter jih strokovnjaško obrazložil V svrho boljšega •hzumevanja ie opremil slovarček tudi s bosatneznimi vzorci in besedili. Takšen jdovarček je bil zelo potreben in je treba hiciativno pobudnost za objavo takšne-slovarčka pohvalno podčrtati. Pisec Je ob tem slovarčku izkazal mnogo spret-n°sti ter strokovnega znanja. Knjižica bo jtobrodošla vsem. ki imajo s tem opravku. zlasti pa dijakom in dijakinjam trgovskih šol o7. tečajev Šolske in druge knjižice bodo imele v tem ■Meničnem slončku« potrebno in hvalevredno dopolnilo. Žeparska sodrga. Brivskemu pomočniku - Rihardu Laknerju je včeraj na Glavnem trgu doslej še neznani uzmovič izmaknil iz žepa denarnico s 334 dinarji gotovine. Lakner je zadevo prijavil policiji, ki sedaj išče žeparja. Pacient, ki krade rjuhe. V ainbulatonj OUZD v Sodni ulici jo prišel neki moški k ordinaciji, čakal je v zdravnikovi predsobi in ko je odšel, so •opazili, da je izginila tudi 100 dinarjev vredna rjuha. Vodstvo OUZD je o tem obvestilo policijo, ki je pri dotičniku napravila hišno preiskavo, kjer so zares našli ukradeno rjuho. Moški, neki delavec, si je.rjuho v čakalnici ovil okoli trebuha ter neopaženo odšel. Zadeva bo imela svoj epilog pred sodniki. V zvezi s tatvinami na škodo prevoznika Jereba nam sporočajo, da je bil glavni krivec 421etni šofer Albert Mesarič, ki ga je policija tudi aretirala: Mesarič je pri zaslišanju nekatere tatvine že priznal. Protituberkulozna akc*ja. Za inkasacijo stanovanjskega protituberkuloznega dinarja na desnem bregu Drave je bil s 1. jan. 1.1. pooblaščen gospod Jaklič Ivan, poštni nameščenec v pokoju. Radi tega se ukinja pobiranje PTL dinarja po in-kasantih mestnega podjetja, ki zaračunavajo plin in elektriko. Vljudno se prosi občinstvo, zlasti hišni posestniki, da gredo našemu inkasantu po možnosti na roko, da bo akcij« čim bolj uspešna. Za evi breg Drave pa ostane še v naprej naš inkasant gospod Remec Jennej, bivši policijski nadzornik v pokoju. KALINiN, ki je bil včeraj n*a skupni seji obeh zbornic soglasno izvoljen za predsednika SSSR. Kino Union. Velefilm nemško-japonske produkcije »Hči Samuraja«, mojstrsko delo izredne lepote. Radia Restavraetla in Kavarna OREL prodaja tudi črez ulico domače prekajene, jeterne in krvave klobase. 278 Dame, povabljene na sestanek za prireditev Jadranske straže, združeno z revijo narodnih noš. se tem potom opozarjajo, da sc vrši napovedani sestanek v prostorih. Jadranske straže 19. t. m. ob 18. uri. Vse povabljene damo so naprošene, da se tega sestanka gotovo udeležijo. — Marica Maister, predsednica. Grajska klet. Vsako sredo in soboto koncert. Združenje gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije, sekcija Maribor, je na svojem rednem občnem zboru dne 14. januarja t. 1. izvolilo sl- deči novi odbor: pred-sednik-tajnik Pavel Rasberger. blagajničarka Mileva Zakrajškova. odbornika Edo Grom irs Belizar Sancin. Red lekarniške službe za 1938. Pod tem naslovom je izšla v Podravski tiskarni 24 strani obsegajoča knjižica, ki jo je izdal klub lekarnarjev v Mariboru. Ta prepotrebna knjižica vsebuje vrstni red nočne službe lekarn v Mariboru, nakar sledijo naslovi mariborskih zdravnikov in zobozdravnikov živinozdravnikov in mariborskih babic. Ob zaključku so še naj ažneiše telefonske številko s par misli o lekarnah. Vmes zasledimo tudi koristna rekla. Mariborsko prebivals-tvo bo nedvomno živahno segalo no poučni, informativni ter koristni knjižici.. Za Svečnico v G r a z z luksuznim kurjenim avtokarom > Putnika<■ od 1. do 2 februarja 1938 Vožnja in vizum le Din 110,—. Takojšnje prijave pri »Potniku« Maribnr-Celie-Ptuj. Odobrena je polovična vožnja za: B e o grad: 22. do 24 januarja: Skupščina Udruž ruskih intelekt. in manuel. delavcev; 21. jan. do 3. februarja RADIO izložba: 18. do 28. januarja: Delegatom voj nih invalidov, ki se udeleže plenarne seje _ Zagreb: 28. jan. do 7. febr.: Do mačinski teden in kuhinjska razstava. — S a r a j e v o : Udeležencem ankete o delovnem času. ki sc vrši 22. do 24, janu arja. Vse potrebne legitimacije, informacijo in vozne listke dobite pri »Putniku« Maribor. Celje. Ptuj. V četrtek 20. t. in. bo ob pol 20. url občni zbor Angleškega društva v drž realni gimnaziji, pritličje levo. Torek, 18. januarja ob 20. uri: »Cvrček za pečjo«. Red D. Sreda, 19. januarja: Zaprto. Četrtek, 20. januarja ob 20. uri: »Veronika Deseniška«, Premiera. V jubilejni premieri »Veronike Deseni- ške« nastopijo poleg E. Kraljeve (v naslovni vlogi), Starčeve (kot Jelisave), Na-krsta (kot Friderika II.) im Groma (Herman II. Celjan) v večjih vlogah tudi Rasberger v vitezu Joštu, Verdonik v vitezu Ivanu, Gorinšek kot Bonaventura, Pavle Kovič v vlogi [Jeseniškega gospoda. V ostalih vlogah je zastopano skoro vse dramsko osobje. Odrsko glasbo je sestavil vojni kapelnik J. Jiranek. HatodM giedoiim Radio - Ljubljana Torek, dne IS. januarja. 11: Šolska ura: Iz življenja slikarjev Šubicev (Fran Skodlar). — 12: Ruske pesmi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz Straussovih skladb (radijski orkester). — 14.20: Vneme, borza. — 18: Kmečki trio. — 18.40: Krščanstvo in nacionalizem (dr. France Veber). — 19: Napovedi in poročila. — 19.30: Nac. ura: Razvoj jugoslov. radiofonije. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Koncert pevskega zbora »Cankar«. — 20.45: Charley Kunz igra šlagerje (klavir). — 21: Lahka glasba (Radijski orkester). — 22: Napoved In poročila. — 22.15: Plošče. Sreda, dne 19. januarja. 12: Glasbene slike (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Havajski napevi (plošče). — 14.20: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje: »Rondo« (dr. Anton Dolinar). — 18.40: Vnc-menska poročeval-ua služba v Sloveniji (Janko Ziherl). — 19: Napovedi in poročila. — 19.30: Teoretičen in praktičen pomen jugoslov. drame. — 19.50: Uvod v prenos, — 20: Prenos iz opernega gle-idališča v Ljubljani; v I. odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmar). — v U. odmoru: Napovedi, poročila. Na tračnicah zmrcvarjena in z odrezano olavo Že v zgodnjih jutranjih urah se .ie raznesla po Teznem in bližnji okolici vest o strašni najdbi razmesarjenega ženskega trupla, ki ga ie bil opazil neki uslužbenec tvor-nice »Splošne stavbene družbe« v času, ko je bil na potu na delo. V bližini kilometrskega kamna 589 na železniški progi med Bohovo in Teznem je ležalo na tiru zmrcvarjeno truplo neznane ženske. Daleč stran od trupla je ležala glava z razmršenimi kostanjevimi lasmi, med tem, ko je bilo telo vso krvavo in le deloma pokrito z obleko, katere kosi so ležali raztreseni daleč naokrog. Od mesta, kjer je bilo truplo najdeno, je vodila po tiru okrog 60 metrov nazaj krvava s-led, iz česar je sklepati, da je ves ta del proge vlekel drveči vlak truplo nesrečnice po tiru vse do omenjenega kilometrskega kamna, kjer ga je odvrgel. Ves osupel in zaprepaščen nad to grozovito najdbo je delavec stekel do bližnje čuvajnice, kjer je obvestil kretničarja’ Visočnika, ta pa se je obrnil do tezenskih orožnikov, ki so kmalu zatem pris-peli na mesto nesreče. Tezensko orožništvo je po ogledu nesrečne žrtve in ugotovitvi dejanskega stanu obvestilo občino Hoče, ki je dostavila krsto, v katero so shranili telesne ostanke nesrečne dotlej še neznane ženske, ki so jih prepeljali v hočk-o mrtvašnico. Prvotno se ni moglo ugotoviti, ali gre za nesrečo ali samomor. V toku predpoldnc-va so na podlagi najdenih ostankov obleke in i» vseh drugih okoliščinah sodeč, ugotovili, da gre v tem slučaju za 161etno uslužbenko gostilničarja Rota v Razvanju Rezi Eriedlovo, ki je v noči od nedelje na ponedeljek izginila neznano kam. V kolikor je po teh okoliščinah mogoče sklepati, je Friedlovo, ki je bila sicer veselo in marljivo dekle, vodila pot iz Razvanja do železniške proge, kjer je čakala na prvi jutranji vlak, ki jo je strahotno pregazil ii» pod katerega kolesjem je našla strašno smrt. V ozadju so menda ljubezenske zadeve. Nevarnosti železničarskega poklica: Zopet pod kolesiem lokomotive Pod kolesjem lokomotive se je znašel davi na koroškem kolodvoru uslužbeni premikač 311etni Korošec Jože iz Koroške ceste 84. Ko je stopil iz železniškega voza, se mu je na tiru spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da ga je kolesje premikajoče se lokomotive zgrabilo in stisnilo. Ponesrečenega Korošca, ki se je pri tej priči zgrudil nezavesten ter v krvi, z zlomljeno levo nogo, težko poškodovanimi rokami in hudimi poškodbami na gla- vi, so poklicani reševalci odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno, vendar upajo zdravniki, da ga bodo ohranili pri življenju. Itednje teiefoMute vesli i ~ rum mmimmummtmmmmmmmmmmmmmmm Službeni zaključek dr. Stola-dinoviievega obiska BERLIN. 18. januarja. Z banketom, ki ga je priredij sinoči Adolf Hitler v palači državnega predsednika na čast dr. Stoja-ifrnoviču, pr; katerem je bilo navzočih 188 nevabljenih oseL je oficielno zaključen i;csioveitski državni obisk. Predsednik ' !ade dr. Stojad*novie bo sedaj neslužbe- Bšove pariške senzacije in komplikacije NEZAUPNICA BLUMU 4143:4035. — CHAUTEMPS SESTAVLJA HOMOGENO VLADO RADIKALNIH SOCIALISTOV. — KOMUNISTI PROTI CHAUTEMPSU. j no uporabil priliko, da si ogleda nemške orožarske industrije. Drevi bo na čast dr. StojadinOviča v državni operi vprizoritev VVagnerjeve opere »Tristan in Isolde«. K tej predstavi so povabljeni tudi jugoslo-venskf novinarji kot gostje nemške vlade. PARIZ, IS. januarja. Parlamentarna frakcija socialistične stranke in narodni svet omenjene stranke sta imela sinoči skupno sejo, na kateri so se obravnavali pogoji, pod katerimi bi bila stranka pripravljena sodelovati pri sestavi nove vlade. Leon Blum je navajal razloge, radi katerih je vrnil mandat v roke državnega predsednika. Razvila se je viharna debata, katere ost je bila namenjena proti Blumu. culi so se očitki, češ da je izdal ljudsko fronto. Večina stranke se je odločila za brezpogojno nadaljevanje politike ljudske fronte in za pritegnitev komunistov v vlado. Leon Blum je reagiral na te izpade in ;C branil svoje stališče, češ da je v sedanjih kritičnih odnošajih v Franciji mogoče misliti le na razširjenje levičarske vlade na umerjeno desnico v smislu nacionalne koncentracijske vlade, katere jedro bo vsekakor ljudska fronta. Po L. Blumu predložena resolucija, ki se je nanašala na smer pri sestavi nove vlade, je bila zavrnjena s 4143 proti 40,^5 glasovom. Glavni Sajnik stranke Paul Faure je takoj izvajal posledice in odstopil. S tem glasovanjem se je notranji politični položaj v Franciji še bolj zapletel. Ta dogodek se smatra kot velika senzacija in grozi socialistom cepljenje in s tem povečanje novih komplikacij. Spričo tega je še malo dvoma, da bo Chautemps sestavil homogeno vlado radikalnih socialistov s pritegnitvijo zmerne desnice. Tudi komunisti so imeli sinoči važno sejo strankinega sveta, na katerem so številni govorniki napadali Chautempsa. Komunisti so apelirali na ostale levičarske skupine, da odklonijo udeležbo v Chau-tempsovi vladi. Radikalni socialisti odklanjajo pogajanja s komunisti. Komunistični poslanci so v svojih govorih proslavljali Lenina in Rozo Luxemburg, dočim so označevali Chautempsa kot izdajalca ljudske fronte. ČUDNI POŽARI NA ANGLEŠKIH VOJNIH LADJAH. LONDON. -18. januarja. Na treh angle» ških vojnih ladjah, ki so bile namenjene na Daljni vzhod, je nastal požar, očJvidno sabotažnega izvora. AdmiraHteta je uvedla preiskavo. fo šuvtjeHja ve edinicc za težo poštnih paketov. S 1. februarjem t. 1. se poveča največja dopustna teža za poštne pakete od 20 na 25 kg. Istočasno so bile tudi uvedene nove edinice za težo poštnih paketov, od katerih se bo računala poštnina, in sicer po 3 in 7 in pol kg. Obenem s to spremembo je spremenjena tudi poštnina in sicer obstoja sprememba v glavnem v tem, da je za lažje pakete in kratke razdalje poštnina deloma ugodnejša, dočim je za težje pakete in večje razdalje v nekaj primerili malenkostno znižana. Skrivnostni Drakeov boben je zgorel V dvorcu Buckland v Devonshire, ki .ie bil nekoč opatija, in je sedaj zgorel, je postala žrtev plamena tudi sablja znanega angleškega mornarja in zmagovalca velike španske armade Drakea. In ko so rešili ostali del stare zbirke, je zgorel tudi boben, ki ga je imel Drake pri sebi na vseh vožnjah. O tem bobnu je nastala legenda, da je vedno sam zabobnel, kadar je pretila imperiju nevarnost. V Veliki Britaniji dva milijona žen več kakor moških V smislu pravkar objavljene statistike je imela Vel. Britanija koncem 1. 1937 — 47,288.000 prebivalcev. Število žena ie za dva milijona večje. L. 1923 je bilo 44 milijonov 596.000 prebivalcev. SftOtfHC Tekmovanje za Maverjev zimski pokal se bo nadaljevalo v nedeljo 23. t. m. Na snočnji seji OOLNP so bili izžrebani nasprotniki, in sicer igrata predtekmo SK Rapid in SK Slavija. nato pa ISSK Maribor in SK Železničar, Prvo tekmo bo sodil g. Jančič,'drugo pa g. Kasper. Ljudska univerza. V četrtek 20. t. in. ob 19. predava prof. Bizjak o zadružništvu. Tedenske slike. Vstoonine ni. Drobne - poučne Prve umobolnice so bile ustanovljene v Nemčiji, in sicer leta 1811. v Sonncn-steinu. Nohti na človeških rokah rastejo najhitreje med 20. in 25. letom starosti. Jugoslaviji je posvečena št. 4844 »Illu-strirte Zeitung Leipzig« ob dr. Stojadi- j novičevem obisku v Berlinu. Tudi navedena številka je opremljena s številnimi ! krasnimi slikami in poučnimi članki. Zunanjepolitični sotrudnik omenjene revije razpravlja v svojem članku »Jugoslavija« o etničnih in političnih osnovah jugoslovanskega razvoja podčrtujoč zasluge vodilnih mož Jugoslavije. Kapetan Theodor v. Zeska obravnava jugoslovensko vojsko, ki jo smatrajo kot eno najboljših na Balkanu. O dr. Stojadinoviču piše tiskovni ataše pri jugoslov. poslaništvu v Berlinu. Jugoslaviji posvečeni del tega odličnega lista zaključuje nekaj učinkovitih barvnih krajinskih motivov. Drugi del obsega kakor običajno številno zanimivo gradivo v besedi in sliki. Za nas je omenjena številka radi številnih krasnih pokrajinskih posnetkov prav posebnega po? mena in trajnejše vrednosti. Za spomin. »Kakšne lase pa imaš tu?« . »To je spomin na mojo pokojno ženo.« »Ona je bila vendar svetlolaska, ti imaš pa črne lase tu v papirju.« »Saj baš zato — to so namreč moji lasje.« Razno PES beli špici, sc je zatekel. Oddati ga proti dobri nagradi v kavarni »Jadran«. 279 piulrutoPtskf stavite Proračun cestnega odbora. Proračun cestnega odbora za 1. 1936/39 znaša 350 tisoč 296 din. TOPLE PERNICE IN ODEJE od tvrdke »Obnova« omogočijo udobno spanje. F. Novak, Jurčičeva 6. 7563 Prodam OMARA. OTOMANA postelja, zrcalo za frizerja ali kopalnico prodam ceneno, Ob jarku 6-1. 274 Prodam večjo množino suhih prima BUKOVIH DRV Marine, Ruše. 272 Stanovanie NA STANOVANJE IN HRA-NO sprejmem dva točna plačnika. Poceni in sredi mesta. Strossmaierjeva 3 b 277 SOBO IN KUHINJO oddani s 15. februarjem. Bol-feukova 19 Nova vas. 270 Stanovanje išče SPREJMEM GOSPODA na stanovanje. Splavarska ul. 7. 269 Službo Išče VINIČAR s 4 delovnimi močmi išče_ radi prodaje posestva viniča-rijo. Pojasnila: Vetrinjska uli ca J8-I. 276 STANOVANJE za 1. maj ali 1. iunii 1938 (dve sobi. soba za služkinjo, kopalnica) iščeta starejša zakonca brez otrok, no možnosti bolj v sredini Maribora. Ponudbe najkasneje do 28. t. m. na upravo lista z naved bo ulice, hiš. štev. in ccnc, nod »Dve sobi«. 281 Službo dobi PRAKTIKANTINJA z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in nemščine ter nemške stenografije, se sprej me. Predstavijo se naj pri tvrdki E. Zelenka. Ulica 10. oktobra 5 v Mariboru. 27? Ruby Lačni morate biti, gospodična Ruby, po delu, ki ste ga opravili. Ako bi se hoteli s svojim prijateljem ponižati in poučiti grižljaj, vama je na razpolago in ga vam od srca privoščim. Krompir jc letos debel... hvala Bogu!« >Da, lep je,« je odgovorila Ruby, »in lačna sem; ako vam ne dela preveč truda, bi prosila zanj.« »Kaj trud, gospodična Ruby,« jc vzkliknila Betty, »ako jc za vas!« >Ali nočeš tudi ti malo pokusiti, Uc-oifrey?« »Da, rad...« jc obotavljaje odgovoril (ieoffrey. >0, seveda,« ga je prekinila starka, dosti ste hodili, zato se morate malo okrepčati.« -Ako smem torej prositi za krompir,« je dejal Geoffrey vljudno, ker je bil lačen in ker je vedel, da napravi s tem Ruby veselje. Stara žena je .stopila k omari in vzela iz nje dva krožnika čudnega vzorca, dvoje nožev in vilic. »Mogoče bi želeli tudi kapljico svežega mleka« je vprašala in postavila na mizo majhen vrč mleka, svoje vsakdanje okrepčilo. Kor Ruby in Gčoffrcy tega nista vedela, sta pila mleko in se veselila male pojedine; njuna gostiteljica pa ju je smehljaje opazovala. Deset minut pozneje sta se poslovila od gostoljubno Betty in stopala roko v roki proti najemnikovi hiši. »Nisi mi Še povedal, koliko vas je prav za prav doma,« ie pričela Ruby razgovor. »Sedaj mi pripoveduj. Torej tvoja mati, potem Nick... ali Se kdo?« »Da, Jack jc sedaj pač tudi že doma, — to je moj drugi brat, vsaj pričakovali so ga včeraj. Violeta Mausergliova je tudi večkrat pri nas; razen teh pa pride sedaj ta, sedaj oni.« Ali je Violeta Mausergliova lepo dekle?« je vprašala Ruby, ki je nehote zaslutila, da bi lahko to bila kaka tekmovalka, »Lepa ni; ampak oblači se izborno in je jako prikupna.« »Ah,« je vzkliknila Ruby resno. »Moja mati mi jo je določila za nevesto,* je nadaljeval Rodney, ki, kakor večina moških, ni opazil malih znakov nc-voljc na obrazu svoje spremljevalke. »Ampak res čudno, rte razumem, kako da ml niti tega še nikoli pravil,« je dejala Ruby s povešenimi očmi. »Zdi se mi, da sem že govoril o tem,« je odgovoril Geoffrcy, ki je končno spoznal pravi položaj. »Ne, še nikdar nisi pravil o njej. Ali si bil zaročen z njo?« »Ne, nikoli,« je odvrnil ogorčen, tako da se je čutila osramočeno. »Upam, da ni zaljubljena vate,« je pripomnila žalostno. »Na to lahko zavžiješ strup!« je dejai veselo Geoffrey. »Prav toliko ji jc zame. kakor meni zanjo, namreč nič.« »To me zelo veseli,« je odgovorila tiho Ruby. »Zakaj pa ljubica?« »Ker bi mi bila neznosna misel, da jc katera druga nesrečna radi mene. Zdelo bi se mi, kakor da počiva prekletstvo na moii ljubezni,« je odgovorila Ruby ter ga pogledovala s svojimi resnimi očmi. »Žalostna mora biti zavest, da je lastna sreča povzročila nesrečo drugim.« »Ampak ljubila bi ine kljub temu, Ri*‘ bi, kaj tte?« (Dalje.) izdaja konaorcij »Ju*ra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO. DETELA, vsi v Mariboru.