NAJBOLJŠI ČASOPIS = NAJČA
N
A
A
\/
NAJCA, glasilo osnovne šole Grm, Novo mesto
Letnik XVIII, januar 2006, št. 1, 2
IZ VSEBINE:
Intervju z
Janezom Topliškom.....str.	5
Grmske družine........str.	9
Najpogostejša grmska imena.................str.	17
Intervju z Deso Muck..str.	24
Mala Najča............str.	25
Pogumno pero..........str.	45
Glasbena lestvica.....str.	61
Test - Kaj ti pomeni
družina...............str.	64
Arbor consanguinitatis.
Asecndontes.

N A J Č A je spet tu, juhuhu!!!
Tudi v tem šolskem letu je z vami vaša stara prijateljica Najča, ki je razvedrilo v pustih šolskih dneh. Prav gotovo vas zanima tokratna tema ... Po hodnikih je bilo že slišati šepetanja, zato verjamem, da ste vsi že nestrpno pričakovali, o čem se bomo novinarji tokrat razpisali. Tokratna Najča piše o ... družini! Naredili smo nekaj zanimivih anket o bratih in sestrah, o sestrah in sestricah, starejših bratih in bratcih, edincih in o družinah s več otroki. Pogovarjali smo se z družinami, ki so zelo povezane z našo šolo. Veste, da imamo na šoli kar dva učiteljska para? Najbolj zanimivo pa šele prihaja ... Naredili smo intervju z čisto pravim izdelovalcem rodoslovnih dreves (če ne veste, o čem govorim, seveda hitro preberite tale uvodnik in planite na Najčo!). Vse več ljudi se na hitro odloči za zakon. Ugotovili smo, daje bilo v starih časih veliko manj ločitev, kot jih je zdaj. Saj veste - znane osebnosti se ločujejo skoraj vsak dan in skrbijo za škandale. Zal tako danes tiho razpade marsikatera družina.
Tukaj so tudi stalne rubrike, ki se Najče držijo že nekaj časa (zabavne strani, moda, angleška stran, na delu pa je bila seveda tudi Grmska obveščevalna služba, kije za vas priskrbela nekaj slastnih novičk v zvezi z našo šolo!!!!). Za vsakogar se kaj najde, tako za tiste malo manjše kot za tiste malo večje), saj je Najča tudi zelo obsežna.
Sedaj pa le pohitite, Najčo v roke vzemite in kaj zanimivega preberite!
Lep pozdravček!
Eva Fir, 8. d (Efa)
TATU? NE, TABU!
V petek, 16. 12. 2005, so se v učilnici za biologijo zbrali učenci s cele šole, natančneje po 2 učenca iz vsakega oddelka. Razlog za to je bil preprost - prvo zasedanje šolskega parlamenta v letošnjem šolskem letu. Pa uvodnem pozdravu smo najprej izbrali predsednika (Gašper Štukelj), podpredsednika (Andraž Aš) in zapisnikarja (Jaka Zulič). Po glasovanju pa nam je še pomočnik ravnateljice, Tihomir Troha, povedal nekaj o temi letošnjega šolskega parlamenta, o tabu temah, ki jih ustvarja človek, to pa so predvsem droge, alkoholizem, spolnost, smrt ... Gre za teme, o katerih se ne pogovarjamo, a bi o njih morali vedeti več, saj zaradi naše nevednosti nastajajo tudi hujše nesreče. Beseda je nanesla tudi na nesrečni dogodek, ko je na našo šolo prišel preprodajalec drog. G. Troha je še povedal, kako naj reagiramo ob takšnih in podobnih primerih, nato pa se je zasedanje končalo. Naslednje zasedanje bo konec šolskega leta, na njem pa se bomo pogovarjali predvsem o predlogih za izboljšanje naše šole, kritikah in pohvalah.
N. C.
NA POMOČ! GORIIIIII!
DING, DING, DONG ... In že smo tekli iz učilnic na šolsko igrišče ... Tako je, to je bila požarna vaja. Izvedli smo jo 21. 10. 2005. Šolski zvonec je oznanil, da moramo z učiteljem mirno zapustiti učilnice. Zbrali smo se na šolskem igrišču, kmalu pa so se pripeljali tudi gasilci. V kuhinji so uprizorili požar in gasilci so ga morali pogasiti. Toda to še ni bilo vse; nekatere učence in učiteljico so zaklenili v učilnico in gasilci so izvedli požarno vajo. Hm, če verjamete ali ne, jim to reševanje ni uspelo, saj je zatajila lestev! Še dobro, daje bila le vaja!!!
Anja
oooooooo
Jesensko zbiranje starega papirja
Pričelo se je novo šolsko leto in s tem tudi zbiranje starega papirja. Tako kot vsako leto smo tudi letos imeli organizirano akcijo, ki smo jo izvedli 13. 10. 2005. In tudi letos so bili rezultati akcije osupljivi.
Razredna stopnja:
1.	4.	c/ 8: 2660 kg
2.	4.	a/ 8: 1659 kg
3.	4.	b/ 8: 1204 kg
Predmetna stopnja:
1.	7.	a: 2247 kg
2.	8.	d": 2105 kg
3.	8.	c: 1425 kg
Razredna stopnja je skupaj zbrala 12.308 kg, predmetna stopnja pa 30.201 kg. Vsem tekmovalcem čestitamo in jim želimo veliko sreče pri spomladanskem zbiranju starega papirja!
_______ Anja, 8. d
Čiščenje je zabavno
Najbrž nihče od nas ne mara pospravljanja in čiščenja; to se nam zdi dolgočasno in oh in sploh. Vendar pa vedno ni tako. Na osnovni šoli Grm smo imeli v četrtek, 13. 10. 2005, čistilno akcijo in se pri tem tudi zabavali. Nekateri so pleskali ograje, vrata, drugi so pometali in pomivali, spet tretji so grabili listje, nekaj učencev pa je pospravljalo tudi telovadnico in notranjost šole. V glavnem, tisti četrtek je bil najbrž, veliko bolj zabaven in sproščen kakor vsi ostali dnevi. Ko bi le bilo še več takih ...
Anja
KARAOKE Korajža velja!
Na naši šoli je 20. 12. 2005 že drugič potekala prireditev Korajža velja. Tokrat so lahko nastopili učenci od 3. razreda dalje. Na odru je prepevalo 25 korajžnikov, ki so svoj uspeh dosegli že v razredu ter si tako priborili udeležbo. Za spremljavo in organizacijo je poskrbela ekipa studia H iz Trbovelj. Dobili smo štiri zmagovalce (z vsake stopnje eden po izbiri učiteljev in eden po izbiri učencev) ter končnega zmagovalca, ki je skupno prejel največ glasov. Čeprav je najglasnejši aplavz požela skupina iz 9. c, je s pesmijo Barka iz perja zmagal Dominik Pavlenič iz 5. c. Povedal nama je, da seje na odru dobro počutil in je bil zmage vesel. Upajmo, da bo na naši šoli tudi naslednje leto toliko mladih pa tudi malo starejših korajžnikov in korajžnic!
Katja in Jana, 8. d
Dobrodelna akcija »Plišasta igrača za otroški nasmeh«
Od 5. 12. do 16. 12. 2005 je na naši šoli in v drugih novomeških šolah pod okriljem radia MAX potekala dobrodelna akcija zbiranja plišastih igrač »Podarimo plišaste igrače za otroški nasmeh«. Igrače smo zbirali za otroke OŠ Dragotin Kette, Varno hišo, Splošno bolnišnico Novo mesto, Rdeči križ in Karitas. Zbrali smo ogromno igrač. Predaja igrač je potekala v mesecu januarju v sodelovanju z radiom Max, Vašim kanalom in Dolenjskim listom.
Hvala vsem učencem in učiteljem za pomoč pri akciji.
Učiteljica Marjeta Ferkolj Smolič
Pohod od Litije do Čateža
V soboto, 12. 11. 2005, smo se učenci predmetne stopnje odpravili na pohod. Pred šolo smo se zbrali ob 7.00 uri zjutraj ter se z več avtobusi odpeljali proti Litiji, kjer je bilo že ogromno pohodnikov. Pot je bila zelo blatna in umazana, toda kljub temu smo bili deležni prijazne postrežbe domačih dobrot in toplega čaja. Prehodili smo celih 14 km! Nekateri so komaj čakali, da bo poti konec, drugi so uživali, toda vsi smo bili utrujeni in veseli, da smo prišli do cilja.
Mateja
LITERARNI VEČER
Na naši šoli je sicer res veliko prireditev, a literarni večer smo doživeli prvič. Pripravila gaje učiteljica Oli-vija Metelko, ki nam je nato povedala tole:
“Današnji literarni večerjebilzaključek velikega projekta na državnem nivoju - Z domišljijo na potep. V preteklem šolskem letu so učenci naše šole sodelovali na literarnem natečaju, pisali so pravljice pri slovenskem jeziku, pri interesni dejavnost ali pa samostojno pri učiteljici, ki jih je pri tem delu vodila. Pravljice niso nastajale doma, ampak je to čisto otroško delo, njihova domišljija je dobila svoj polet in tako so nastale čudovite pravljice, ki so bile izdane v Veliki knjigi pravljic. Današnji literarni večer je bil lepo obiskovan. Zadovoljna sem s celoto. Zahvaljujem se vsem sodelavkam in prijateljicam, ki so mi pomagale obogatiti program. Otrok je bilo veliko in v literarni večer je bilo vloženega veliko truda. ”
In še vtisa dveh obiskovalk, ki sta si ogledali prireditev.
Ga. Bojana: Menije bilo zelo všeč. Prireditev je bila dobro izpeljana in pripravljena. Predvsem v novoletnem času bi moralo biti več takih prireditev.
Ga. Majda: Prireditev mi je bila zelo všeč. Otroci so lepo peli in recitirali, vsekakor pa bi moralo biti več takih večerov.
Efa, 8. d
POGOVOR O RODOSLOVJU Z GOSPODOM JANEZOM TOPLIŠKOM
Ko smo na sestanku novinarskega krožka izbrali temo tokratne Naj če - družino, smo se začeli pogovarjati tudi o tem, kdo bi bil primeren sogovorec za intervju. Novinarji so se spomnili tudi na družinska drevesa in rešitev je bila tu - naj bo to nekdo, ki se ukvarja tudi z izdelovanjem družinskih dreves. »Odkrili« smo gospoda Janeza To-pliška, ki nam je prijazno povedal vse in še več o rodoslovju, za kar se mu seveda lepo zahvaljujemo.
Verjetno je med učenci kar nekaj takih, ki ne poznajo besede RODOSLOVJE. Kako bi jim Vi razložili, kaj pomeni rodoslovje?
Rodoslovje (ali bolj učeno: genealogija) je kot pomožna zgodovinska veda pomembna predvsem za raziskovanje tistih obdobij, ko so sorodstvene povezave med ljudmi pomenile tudi politično oz. premoženjsko povezanost. Z rodovnikom so dokazovali pravico do imetja, države, pokrajine ali gospostva, pravico do nastopanja na viteškem turnirju ipd. Raziskovanje zgodovine nekaterih obdobij je zato neločljivo povezano z rodovnimi tablicami. Ta vidik pa danes ni več v ospredju. Rodoslovcem gre predvsem za ljubiteljsko iskanje družinskih korenin. To pa zanima vse več ljudi vseh slojev. Toda tudi ljubiteljski iskalec lastnih korenin mora imeti nekaj strokovnega »genealoškega« znanja, če želi biti uspešen.
Lani ste izdali knjigo z naslovom Rodoslovje. O čem ste pisali v njej)
Skoraj polovica poglavij v knjigi opisuje poti, kako najdemo rodoslovne podatke oz. podatke o svojih prednikih. Zanimiveje, da večina ljudi pri tem najprej pomisli na “župnišče”. Pogled v knjigo Rodoslovje pa pokaže, da sta arhiv ali župnišče le dve od možnih nahajališč za rodoslovne vire in ne vir sam. Kot vire v knjigi opisujem: matične knjige, knjigo žup-Ijanov (status animarum), urbarje, popise prebivalstva, razne stare imenike, pokopališča in osmrtnice, zemljiške knjige in katastre ter mnoge druge. Manj znano nahajališče virov so npr. šolski arhivi in šolski muzej.
Tam so številni podatki o učencih in učiteljih, vse to pa je zanimivo tudi za rodoslovca. Pri rodoslovnem raziskovanju namreč ne gre le za rojstne podatke, iščemo vse, kar lahko “oživi” prednike: tudi njihovo bivanje v šoli, kako so se oblačili, kaj so delali, kje so bivali, kaj so doživljali ipd.
V	knjigi Rodoslovje najdemo napotke, kako se lotiti rodoslovnega raziskovanja, kako pri tem uporabiti računalnik in internet, kako izdelati rodovno drevo, pa tudi to, kako lahko sestavimo družinsko kroniko ali organiziramo srečanje sorodnikov. Opisano je tudi, kako uporabimo izsledke genetske analize, če želimo ugotoviti, ali sta npr. dve osebi, ki nosita enak priimek, sorodnika. Zanimiveje tudi raziskovanje družinskega priimka, kar je včasih pomembna pomoč pri iskanju porekla kakega rodu.
Knjiga opisuje tudi vede, s katerimi si pri rodoslovju lahko pomagamo. O tem, kako razbrati stare pisave, uči pa-leografija, kako se znajti v starih koledarjih, razlaga historično časoslovje, kaj lahko rodoslovcu pove narodopisje (etnologija); in kako pomembna je splošna zgodovina, brez katere ne bi mogli razumeti, kako so živeli naši predniki pred npr. dvesto leti ipd.
Najbrž pa ukvarjanje z rodoslovjem ni Vaš poklic ...
V	Sloveniji ni nobenega poklicnega rodoslovca in tudi drugod po svetu jih ni veliko. Po poklicu sem pravnik, zraven pa imam še magisterij s področja organiziranja informacijskih sistemov. Z rodoslovjem se ukvarjam v prostem
času in nekaj dni v letu si privoščim “rodoslovni dopust”. Takrat obiščem kraje, kjer so živeli moji predniki, pogledam v kakšen arhiv, obiščem kakšno župnišče in podobno. Iščem stare fotografije in še kaj drugega, kar bi mi pomagalo oživiti pretekle rodove. Tako sem spoznal številne vasice in ljudi, ki jih sicer nikoli ne bi videl. In včasih ugotavljam, kako pomembno je, če se zavedamo, da je treba staro družinsko gradivo ohraniti in obvarovati pred izginotjem.
Kdaj in zakaj ste se sploh navdušili nad raziskovanjem družinskih korenin?
Pred kakšnimi dvajsetimi leti sem v domači hiši našel župnijska potrdila o poreklu, ki jih je oče moral zbirati med drugo svetovno vojno. Na podlagi teh podatkov sem lahko za pet generacij nazaj izrisal drevo prednikov. Vendar me takrat pravo rodoslovno raziskovanje še ni pritegnilo. Okrog leta 1990 pa sem v računalniški reviji prebral oceno treh programov za urejanje rodoslovnih podatkov, poiskal sem avtorja in se kmalu zatem pridružil skupini navdušenih rodoslovcev, s katerimi smo ustanovili Slovensko rodoslovno društvo.
Najprej me je zanimalo le moje ožje sorodstvo in zlasti tisti, ki so nosili priimek Toplišek. A kmalu sem zbral veliko podatkov o širšem sorodstvu in moj raziskovalni interes se je razširil na osebe, ki so na kakršen koli način sorodstveno povezane z menoj. Poleg tega raziskujem osebe iz rodbin, v katerih se pojavlja moj priimek. Za mnoge seje pozneje izkazalo, da so v sorodu z menoj. Se več: dokazal sem, da moj priimek izhaja z območja Kozjanskega. Od prvih sto oseb se je v moji osebni rodoslovni zbirki znašlo več kot 4.500 oseb. Zanimivo je, da za eno vejo Topliškov, ki prihaja z območja med Otočcem in Šmarjeto, še nisem mogel ugotoviti, ali je povezana s tisto s Kozjanskega. Krajevno-zgodovinsko je najbližja tisti iz okolice Rajhenburga (današnja Brestanica), kar ni tako daleč stran. Po analizi izvora priimka pa bi lahko šlo za neodvisen nastanek priimka (bližina Šmarjeških Toplic in povezava s pridevniško besedo “topliški”). Morda bo uganko razrešila primerjava genetskih slik dveh moških potomcev šmarješke in kozjanske veje ...
Je pri nas, v Sloveniji, veliko rodoslovcev?
V Slovenskem rodoslovnem društvu je kakšnih 300 članov. To društvo je tudi gonilna strokovna sila pri nas, ki se lahko po svojih rezultatih primerja z marsikaterim večjim narodom. Če sodimo po prodani rodoslovni literaturi zadnjih desetih let, bi lahko rekli, da je rodoslovcev dva do tri tisoč. Stiki z ljudmi, ki se zanimajo za rodoslovje, pa kažejo, da je skoraj v vsaki slovenski družini kdo, ki se zanima za preteklost svojega rodu. Nekateri se temu posvetijo temeljiteje, drugi le mimogrede. Pomembno pa je, da se tako ohranja naša dediščina, naš spomin. V svetu zanimanje za rodoslovje raste in tudi na Slovenskem nismo zunaj tega toka.

■»e	.
f- </
ti ^<5^	-/g g


,v2,,£Z JZ
Kaj je cilj rodoslovca - izdelati družinsko deblo ali kaj drugega?
Marsikdo si zastavi preprost cilj, ki ni pretežak: na podlagi dostopnih podatkov izdelati tabelo prednikov oz. tabelo potomcev »prvih« staršev. A le malokdo ostane pri golem grafičnem deblu, rodoslovci se čedalje bolj zanimajo za zgodovino družine ali rodbine (tj. celotnega širšega sorodstva). Iz take želje nastajajo zanimive družinske kronike. Drugi so navdušeni nad družinskimi srečanji. Znani so npr. Kerini in Stritarji s Krškega polja, ki imajo celo lastno društvo in se srečujejo vsako leto. V času, ko nekateri skušajo zmanjševati pomen tradicionalne družine in ko se rojeva vse manj otrok, so takšna srečanja gotovo dobrodošla. Cilji rodoslovcev so zatorej lahko zelo različni. Vsakdo pač počne tisto, kar ga zanima oz. tisto, kar mu bo prineslo notranje zadovoljstvo.
Najbrž Vam je pri tem delu v veliko pomoč tudi računalnik
Rodoslovec v nekem trenutku ugotovi, da brez računalnika ne more več učinkovito urejati podatkov o številnih sorodnikih (da ne omenjamo, kako je, če jih je nekaj tisoč). Ročno izrisan rodovnik je sicer lahko zelo lep, zelo težko pa mu je dodati eno samo osebo, če se le-ta pojavi nekoliko kasneje. Z računalnikom je to prava malenkost. V Sloveniji smo že pred več kot desetimi leti dobili rodoslovni računalniški program, ki v celoti deluje v slovenščini. To je pomembno zlasti za starejše rodoslovce, saj mnogi ne znajo angleško. Program sem prevedel jaz, možno pa gaje brezplačno sneti na spletnem naslovu http://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/rod. htm (Metode in pripomočki - Rodoslovni računalniški programi).
Internet pri rodoslovju ni nujen, čeprav je lahko zelo koristen zlasti za iskanje soimenjakov, za brskanje po telefonskih imenikih, za pregledovanje spletnih strani drugih rodoslovcev, za branje strokovnih člankov in zaradi stikov po elektronski pošti. Tisti, ki uporabljajo spletni iskalnik, so zagotovo že vtipkali svoj priimek, da bi ugotovili, ali je kje po svetu kakšen podatek o njihovih soimenjakih. Jaz sem jih na ta način odkril v Nemčiji, Argentini, v ZDA in na Hrvaškem. Sedaj so že vsi vključeni v velika rodovniška drevesa.
Če v spletni iskalnik vtipkamo besedo "rodoslovje", bomo našli marsikaj v slovenščini, ogromno zadetkov pa vrne poi-z;vedovanje po besedah "genealogy" (angleško) ali "genealo-gie" (nemško).
Ob branju tega intervjuja se bo gotovo marsikoga polotila želja, da bi poskusil izdelati svoje družinsko deblo. Kaj bi mu svetovali (kako se lotiti dela, kje dobiti informacije, gradivo ...)?
Arbor consanguinitatis.
Asecndentes.
Descendentes.
Za vsako delo potrebujemo pravo orodje in dobro znanje. Kdor se namerava ukvarjati z rodoslovjem, naj kaj koristnega o tem prebere v rodoslovni literaturi. Morda si bo prihranil marsikatero tavanje. Prva štiri poglavja moje knjige so namenjena prav začetnikom: Kaj bom raziskoval, Rodoslovec začetnik. Od kod izvira moj priimek, Viri rodoslovnih podatkov.
Najprej izprašajte svoje starše, strice in tete, babice in dedke, torej predvsem naj starejše sorodnike. Morda se ne bodo spomnili vseh datumov, vendar bodo vedeli za mnoga imena in marsikatero družinsko zgodbo, ki bi jo bilo vredno iztrgati pozabi. S spraševanjem ne kaže odlašati, saj je z leti vse manj stricev in tet, dedkov in babic. S smrtjo starega človeka pa se poslovi “cela knjižnica”.
Morda se doma ali pri sorodnikih skriva tudi kak starejši rojstni, poročni ali mrliški list. Če se z rodoslovjem že ukvarja kak sorodnik ali znanec, lahko začetnik uporabi njegove podatke. Rodoslovci radi pomagajo drug drugemu. Začetnik naj se odpravi po podatke v arhiv ali župnišče šele takrat, ko že ima izdelano osnovno družinsko drevo in ko ve, kaj želi s svojim raziskovanjem sploh doseči. Pomembneje tudi, da je o načinih rodoslovnega dela že kaj prebral ali drugače izvedel.
Sijajna bližnjica pri iskanju celih družin je knjiga župljanov (knjiga duš, latinsko: status animarum), ki jo najpogosteje hranijo župnišča. A je treba vedeti, da arhivar ali župnik ne bosta sama raziskovala za navdušenega začetnika, še zlasti, če le-ta ne zna natančno povedati, kaj sploh išče. Pri starejših podatkih je treba poznati nemščino in latinščino, se prebijati skozi težko čitljiva besedila ipd. Vse to kaže, da tudi z rodoslovjem ni nič drugače kot z drugimi stvarmi v življenju: brez znanja ni pravega uspeha.
Nam, šolskim novinarjem, se je porodila ideja (malo za šalo, malo zares), da bi poskusili narediti grmsko drevo, torej nekakšno rodoslovno deblo naše šole. Je ta ideja sploh izvedljiva in kako?
Beseda genealogija se uporablja na mnogih področjih za opisovanje povezav, ki so privedle do kakega stanja ali razvoja. Obstaja genealogija uma, genealogija nekega gibanja, genealogija kemičnih elementov, genealogija socialnih povezav, genealogija doktoratov (povezave mentorji - doktorandi). Grafične sheme s posebnimi simboli se uporabljajo kot ge-nogrami za prikazovanje družinskih, socialnih, psiholoških ali zdravstvenih povezanosti. Tudi vaša šola ima svojo malo zgodovino in premore mnoge povezave med ravnatelji, učitelji, učenci, starši in še kom. Gotovo bi se kaj od tega moglo prikazati tudi v obliki genograma. Lahko ga boste imenovali kar “Naš grm”.
Izfotoarhiva družine Spudič
od (jef
GRMSKE DRUŽINE
Ja, imamo jih - grmske družine namreč ...Si predstavljate, kako bi bilo, če bi na šoli delala tudi vaša oče in mama? In kako je, če skupaj delata mož in žena? O tem smo se pogovarjali z "zakoncema Troha in Koncilija.
DRUŽINA TROHA
Tihomir Troha: »Najraje skačem z zmajem z Gorjancev!« Mojca Troha: »Otroci so nama prinesli zajtrk v posteljo.«
Oba delata na Grmu. Kaj so po Vaše prednosti in kaj slabosti tega, da oba delata v isti službi?
Tihomir: Posebnih prednosti ne vidim. Mogoče le to, da se skupaj pripeljemo v šolo. Sicer pa delava vsak svoje delo in se ne videvava veliko. Včasih si pomagava s kakšnim nasvetom v zvezi z delom.
Mojca: Služba je služba. Opravljam jo enako, kot bi jo kjerkoli drugje. Z možem sva pač sodelavca in kakšne velike prednosti ne vidim. Je pa v prednosti on, saj mu vsako jutro skuham kavico in jo nesem v pisarno.
Grm pa obiskuje tudi Vaš sin. Torej ste kar trije iz družine pravi grm-čani...
Tihomir: Jernej se nama je pridružil lani. Vesel sem, da seje kar hitro vživel v novo okolje. Je srednje uspešen učenec in ga moram kar priganjati k učenju. Zaradi tega, ker so njegovi učitelji moji kolegi, nimamo posebnih težav. Vsak mora opraviti svoje delo, tako učitelji kot on in jaz. Včasih sem zaradi teh okoliščin do njega bolj strog kot do drugih učencev, saj ne bi bilo dobro, da bi imeli drugi občutek, da ima Jernej kakšne prednosti.
Mojca: Vedno se razveselim, kadar v šoli na hodnikih srečam Jerneja ali Tihomirja. Takrat se mi zazdi, da sem doma. Verjamem pa, da za Jerneja to ni preveč prijetno, saj si težko privošči kakšno neumnost, za katero midva ne bi izvedela.
Vaša družina je za današnje slovenske razmere kar številčna, saj imate tri otroke. Koliko so stari? Tihomir: Takrat, ko seje rodil Jernej kot tretji otrok, so bile družine s tremi otroki kar redke. Zdi pa se mi, daje danes čedalje več družin s tremi in več otroki. Jana je stara devetnajst, Katka petnajst let.
Mojca: Pravzaprav nikoli nisem razmišljala, da smo številčna družina, saj imam tudi sama še brata in sestro. Navajena pa sem tudi, da je okoli mene veliko otrok, saj sem po poklicu vzgojiteljica.
Gotovo ima tudi številčnejša družina tako svoje prednosti kot slabosti. Katere?
Tihomir: Mislim, daje več prednosti. Družina z več otroki daje več priložnosti za socialno učenje, otroci se učijo drug od drugega, prisiljeni so se prilagajati, kmalu ugotovijo, da se svet ne vrti le okoli njih. Zame je pomembno, da se pri tem tudi sam veliko naučim. Naši trije otroci so po značajih in drugih lastnostih zelo različni, zato skupaj doživljamo različne izkušnje, ki pa mi pomagajo tudi takrat, kadar se srečujem z različnimi težavami učencev v šoli. Zaradi svoje družinske izkušnje jih lažje razumem.
Kako uskladite družinske in službene obveznosti?
Mojca: Vsak od nas ima svoje potrebe in urnike. Ker živimo v Stopičah in ker imamo samo en avto, se moramo kar veliko dogovarjati, daje za vse prav. Sicer pa sem v službi od 7. do 15. ure in tako preostali čas namenim družini. Včasih tudi popoldne postorimo kaj za službo, vendar smo kljub temu veliko na boljšem kot v družinah, kjer starši delajo cel dan, v izmenah, ponoči ...
Verjetno se morate tudi doma dobro organizirati in si porazdeliti delo ... Mojca: Posebno natančnega urnika nimamo, hišna opravila opravimo skupaj, kadar je potrebno. Le skrb za urejeno kuhinjo prevzemajo otroci - vsak teden eden. Tako se izognemo vprašanjem, kdo naj pospravi posodo in ostalo v kuhinji. Temeljitejše čiščenje pride na vrsto ob sobotah, takrat se sproti dogovorimo, kdo bo kaj naredil. Vendar se tudi pri nas ne moremo izogniti občasnemu negodovanju, prepirom. Včasih se kateri od otrok pritožuje, da mora narediti največ.
Kako pa poteka običajen dan Vaše družine?
Tihomir: Služba in šola so za vse naporni. Ne domišljam si, daje otrokom kaj lažje. Včasih celo mislim, daje težje biti učenec. Popoldne hitro mine. Jernej in Katka se učita (vsaj tako pravita) ali pa ju peljemo v mesto na različne dejavnosti. Včasih me kdo od otrok zadnji trenutek prosi za kakšno pomoč v zvezi s šolo. Zvečer si odtrgamo vsak svoj kos televizorja, Katka in žena gledata kakšno trapasto telenovelo, Jernej film, ki nikomur ni všeč, jaz pa pridem na vrsto za zadnji dnevnik.
Prostega časa najbrž nimate ravno veliko, pa vendar ... Kako izglodajo prosti trenutki, če je skupaj vsa družina?
Tihomir: V prostem času najraje skačem z zmajem z Gorjancev ali pa urejam svoj terarij, kjer imam strupene kače ... ha, ha, ha. Moral sem si izmisliti nekaj takšnega, sicer bo ta intervju strašno dolgočasen, saj v prostem času obdelujem vrt ali pa v delavnici poskušam narediti kaj iz lesa. Rad tudi berem in poslušam glasbo, predvsem tisto iz svoje mladosti. Poleti hodimo skupaj v gozd, nabiramo gobe, borovnice, včasih pa obiščemo prijatelje.
Nam lahko zaupate kakšno zanimivo / zabavno družinsko dogodivščino?
Tihomir: Nekoč, ko so bili otroci še majhni, je eden od njih odprl čokolado, kije bila na pultu in je bila namenjena za darilo. Na moje vprašanje so se vsi otepali krivde. Na koščku čokolade, ki je še ostal, pa so bile sledi zob, ki so izdale naj starejšo hčerko, saj je bilo na ugrizu jasno videti njeno enico, kije stala nekoliko postrani. Danes se vsi v smehu spominjamo tega mojega detektivskega podviga.
Mojca: Zabavnih dogodivščin je v vsaki družini veliko. Težje pa jih je zapisati ali posredovati javnosti. Ko so bili otroci še manjši, smo imeli zanimiva sobotna jutra. Podili smo se po posteljah, dokler ni prišlo do joka, ko je kateri staknil buško. Najlepše pa je bilo, ko so nama otroci prinesli zajtrk v posteljo. Zelo so se potrudili.
Za konec pa še tole vprašanje - kaj Vam pomeni družina? Mojca: Meni pomeni družina zavetje za vse člane. Ko se po napornem dnevu zberemo doma, lahko odvržemo vse maske, ki jih za igranje različnih vlog uporabljamo v svojem vsakdanu. Takrat smo to, kar v resnici smo: žalostni in veseli, pogumni in prestrašeni, bolni ali zdravi, utrujeni ali polni energije. Vse lahko pokažemo in izrazimo.
Tihomir: Družina se mi zdi pomembna tudi zato, ker se lahko v njej otroci učijo za življenje. Starša morata biti zgled, saj otroci iz tega vzorca črpajo zglede za svoje bodoče družinsko življenje. Zato je pomembno, kako starša rešujeta medsebojne težave in probleme, saj jih bodo na podoben način reševali tudi otroci nekoč v svojih družinah. Tudi v tem je odgovornost starševstva.
Tomaž Koncilija: »Zelo redko spim več kot šest ur!« Erika Koncilija: »Pri nas ni običajnih dni.«
Oba delata na Grmu. Kaj so po Vaše prednosti in kaj slabosti tega, da oba delata v isti službi?
Erika: Trenutno sem sicer na porodniškem dopustu, zato se s Tomažem v službi v zadnjem letu ne srečujeva. Na Grmu sem začela učiti pred njim. Priznam, da sva v začetku imela pomisleke, da bi kot mož in žena učila na isti šoli. Vendar sem kmalu ugotovila, da ima to več prednosti. Zjutraj sva se skupaj odpeljala v službo in skupaj odšla domov, med potjo sva uspela še poklepetati, saj nama otroci potem niso pustili do besede. Verjetno se zaradi podobnega poklica bolje razumeva. Razumem, da je bil lahko kakšen dan posebej naporen, še posebej po prečuti noči, ko je popravljal spise ali kon-trolke. Razumem, da mora z učenci v šolo v naravi za cel teden ipd. V šoli se pa skoraj nisva videla, morda ravno toliko, da sva si pomahala. Slabost je morda le ta, da sva imela hkrati popoldne govorilne ure in konference, zato sva potrebovala popoldansko varstvo. Se dobro, da imamo babico.
Tomaž: Dejstvo, da oba z Eriko poučujeva na OŠ Grm, pomeni zame v večini primerov prednost oziroma ugodnost. Najprej je tu podoben delovni čas, se pravi, da se lahko vedno skupaj kot družina odpravimo v šolo (in Martin v vrtec) ter se po pouku spet zberemo in odidemo domov. Na drugi strani je učiteljski poklic pač takšen, da ne moreš enostavno reči - ura je dve, za danes dovolj šole. Vse lepe in manj lepe stvari, kijih doživljaš v učilnici, na hodnikih in v kabinetu, te spremljajo tudi doma. Prepričan sem, da biti učitelj ni le poklic, ampak poslanstvo. Hote ali nehote učitelji namreč vplivamo na cele generacije mladih, pa naj se srečujemo v šoli, na ulici, v kinu ali na športnem igrišču. No, tudi v tem pogleduje idealno imeti ob sebi nekoga, ki te razume in s katerim se lahko pogovoriš o vsakodnevnih izkušnjah, o tem ali onem učencu, učitelju, o odnosih v kolektivu ipd. Zdi se mi, da se z Eriko glede »šolskih tem« še posebej ujemava, saj velikokrat primerjava njene izkušnje z razredne stopnje in moje s predmetne ter skupaj spremljava odraščanje in dozorevanje učencev. Sicer pa nisem naklonjen pretiranemu srečevanju zakoncev na delovnem mestu. Za to je čas doma ali v družbi prijateljev, zato so najini stiki v službi le bežni. Na konferencah ne sediva skupaj, tudi na raznih
izletih ali družabnih srečanjih se ne zapirava v svoj krog.
Grm že obiskuje tudi Vaša hčerka. Torej ste kar trije iz družine pravi grmčani...
Erika: Da. Letos je naša Ema že drugošolka, prihodnje leto se nam bo pridružil še Martin.
Tomaž: Zavedam se, da je tako za učiteljske otroke kot starše - učitelje lahko precej neprijetno, ko se srečujejo na hodnikih ali celo v učilnici med poukom. Včasih kar ne veš, kako bi se obnašal. Bi objel, pobožal svojega otroka pred sošolci? Bi pokazal svoja čustva ali si nadel nekakšno masko navidezne neprizadetosti? Kako se bodo na to ali ono vedenje odzvali drugi učenci? Bo morda zaradi tega tvoj otrok bolj ali manj priljubljen v razredu? Pravzaprav so vsa ta vprašanja odveč. V vsakem trenutku mora človek pač reagirati tako, kot se mu zdi najbolje, iskreno in spontano. Vaša družina je za današnje slovenske razmere kar številčna, saj imate tri otroke. Koliko so stari? Erika: Imava tri otroke: Emo (7 let), Martina (5 let in pol) in Ajo (10 mesecev).
Tomaž: Glede slovenskih razmer in številčnosti družin pa tole: težko me bo kdo prepričal, da se vse več družin odloča le za enega otroka zato, ker se v splošnem slabša ekonomsko stanje družin in lahko le edincu omogočijo človeka vredno življenje z vsemi ugodnostmi, ki jih le-to prinaša.
Ali povedano drugače - nič bolje ali slabše ne bi živeli, če bi se z Eriko odločila samo za enega otroka. Res pa je, da večje število otrok potegne za sabo več časa, ki ga moraš posvetiti družini in na nek način odtegniti sebi. Temu času zase pa se marsikdo najtežje odpove.
Gotovo ima tudi številčnejša družina tako svoje prednosti kot slabosti. Katere?
Erika: Lahko rečem, da nam ni nikoli dolgčas. Otroci imajo družbo in se drug od drugega ogromno naučijo. Če kdo manjka, ga pogrešamo. Slabosti se ne spomnim.
Tomaž: Sam sem aktiven še na mnogih področjih poleg učiteljskega poklica - od ustvarjanja in poustvarjanja glasbe prek športa in šaha do urednikovanja in spremljanja dolenjske literarne produkcije. Gotovo ne bi bil pretirano srečen, če bi moral zaradi družinskih obveznosti opustiti te svoje konjičke. Zaenkrat pa mi ob velikanski ženini podpori še uspeva krmariti med družino, službo in ljubiteljskimi dejavnostmi.
Otroci so vrelec presenečenj. Neprestano spremljaš njihovo napredovanje, ob tem podoživljaš svoje otroštvo, nanje prenašaš svoje izkušnje in tudi sam osebnostno rasteš, dozorevaš v vlogi starša. Starševstva ne dojemam kot nekaj samoumevnega, ampak vedno znova kot čudež, ki se mi je zgodil in se mi vsak dan znova dogaja.
Kako uskladite družinske in službene obveznosti?
Erika: Trenutno sem doma na porodniškem dopustu. Drugače sva se vedno uskladila. Tisto, kar je potrebno narediti, je pač treba narediti. Včasih tudi na račun spanja. Kadar imava popoldanske službene obveznosti ali so otroci bolni, nam pomaga babica.
Tomaž: Hja, posledica družinskih, službenih in obslužbenih obveznosti ter njihovega usklajevanja je zelo kratka noč. Zelo redko spim več kot šest ur. Pogosto manj ...
Verjetno se morate tudi doma dobro organizirati in si porazdeliti delo ... Tomaž: Že od poroke dalje sem na lastno pobudo zadolžen za pranje perila. Zadnje čase mi to vse redkeje uspeva. Vsak dan je potrebna posebna logistika, da razpeljeva otroke po raznih popoldanskih aktivnostih, vmes se trudimo kaj početi skupaj, npr. risati, oblikovati iz gline, plastelina, igrati tarok, šah, druge družabne igre ipd., zvečer pa po umivanju nujno sledi pravljica ali kak pogovor. To izvedeva z ženo oba skupaj, če sva pač oba do-
ma, sicer pa se prilagodiva - enkrat jaz, drugič (resnici na ljubo večkrat) Erika. Vsekakor je potrebno vsak dan načrtovati. Prepuščanje slučaju vodi v kaos in zapravljanje časa. Kako pa poteka običajen dan Vaše družine?
Erika: Pri nas ni običajnih dni. Vsak dan je drugačen. Tako je pač v učiteljskem poklicu. Tomažu se pouk začenja ob različnih urah zjutraj, glede na to si potem razdeliva, kdo bo otroke odpeljal v šolo in vrtec. Tudi iz službe sva hodila (Tomaž še zdaj) zelo različno, včasih prej, drugič kasneje, odvisno, kaj sem načrtovala za pouk naslednjega dne. Velikokrat sem se za naslednji dan pripravljala ali popravljala kontrolne naloge tudi doma. Potem so tukaj tudi razne popoldanske dejavnosti najinih otrok, ki jih z leti postaja vse več. Kdo bo koga kam peljal, se sproti dogovarjava.
Prostega časa najbrž nimate ravno veliko, pa vendar ... Kako izgleda-jo prosti trenutki, če je skupaj vsa družina?
Erika: Če se le da, skušamo vsak dan najti nekaj časa, ko smo lahko vsi skupaj. Včasih je to večerna pravljica, drugič razne družabne igre, če pa imamo več časa, se odpravimo na družinski sprehod ali izlet. Takrat nam je najlepše, ko skupaj raziskujemo in odkrivamo svet.
Tomaž: Najlepše je, ko zaspimo stisnjeni v šotoru pod Rimsko cesto kje daleč od mestnih luči.
Nam lahko zaupate kakšno zanimivo/zabavno družinsko dogodivščino?
Erika: Morda bi opisala družinsko dogodivščino iz časov, ko smo šele postajali družina. Ema je bila stara približno pol leta. Takrat je Tomaž kot član skupine DMP veliko igral po Sloveniji. Igrali so vsak vikend. Zato so nadebudni DMP-jevci sklenili, da bi neki spil na Bledu, neko soboto v ma-
ju, spremenili še v družinski izlet. Šli smo že zgodaj zjutraj s kombijem, vsi člani benda s puncami, jaz in polletna Ema. Dopoldne smo obiskali nekaj turističnih točk, med njimi blejski Vintgar (ki gaje Ema - mimogrede - v celoti prespala, mi pa smo voziček vlačili po vseh tistih potkah in brveh). Bilo je čisto v redu. Ko pa je nastopil večer, so morali moški člani v dvorano igrat, pridružile so se jim punce, jaz pa sem z Emo spala v kombiju. Fantje so obljubili, da bomo takoj, ko odigrajo, odšli domov v Novo mesto. Ura je tekla, že zdavnaj so zaključili svoj nastop, toliko seje slišalo iz dvorane ven. Na vrsti so bili že drugi bendi, DMP-jevcev pa od nikoder. Zelo pozno so prišli, Tomaž pa je skesano priznal, daje čisto pozabil, da ima s seboj družino. Ema je vse skupaj prespala, tako da seje naša dogodivščina srečno končala. Se pa še velikokrat nasmejemo na ta račun. Danes, ko nas je več, pa Tomaž ne more več »pozabiti« na nas.
Tomaž: Spominjam se, da smo se - pogumna mlada družina - odpravili na morje z enomesečnim Martinom in dvajsetmesečno Emo. Slišali smo poročila, da bo menda precej vroče, pa kaj bi to, bomo že kako, saj na mor-
ju mora biti vroče. Za nameček smo se spravili taborit in si od prijateljev sposodili velik šotor z dvema spalnicama. Težave so se začele takoj, ko smo prišli v kamp v Stari Baški na otoku Krku. Najprej dolgo nismo našli ustreznega (dovolj velikega) prostora za naš šotor v senci. Medtem se je živo srebro povzpelo na skoraj 40 st. C v senci. Otroka sta jokala, da ni bilo res. Ker ju je morala Erika nekako zabavati, sem sam postavljal šotor. Več ur. V šotor se podnevi ni dalo, ker je bilo kljub senci v njem kot v savni. Iti na plažo je bila utopija, saj je bil pesek blizu tališča, da nisi mogel ne stati ne ležati. Padla je odločitev: narava je močnejša od naše dobre volje, gremo domov. Ampak zgodaj zjutraj, ko se ozračje vsaj malo shladi. Nekako smo dočakali noč. Jaz sem vse stvari znosil nazaj v avto (ki smo ga morali parkirati precej daleč proč od šotora), otrokom je še ponoči od vročine pot curkoma lil s čela, ob prvem svitu pa je Martinu očitno bilo dovolj in je vklopil vse svoje registre. Neutolažljivo. Iz sosednjih šotorov so se vse pogosteje in vse glasneje slišale kletvice v različnih evropskih jezikih, saj ljudje ob takem hrupu enostavno niso mogli spati. Erika je odvlekla oba otroka na plažo, jaz sem pospravil šotor in neslavno smo zapustili kamp prvo minuto, ko so odprli recepcijo.
Za konec pa še tole vprašanje - kaj Vam pomeni družina? Erika: Družina je trenutno na prvem mestu v mojem življenju. Nudi mi zavetje, zadovoljstvo in potrditev.
Tomaž: Ko rečem družina, pomislim na vse lepo, ki se mi je zgodilo v življenju. Pomislim na dom, kamor se vračam in kjer sem sprejet. Pomislim na ljubezen in iskrenost med nama in nami.

I
ga. Vojka Cvitko Macedoni
Nekoč so bile družine velike, zaradi potrebe po delovni sili je bilo otrok več. Včasih so se mladi in stari tudi več družili. Danes pa imamo manjše družine zaradi ekonomskega položaja in večje zaposlenosti. Hitri tempo življenja povzroča manj druženja.
ga. Darja Kastelic
Včasih je bilo spoštovanje do staršev večje, otroci so pomagali staršem, pa tudi bratje in sestre so si pomagali med seboj. Otroci so bili s starši več skupaj.
ga. Alenka Dakič
Včasih so se družine oblikovale bolj zgodaj, danes pa se vse kasneje, saj se vsi kasneje odločajo za otroke.
Dominika, Špela, Urška, 8. d
ga. Fani Dragan
Včasih so bili v družini bolj povezani, skupaj so jedli, hodili na izlete ... Danes pa živimo v družinah eden mimo drugega, vsak ima svoje zadolžitve in se videvamo šele ob vikendih.
ga. Lavra Mavrič
Včasih so se v družinah toliko gledali, da so si šli na živce, danes pa se skoraj ne poznajo. Nekoč jih je bilo tudi več v družini. Danes je otrokom družina manj pomembna - vsaj na začetku, ko odrastejo, pa je družina spet bolj pomembna.
ga. Zdenka Mahnič
Nekoč so bili starši več doma, kot so danes, saj danes večinoma delajo. Vzgoja je bila bolj stroga, avtoritativna, danes pa otrokom preveč popuščamo. Včasih se ni ves svet vrtel okoli otrok, tako kot se danes.
ANEKDOTE IZ NAŠIH DRUŽIN
Ko sem bila stara 8 let, smo odšli s sosedo in sosedom v gozd nabirat borovnice. Ker sem bila bolj počasna kot moj sosed in sem bila zelo nesramna, sem mu pljunila v kanglico z borovnicami. Tega mu do sedaj še nisem povedala in upam, da so borovnice prej umili.
Majda Mohar
Ko sva bila s sestro še majhna, sva se pozimi vozila po sneženi skorji z doma narejenim bobom (polivinilasta vreča, napolnjena s senom; mimogrede: predlagam vam, da si ga tudi sami naredite). Ker vreča večkrat uide izpod »tazadnje«, si je sestra raztrgala hlače. Ko sva prišla domov, sem jo hitro zatožil in sestra jih je dobila po riti. Ko pa sem še
KNEČkl
s-tcEpr
sam vstal izza mize, se je izkazalo, da imajo tudi moje hlače luknjo. Potem sem jih dobil še jaz. Pozneje me je bolj bolelo spoznanje, daje tožar-jenje res nekaj grdega.
Tihomir Troha
Pred tremi leti, med poletnimi počitnicami, sva s sestro odšli na počitnice k babici in dedku. Dogovorili sva se, da bova vstajali pred babico in dedkom in nam pripravili zajtrk. Enkrat je moja sestra vstala zelo zgodaj in odšla v kuhinjo, da bi pripravila zajtrk. Kuhati je dala hrenovke, ko pa so bile kuhane, ni vedela, s čim bi jih dala na krožnik, zato je vzela kuhinjsko krpo in prijela posodo, v kateri so bile hrenovke. Kar naenkrat pa je začela krpa goreti, ker ni ugasnila ognja. Takrat sta se zbudila babica in dedek, videla sta, kaj se dogaja, vzela gasilni aparat ter pričela gasiti. Rekla sta ji, naj nikoli več ne pripravlja zajtrka, da se ne bi spet kaj zgodilo. Na koncu pa je babica skuhala nove hrenovke.
Urška Colarič, 8. D
Ko sem dobila novo kolo poni, ki je bilo takrat zelo veliko vredno, sem hotela pokazati svojim prijateljem, kako se znam peljati z njim. Tako sem se nagnila naprej in padla čez »balanco«. Z mano je bilo vse v redu, toda vsi so se mi smejali!!!!
Jožica Fink

Imam veliko družino, zato mi ni nikoli dolgčas. Zgodi se veliko zanimivih stvari. Imam brata, ki je zelo nagajiv in živahen. Ko je bil majhen, smo na štedilniku velikokrat imeli kakšen krožnik. Ko mami nekoč ni bilo v kuhinji, seje priplazil do štedilnika in prižgal gumbe. Čez nekaj trenutkov je na glas nekaj počilo in mami je hitro pritekla v kuhinjo in videla 2 razbita krožnika. To je počel kar nekaj časa, potem pa se je mami odvadila puščati krožnike na štedilniku, saj mu sploh nismo mogli dopovedati, da tega ne sme početi.
Nekega dne pa je vse igrače zmetal v straniščno školjko in potegnil vodo. Se danes se spomnim mami, kako je pobirala tiste igrače iz stranišča.
Tudi jaz sem bila pravi vražiček. Nekega zimskega dne sem mami zaprla na balkon, ko je odšla pobirat perilo. Zaprla sem jo na balkon in zaspala. Takrat je moral oči vdreti v stanovanje.
Zelo rada sem imela Viki kremo, ki mi jo je mami mazala na kruh. Viki kremo sem polizala, kruh pa vrgla čez balkon. Mami mi je namazala že tri kose in si mislila, kako lahko tako majhen otrok toliko poje. Potem pa je videla kruh na sosedovem balkonu, kamor sem metala tudi dude, ker jih sploh nisem prenesla. Bilo je še veliko norčij, ki se jim smejem še danes.
Lea, 8. d
DRUŽINA NEKOČ
NEKOČ	DANES
-	veliko otrok
-	majhne hiše z majhnimi prostori
-	primanjkovanje hrane
-	večinoma so si jo pridelali doma
-	otroci so jedli bolj zdravo
-	morali so garati
-	manj so hodili v šolo
-	šolanje je bilo bolj skromno
-	že pri mlajših letih so odšli zdoma
-	bolj so spoštovali starše
-	ni bilo dovolj postelj, nekateri so spali kar v predalih ali pa na tleh
-	imeli so malo oblek, večinoma od starejših bratov in sester
-	imeli so le par čevljev, večinoma so hodili bosi ali v natikačih
-	bilo je premalo sob za vse, starši so bili v isti sobi z otroki
-	poroke staršev so bile bolj skromne
-	imeli so se bolj radi
-	ni bilo ločitev
-	umirali so bolj zgodaj in bili so manjši
-	večinoma so bili kmetje
-	ni bilo sodobnih aparatur, vse so delali na roke
-	ni bilo veliko avtomobilov, večinoma so hodili peš ali pa se vozili s kočijami
-	večina družin je bila revnih
-	malo otrok, večinoma po dva
-	velike hiše ali bloki
-	vsega dovolj (v šoli, doma,v gostilni)
-	kupujemo v trgovinah
-	veliko umetne, zamrznjene hrane
-	večino časa pred TV, računalnikom
-	obvezno osnovno šolanje za vse
-	otroci dolgo živijo pri starših
-	odgovarjanje, manj spoštovanja ...
-	vsak ima svojo posteljo ali pa pograd, zakonske postelje
-	vsega na pretek, tudi dobre znamke, zato starši potrošijo veliko denarja
-	veliko čevljev za vse letne čase in dogodke (ples, šport, za v šolo ...)
-	vsak ima svojo sobo ali pa si jo deli s sestro ali bratom
-	bolj bogate, veličastne poroke
-	veliko kreganja in nesporazumov
-	veliko ločitev, manj porok
-	boljše zdravstvene razmere
-	le nekateri so kmetje
-	skoraj vse delo opravljajo stroji namesto nas
-	čedalje več avtomobilov in onesnaževanja okolja, večina hiš ima po dva avtomobila ali celo več
-	vsega imamo v izobilju
J., 8. d
IN DANES
NAJPOGOSTEJŠA GRMSKA IMENA
Vas zanima, katera imena so najpogostejša na naši šoli? To je namreč zanimalo tudi nas, novinarje, ki smo raziskali pogostost imen na razredni in predmetni stopnji, pozanimali pa smo se tudi, od kod ta imena izvirajo in kaj pomenijo.
Lestvica najpogostejših imen na razredni stopnji:
DEČKI
1.	Jan (11)
2., 3. Nejc, Luka (8)
DEKLICE L Ana (11)
2.	Nina (7)
3.	Alja (4)
Lestvica najpogostejših imen na predmetni stopnji:
FANTJE L Luka (10)
2.	Jernej (9)
3.	Žiga (7)
DEKLETA
1.	Anja (8)
2.	Eva (7)
3.	Ana (6)
JAN
Vsekakor se danes rodi več Janov kot Janezov, Jan pač zveni bolj sodobno. Ime Jan je k nam prišlo s češkega govornega območja in tako kot Janez, angleški John, nemški Johann, italijanski Giovanni in še marsikatero drugo ime izhaja iz hebrejščine, pomeni pa »Jehova je bil milosten«.
NEJC/JERNEJ
Do korenin tega imena pridemo po malce daljši poti. Daljša oblika Jernej izhaja iz latinskega imena Bartolomaeus, antična civilizacija
pa gaje prevzela iz aramejskega imena Bar Talmaj, ki pomeni »sin Talmaja«.
LUKA
Že nekaj let je to ime pri nas zelo priljubljeno. Poznajo ga v vseh zahodnih kulturah. Možni sta dve razlagi imena, obe pa izhajata iz latinščine. Po eni razlagi je Luka »človek, ki prihaja iz Lucanie«, po drugi pa se ime navezuje na lux - luč in Luka naj bi bil »prinašalec luči«.
ŽIGA
Žiga je zelo pogosto ime, ki se je pri nas ohranilo še iz avstroogrskih časov. V izvirniku je Siegmund nemško ime, skovano iz besed “zmaga” in “obramba”.
ANA/ANJA
V	hebrejščini beseda pomeni »milino« oziroma »v božji milosti«. Skozi zgodovino so se razvile različne izpeljanke, npr. Hana, Anica, Anka.
V	Sloveniji zelo pogosto ime Anita je španska izpeljanka iz imena Ana, redkeje, a vendar tudi pri nas znano ime Anika pa je švedska različica tega imena.
NINA
Prihaja iz hebrejščine, kjer pomeni »milino« ali »ljubljeno hčer«. Hkrati pa je Nina tudi okrajšava nekaterih drugih imen, na primer Lilijana, Martina...
ALJA
Je ena od različic imena Ela, ki prihaja iz starogermanske kulturne dediščine. V izvirniku pomeni »celovit«.
EVA
Izhaja iz hebrejskega imena Chav-vah, ki je bilo izpeljano iz hebrejske besede chavah “dihati” ali iz povezane besede chayah “živeti”. Po Genezi v Stari zavezi sta bila Eva in Adam prva človeka. Adamu je Eva dala prepovedani sad in s tem povzročila njun izgon iz raja.
Taja, 5. b,
Špela, Urška, Jana, Katja, 8. d
IME MI JE
• • •
Devet mesecev pričakovanja in potem ... Jok, drobno dete ... Mogoče prvi trenutek še brez imena ...
Kdo in kako je pa vam izbral ime?
Teja. To je moje ime, ki mi ga je izbrala mami. Ko sem jo vprašala, zakaj je izbrala ravno to ime, mi je odgovorila: "Moja sodelavka je imela hčerko z imenom Teja. Bila je tako prisrčna ... Odločila sem se, da če bom imela punčko, ji bo ime Teja.” Moje ime je izpeljanka iz imena Doroteja in pomeni »božji dar«. Srečna sem, da imam to ime. Ne bi ga zamenjala.
Teja, 7. a
Ime Maša izhaja iz ruščine. Moja mami je kot otrok rada brala ruske pravljice, v katerih so nastopale junakinje z imenom Maša. Že takrat ji je bilo ime zelo všeč. Z leti ga je imela še rajši. Potem pa je prišel še oči. Tudi njemu se je ime začelo na črko M in tako je nastal prvi pogoj: ime se mora začeti na črko M. Želela pa sta si tudi, da ime ne bi bilo predolgo. Tako se jima je zdelo ime Maša primerno, saj je bilo na M in zelo kratko. Babica pa si je želela, da bi bila njena vnukinja Manca, saj ji je bilo to ime zelo všeč. Tako je oči odšel na matični urad in me prijavil kot Mašo Manco.
Maša, 7. c
Še preden sem se rodil, sta imela oči in mami izbrani dve imeni. Če bi se rodil kot punčka, bi bil Veronika. Ker pa sem se rodil kot fant, sem bil »obsojen« na črko D. Ker imen na črko D ni veliko, so mi dali ime Dominik. V naši družini smo vsi
na črko D. Oči Dušan, mami Darja, brat Davorin in jaz Dominik. Očitno so mojim staršem všeč dolga imena. Ime Dominik izhaja iz latinskega imena Dominicus, kar pomeni posvečen gospodu, pa tudi gospodov, gospodarjev, gosposki, cesarjev in podobno. Ime Dominik je precej redko ime, vendar mi je kar všeč.
Dominik, 5. c
Ime sta mi izbrali mami in babi. Pred mojim rojstvom sta gledali film, v katerem je nastopalo dekle z imenom Rmana. Mami je bilo ime všeč, a je malo priredila zapis. Tudi babici je bilo ime všeč, zato sem Rosana. Moje ime samo ne pomeni nič, vendar izhaja iz besede rosa, ki pomeni rožo (vrtnico).
Rosana, 9. a
Že nekaj mesecev pred mojim rojstvom sta se mamica in očka pogovarjala o imenu prvorojenca oz. prvorojenke. Po knjigah sta iskala imena, da bi izbrala takega, ki si gaje lahko zapomniti in izgovoriti. Dogovorila sta se, da bo fantku ime izbrala mami, punčki pa oči. Imena ni bilo ravno lahko izbrati. Očka je imel v mislih ime Taja, saj so ga v mladosti klicali Tajo. V času, ko sem se rodila, je imel tetin fant psico, ki ji je bilo ime Taja. Staršema seveda ni bilo všeč, da bi jaz in psica imeli isto ime. Tako sta sprednjo črko T spremenila v K in tako sem iz Taje postala Kaja. To ime sta starša izbrala zato, ker jima je bilo všeč.
Ime Kaja v grščini pomeni »čista«, »nedotaknjena«. Korenine imena pa lahko iščemo tudi v škotsko-galski tradiciji, kjer moško ime Kaj pomeni »velikan«.
Kaja Petrič, 5. b
Sprva so moji mamici rekli, da bom fantek. To pa zato, ker sem imela na ultrazvoku med nogami popkovino. Jaz sem se seveda zelo ujezila, ko sem ugotovila, da so me imeli za fanta. Vsem je bilo všeč ime Jan in tako je bilo ime že prej določeno. A čudna stvar, malo po porodu v porodnišnici moja mami izve, da sem punca! Takoj je začela razmišljati in po glavi so seji pletla najrazličnejša imena. Zelo lepo ime se je mojim staršem zdelo Lea, a Lea je moja teta in mi nismo bili takšna družina, da bi otroka poimenovali po sorodnikih, saj so vsi hoteli nekaj novega, svežega in manj pogostega. Iz Lea je nastala izpeljanka Teja, ko so me pa skoraj že okronali za Tejo, je gospa na sosednji postelji svojo punčko poimenovala popolnoma enako - Teja. Zdaj se ni nihče več strinjal s tem imenom. Kaj pa, če e spremenimo v a? To bi bilo super! Torej, počil je lonec, postala sem konec? Ah, kje pa, Taja, ime, ki ima grške korenine in večina raziskovalcev pravi, da se je tako imenovala grška kurtizana pred davnimi časi.
TAJA MORO, 5. B
Katarina Šarlah
Moje ime izvira iz grščine in pomeni »čista, nedotaknjena«. Ime sta mi izbrala starša. Če pa bi sama izbirala, bi mi bilo mogoče ime Tara.
Majda Čengija
Ime mi je izbrala mama v bolnišnici. Ime sem dobila po medicinski sestri, ki ji je bilo ime Majda. Moje ime pomeni »tista, ki jo ljubi bog«. Krščena sem bila kot Magdalena, ker se imena Majda takrat ni smelo krstiti. Drugo ime sem si pa že izbrala, a ga ne bom povedala.
Lea Možina
Ime sta mi izbrala starša, dobila pa sem ga po deklici, kije sedaj že odrasla ženska. Ime pomeni »biser«, ne vem pa točno, v katerem jeziku. Svojega imena ne bi spreminjala, saj mi je čisto všeč.
Dušan Plut
Ime sta mi izbrala starša, ki sta se skupaj dogovorila. Nikoli nisem pomislil, da bi si ime spremenil, ker mi je to brez veze. Ko sem bil mlajši, so me vsi klicali Dule, kar je pomenilo isto kot Dušan.
Vesna Rakuša
To ime sta mi izbrala mami in oče. Dobila sem ga po filmu Vesna. Vedno sem imela nekaj sošolk, ki so imele isto ime. Imena si ne bi spremenila, ker mi je čisto všeč. Pomeni pa »boginja pomladi«.
Tihomir Troha
Ime sta mi izbrala starša, najbrž pod vplivom hrvaškega okolja, kjer imata oba prednike. Vendar je bil v času mojega otroštva običaj, da so ti dali še kakšno bolj praktično ime. Tako sem otroštvo preživel pod imenom Cveto. Najbrž že nisem bil preveč tih in miren. Z imenom se preveč ne ukvarjam, z njim sem čisto zadovoljen in sem raje to kot npr. Jušk, Frenk ali Vincenc.
Z mojim imenom je povezana tudi anekdota, kije nastala v tej šoli. Ko sem nekoč hodil po šolskih hodnikih in ker sem nekako zadolžen za upoštevanje šolskega reda, je nekdo med učenci zavpil: »Tiho, mir, Troha gre!«
Eva Perko, Lea Simonič, Mateja Klinc
Kaj je to rejništvo?
Namen rejništva je, da se otroku, ki nima svoje družine, ki iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših ali ga je potrebno zaradi ogroženosti izločiti iz okolja, v katerem živi, v nadomestnih družinah omogočijo zdrava rast, skladen osebnostni razvoj, izobraževanje in usposobitev za Življenje in delo.
V Sloveniji je trenutno pri približno petsto družinah nekaj manj kot 1300 otrok. Korenine organiziranega rejništva segajo v leto 1926, ko so bile na območju Domžal in okolice zabeležene prve družine, ki so imele v svoji oskrbi tako imenovane sirote. Vsaka zgodba otroka, ki ga namestijo v rejniško družino, je drugačna. To so zgodbe, ki nas prevzamejo, pretresejo, vznemirijo. Večina namestitev v rejniško oskrbo je s strani staršev prostovoljnih. V primeru, ko gre za ogroženost otroka v matični družini, pa starši tega ne uvidijo in ne pristanejo na začasno namestitev v rejniško oskrbo, ima center za socialno delo možnost oziroma dolžnost, da poskrbi za takega otroka, in sicer tako, da je staršem odvzet. Ko se razmere v matični družini uredijo, se otrok lahko vrne domov.
Oseba, ki želi postati rejnik, mora:
-	imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
-	imeti zaključeno vsaj poklicno oz. strokovno izobrazbo,
-	biti polnoletna.
Rejniki, ki skrbijo za tri otroke ali manj, če gre za otroke s posebnimi potrebami, imajo možnost uveljavljati to dejavnost kot poklic.
Rejnik za posameznega rejenca prejme mesečno rejnino, ki zajema oskrbnino in plačilo dela.
Julija Gačnik (vir: internet)
V družinah povprečno samo dva otroka
Na predmetni stopnji smo naredili pisno anketo in izvedeli, da je na naši šoli največ otrok z enim bratom ali sestro. To pomeni, da ima največ družin dva otroka. Seveda pa se najdejo tudi edinci, družine s tremi, štirimi, petimi in tudi s šestimi otroki.
B.M.
v
Število otrok v družini (predmetna stopnja)
rŠEST
DVA
BRATJE IN SESTRE - PSI IN MA ČKE
Kot lahko sklepate po naslovu, bo ta prispevek govoril o odnosu med brati in sestrami. Nekatere izjeme se nikoli ne prepirajo, drugi pa smo si stalno v laseh. Težko bi povedala, kako se počutijo starejši, vendar mi je dobro znano, kako se počutimo mlajši. Sem namreč mlajša sestra. Stara sem skoraj 12 let in do danes mi je sestra rekla že marsikatero ostro besedo. Tega ji ne zamerim, ker znam biti prav tečno malo bitje, kot bi to rekla ona. Vendar tudi ona ni nikakršen angelček. Očita mi, da mora vedno paziti name, da je vedno ona kriva, ko kaj ušpičim itd. To nikakor ne drži. Seveda pa so tudi trenutki, ko je najin odnos prijateljski.
Pa si preberite še nekaj drugih utrinkov o tem, kakšni so odnosi med brati in sestrami...
Imam sestro Anjo. Od nje sem starejša le 18 mesecev, zato je najin odnos zabaven, saj imava podobne interese. Radi kolesariva, kartava, igrava monopoli in Play Station 2. Večinoma se dobro razumeva, a včasih pride tudi do manjših konfliktov in takrat so razmere med nama zelo napete.
L. S., 9. b
Imam dva brata. Stara sta 8 in 9 let. Kadar smo dobre volje, se tudi dobro razumemo, vendar se to ne zgodi pogosto. S starejšim sva več skregana, ker je zelo samosvoj. Hoče, daje vse po njegovo, rad ustvarja in igra klavir. Kadar ni po vseh mizah polno barvic in slik, igra klavir. Z mlajšim bratom se razumeva bolje in se s starejšim po cele dneve prepirava, ker naju moti, da so vsepovsod njegove stvari. Včasih pa tudi mlajšega brata primejo njegove muhe in takrat je bolje, da ga pustiš pri miru. Še dobro, da imam svojo sobo!
LA GORDA BELLA
Sestra in jaz - dva različna pojma. Med nama je sedem let razlike in lahko si mislite, kako se počutim. Ko sem želela njeno družbo, mi je dala gladko vedeti, da nimam pri njej kaj iskati. »ZGINI MI IZPRED OČI, HLOD!« je bil njen najpogostejši stavek. No, pa je ta »hlod« tudi zrasel in ta beseda je počasi začela izginjati. To pa zato, ker sem postala njena banka: »Tinca, daj mi posodi tisočaka, saj veš, da ti bom vrnila.« Ja, ta pesem se vrti skoraj vsak mesec. Kaj pa naj naredim, nisem škrta, da ji ga ne bi dala. Navsezadnje je moja sestra. Naj bo tečna ali pa vse drugo, moram priznati, da mi ni vseeno, če bi seji kaj zgodilo. No, saj ni tako hudo, razmere se izboljšujejo. Lahko bi bilo še slabše!
Tinca
Imam mlajšo sestrico. Stara je 8 let in je včasih prav tečna. Ko delam domačo nalogo, ona v roke vzame kastanjete (majhen lesen instrument) in z njimi vedno glasneje ropota. Počasi, a vztrajno mi para živce, dokler mi ne počijo. Takrat se zaženem vanjo in jo začnem žgečkati. Ker se začne smejati, tudi mene spravi v boljšo voljo in včasih se začneva valjati po tleh. Spet drugič ji nagajam jaz, včasih pa sva čisto mirni in druga drugo pustiva pri miru (to se zgodi zelooo malokrat). Sestre pač ne moremo brez nagajanja.
Ema
Imeti sestro je lahko krasno ali obupno. Moja sestra Maruša je 5 let starejša od mene in pri tem mi je všeč to, da mi lahko pomaga pri domačih nalogah ipd. Slaba Stranje ta, da mi ukazuje in me nadzoruje. Razumeva se precej dobro in zelo redko se skregava.
Tjaša, 7. c
Imam starejšega brata Nejca. Med nama je kar precejšna razlika v letih, saj Nejc že študira v Ljubljani. Postal bo filmski režiser. V družinah, kjer imajo otroci po dve leti razlike, se cukajo za igrače že kot majhni in celo tepejo se med sabo. Pri nas pa ni tako. Z Nejcem se imava zelo rada. Nejca zanimajo knjige, filmi in pisanje romanov. Velikokrat se tudi učiva skupaj, kaj napiševa, a najraje se pogovarjava o šoli, filmih in knjigah. Čeprav ima Nejc veliko dela, se kljub temu skoraj vsak dan pogovarja z mano. Vesel in tudi ponosen sem, da imam takega brata, kakor je Nejc.
Jakob Gazvoda
Imam zelo dobrega brata. Ime mu je Filip in je star šestnajst let. Nikoli ni ljubosumen, pomaga mi pri nalogi, igra se z mano in je zelo ljubezniv. Ni tečen in mi ne pravi »ta mala«, ampak po navadi samo Jojo. Rada gledava enake filme in jeva enako hrano in sva si v nekaterih pogledih zelo podobna. Najpogosteje se greva igro »Pretep na postelji«, kar pomeni dobesedno pretep na postelji. Začne se tako, da mi v glavo vrže blazino. Takoj zatem jaz ponorim in stečem za njim na zakonsko posteljo (je edina dovolj velika). Tam se začneva valjati in ruvati, dokler se prvi ne skotali na tla in se drugi skotali nanj. Svojega brata imam zelo rada, saj si brez njega ne znam predstavljati zanimivega življenja. Priznati pa moram, da ga tudi občudujem. Ve namreč zelo veliko o vseh mogočih bogovih in tehnologiji. Zanimivo je, da iz sebe nepričakovano spravlja modrosti, ki so, moram reči, res modre. Olajšanje je tudi, da mi zna Filip praktično brati misli. Včasih namreč med govorjenjem v mislih zamenjam temo in začnem govoriti o povsem drugi stvari, kar povzroči, da me poslušalec, razumljivo, sploh več ne razume. A Filip očitno razume, kaj razmišljam, zato se mi je z njim še lažje pogovarjati. Zato lahko le rečem hvala, ker imam takega brata.
JULIJA GAČNIK, 5. B

A KI A
Je imeti več bratov in sester dobro ali slabo? Vse ima svoje prednosti in slabosti...
PREDNOSTI:
-	nikoli ti ni dolgčas, saj ti vedno nekdo nagaja,
-	vedno imaš dovolj članov za kakšno igro,
-	večkrat na leto ješ torto, saj je veliko rojstnih dni,
-	pomagaš pri domačih nalogah, učenju in drugi tebi,
-	naučiš se deliti svoje stvari z drugimi.
SLABOSTI:
-	daljinec ni nikoli v tvojih rokah, pa tudi na računalnik čakaš celo večnost,
-	nikoli nisi na prvem mestu,
-	vedno se moraš nekomu prilagajati,
-	kopalnica je vedno zasedena (predvsem zjutraj),
-	nobena stvar ni čisto samo tvoja (vse moraš deliti; ponavadi tudi sobo),
-	nimaš skoraj nič zasebnosti.
PREDNOSTI:
-	nisi razvajen, ker se starši ne posvečajo samo tebi;
-	svet se ne vrti samo okoli tebe;
-	naučiš se prilagajanja in sprejemanja kompromisov;
-	ni ti dolgčas;
-	vsak dan se lahko s kom kregaš, tepeš, smejiš, špičiš neumnosti,
ko odrasteš, imaš prijatelja, ki te najbolje pozna.
SLABOSTI:
-	če si mlajši, te vsi ostali zmeraj primerjajo s tvojim starejšim bratom ali sestro;
-	starejši je močnejši, zato v večini dvobojev izgubiš;
-	starejši je pametnejši, zato ti neprestano „svetuje”;
-	prej lahko počne marsikatero stvar, za katero si ti uradno še premlad (vožnja avtomobila, obisk koncerta, pitje alkohola ...).
Matjaž Stopar
Dobro je, da se z njima lahko pretepam, vendar mi še vedno pomagata pri domači nalogi in učenju.
Luka, 8. d
Slabost je, daje treba vse deliti, dobro je pa to, da si lahko pomagamo.
Anja, 9. a
Vsi pa nimajo brata ali sestre. In kakšne so prednosti in slabosti tega, če si edinec?
Če si edinec:
-	imajo starši več časa zate, ti posvečajo več pozornosti,
-	te sorodniki vedno prvega opazijo,
-	vse je samo tvoje,
-	vsi te razvajajo,
-	se doma ne moreš z nikomer prepirati, igrati, se otroško pogovarjati,
-	opravljaš dela, ki bi sijih drugače delil s sestro ali z bratom,
-	včasih hočeš, daje vse po tvoje.
Špela, 7. d; Efa, 8. d
Prednost edinca je, da ti starši namenijo več pozornosti. Slabost pa je, da nimaš družbe in nikomur ne moreš ponagajati. Menije čisto v redu, da sem edinec.
Gregor Strasberger, 7. b
To pa ne velja za vse otroke, ki so edinci ...
Maša Llorijanič, 7. c
Slabo je, ker nimaš kaj početi, ker ti je dolgčas, ker se nimaš s kom tepsti in se kregati. Dobro pa je to, da ti ni treba deliti igrač in staršev z drugimi.
Gašper, 9. b
INTERVJU
Doma imate tri odraščajoče hčerke, zato dobro poznate najstniške muhe in težave. V čem so se Vaša najstniška leta razlikovala od najstništva Vaših hčerk?
Zdaj gre vse hitreje. Ko smo mi hodili v osmi razred, se še nismo smeli mazati, še niti v prvem letniku srednje šole ne. Malo je bilo sicer drugače, ampak v bistvu se moja in njihova najstniška leta ne razlikujejo dosti. Tudi mi smo bili na primer ravno tako nevoščljivi tistim, ki so imeli bogate starše.
So Vaše hčerke med prvimi, ki preberejo Vaše knjige?
HČERKA (ja, eno izmed hčera je pripeljala s sabo na našo predstavo): Ja, jaz na skrivaj, na računalniku. DESA: No, a ste slišali? Očitno one prve preberejo.
Pogovor z Deso Muck
NIKOLI NE OBUPAJTE!
Desa Muck je zelo znana slovenska pisateljica in igralka. Napisala je mnogo knjig, naj omenim samo zbirko Blazno resno o Lažnivo Suzi, Krem-plina, pred kratkim pa je napisala še svoj prvi roman za odrasle. Naša gledališka skupina je lani začela s pripravami za novo gledališko predstavo, ki je bila, kako čudno, prirejena po knjigi Blazno resno o šoli. Na premiero naše predstave smo povabili seveda tudi njo, Deso Muck. In prišla je. Z malce zamude, pa vendar nas je nato večkrat do solz nasmejala.
Od kod sploh ideja za nastanek zbirke Blazno resno o ...
Hhm, ko sem bila toliko stara, kot ste vi, ni bilo nobenih knjig, ki bi obravnavali take teme. Če si na primer vprašal svoje starše o spolnosti, jih je bilo treba takoj odpeljati v bolnico. Bile so otroške knjige, slikanice, potem pa že knjige za odrasle.
Med mladimi so Vaše knjige zelo priljubljene, to dokazujejo tudi prva mesta na tekmovanju Moja najljubša knjiga. Po izboru bralcev je bila namreč njihova najljubša knjiga leta 1999 Lažniva Suzi, zadnja tri leta pa priznanja pobira Vaša zbirka Anica. S čim pritegnete mlade in celo naše starše, da tako radi beremo Vaše knjige?
No, to je pa eno vprašanje, na katerega bi morali vi odgovoriti. Ne vem, s čim. Eni pravijo, daje tako zato, ker je moje pisanje komunikativno. Verjetno tudi zato, ker ni zateženo in je razumljivo vsakemu.
Nekateri knjige kar požirajo, drugi le s težavo preberejo nekaj vrstic. Imate morda kakšen skrivni recept, kako naj starši in učitelji take »nebralce« navdušijo nad knjigami?
Ja, dovoliti jim morajo, da si sami izbirajo knjige. Ne smejo jim vsiljevati knjig, ki so za njih še nerazumljive. Nismo vsi za vse. Eni so za matematiko, drugi za jezike, za telovadbo, vsak je za nekaj. Enim pač branje ne leži in jih to ne zanima. Mislim, da bi se jih vsaj malo dalo pritegniti tako, da bi si sami izbirali knjige. Videla sem, da je obvezno branje v četrtem razredu knjiga Prežihovega Voranca, ki je zagotovo pretežka za deset let starega otroka.
No, ko ste ravno omenili matematiko ... Mi jo jutri pišemo. Imate kakšen nasvet?
Dobre plonkce boste morali pripraviti.
Kam pa naj jih damo?
Saj potem jih sploh ne potrebuješ, v tem je hec. Če se zelo potrudiš s plonk-cem, potem ga lahko pustiš doma.
Ponavadi naše goste na koncu zaprosimo, da nekaj besed namenijo vsem grmčanom. Kakšno bi bilo Vaše sporočilo?
Sporočam vsem grmčanom, daje najbolj pomembno v življenju to, da ne smeš obupati, če ti kaj spodleti, če imaš kakšno krizo ali če te je strah. Iti moraš naprej in se pobrati. Sporočam vam tudi to, da ne smete verjeti nikomur, ki vam bo rekel, da niste v redu ali da iz vas nič ne bo. Meni so namreč v otroštvu govorili, da me ne bo nihče maral, da iz mene nič ne bo in da me ne bodo sprejeli v nobeno službo.
Anja, Eva, Jana, 8. d; Nuša 8. c
Pod okriljem društva HUMANITAR nas je v začetku januarja zopet obiskala plesno-akrobatska skupina FLIP iz Pirana. Zaplesali in zapeli so nam Robina Hooda. V originalni verziji pri predstavi sodeluje več kot 300 nastopajočih. Posamezni deli nastopa so nas zelo navdušili. Res pa naša telovadnica ni najbolj primerna za tovrstne predstave, ozvočenje je bilo slabo in nas morda ravno zato celota ni pritegnila.
M
A
L
A
N
A
J
ZELO SEM SE USTRAŠIL
Nekega dne sem v šoli pokazal učiteljici sporočilo, da grem po kosilu domov. Zelo sem se veselil. Sel sem v garderobo. A glej, mamice ni bilo. Začel semjokati. Šel sem v podaljšano bivanje čisto objokan. Učiteljica Lea me je vprašala, kaj mi je. Razložil sem ji celo zgodbo. Potolažila me je, da starši včasih zamujajo, a vedno pridejo po svoje otroke.
Peter Škrinjar, 3. b


STRAH V TRGOVINI
Začelo se je v Ljubljani. Šli smo v velik nakupovalni center. Oči in mama sta gledala parfume, jaz sem bila zraven. Najprej sem bila z očijem, potem z mami. A naenkrat je ni bilo. In tudi očka ne! Joj! Hodila sem po trgovini in zagledala igralni kotiček. V njem sem se igrala. Nato sta me starša našla in odpeljali smo se domov. Počutila sem se zelo slabo.
Sara Jaklič, 3. b
VSE BO ŠE DOBRO
Nekoč, ko sem ravno zaspal, sem sanjal, da me lovi tolpa fantov. Prebudil sem se in začel jokati. Pritekla je mami in me vprašala, kaj je narobe. Rekel sem, da meje tlačila mora. To je moja zgodba.
Nejc Jenič
Od športa najraje igram tenis. Ker so zadnje čase zelo hladni dnevi, treniramo v šolski telovadnici. Kadar izgubim igro, sem tako jezen nase, da vržem lopar ob tla. Če me oči ali mamica vidita, se zelo razjezita. Lopar se ob močnem udarcu lahko zlomi.
Jan Bartol, 3. c
Robert se rad igra s prijatelji.
Oni se radi igrajo z njim.
Bernarda, njegova sestra, hodi v	/
Eno od novomeških srednjih šol.	(
Rada ima živali.
Tudi Robert ima mamico in očeta, Slavico in Staneta, pišejo se
C£ 'M
Bele.
Edine živali, kijih imajo, so želve in maček. Eepo se razumejo v družini.
Enkrat na teden grejo na obisk k sorodnikom.
BOŽIČEK
Dragi Božiček, želim si puščico. Božiček, hvala za lansko darilo. Božiček, tebe se zelo veselim.
Si eden od treh dobrih mož.
Želim si, da bi nas še razveseljeval Z darili.
Andraž, 3. b
Tine
Tine je moj in Urbanov prijatelj. Živi v Luciji pri Portorožu. Zadnjega oktobra praznuje deveti rojstni dan. Vsako leto nas povabi na praznovanje, ki je ponavadi v gostilni. Po kosilu gremo na njegov dom, kjer se igramo z ostalimi otroki. Ima še mlajšo sestrico Majo.
Jan Bartol, 3. c
Trije bratje smo doma. in mami pridna sta.
5	Nič nam ne nagajata.
Ime ugani moje zdaj.
(Toni Cesar, 3. a)
Nejc Jenič
ZANIMIVA MIŠKA
Nekoč je živel stric, kije imel trgovino. Vsak dan mu je nečesa zmanjkalo. Prodajal je žgane pijače, cedeje in fižol. Nekega dne se je odločil, da bo spal v trgovini. In res! A ponoči se je zbudil in zagledal miško, ki je prišla iz luknje in delala: kole, prd, čačača.
Lena Zatežič, 3. B
TO SEM JAZ
Moje ime je Lana. Hodim v 2. c devetletke. Eno leto treniram standardne in latinskoameriške plese. Mojemu soplesalcu je ime Matej. Zdaj se že resno pripravljam na prvo državno prvenstvo v Mariboru. Ples mi pomeni veselje, sprostitev in zadovoljstvo. Rada imam vse plesalce in plesalke v skupini. Tudi Petra in Majo, moja učitelja plesa.
Lana Oluič, 2. c
PETROLEJKA
Petrolejko sem dobila pri babici in dedku. Včasih so jo uporabljali namesto luči na vozu, nosili so jo v hlev, da jim je svetila. Potrebovali so jo tudi v hiši, saj v domovih ni bilo elektrike.
Danes imamo petrolejko za okras, lahko pa nam pride prav, če zmanjka elektrike.
Spela Matkovič, 2. a
DUHEC
Uuuuuu, im! Je duhec tu? Kaj pa želi?
Da te ulovi!
Iz megle se vije, vpije pocefuga, poredne otroke lovi.
Če si poreden, pazi, da te ne dobi!
Anton Cesar, 3. a
OBJEM MAMICE
NEKEGA VEČERA SEM ODŠLA PO CESTI. IMELA SEM ČUDEN OBČUTEK, DA NEKDO HODI ZA MENOJ. STEKLA SEM DOMOV. DOMA SEM ODŠLA V SOBO IN SKOČILA NA POSTELJO. Z ODEJO SEM SE POKRILA ČEZ GLAVO. POTEM JE PRIŠLA V SOBO MAMI IN ME JE VPRAŠALA, KAJ SE JE ZGODILO. POVEDALA SEM JI. REKLA JE, DA SE NIMAM ČESA BATI IN ME JE OBJELA.
Neža Jurečič, 3. b
NA SPREHOD S SANJAMI STA ODŠLI MIRTA BALAŽIČ GERIČ IN TINA GUŠTIN IZ 3. B
Neke noči sem se pokrila z odejo in zaspala. Potem sem začela sanjati nekaj groznega. Sanjala sem, da me preganjajo grizliji. Medveda sem udarila s kuhinjsko krpo. Nato je medved planil name. Nekaj časa meje lovil in spet je planil name. Potem sem se zbudila. Bila sem zelo prestrašena. Mamici sem povedala, kaj sem sanjala. Mamica me je objela in rekla: »Vse je v redu.
Ne boj se, saj to so le sanje!«
Nekega večera, ko sem zaspala, sem odšla s sanjami na sprehod. VAU, kakšna jama! Pogledat sem šla vanjo. Kar naenkrat sem padla. Hotela sem zakričati, a mi je zmanjkalo glasu. V tistem trenutku sem se zbudila. Sreča, samo sanje so bile!
Pavček
Pavček Slavček gleda čez plot.
Pa zagleda starega medveda, ki se mu nastavlja na pot. Skregata se in odideta vsak v svoj brlog. To ni lepo od njiju, zato se pobotata.
Aleksej Knap, 4. a
Naša družina v Grčiji
Nekoč sem šel z očijem, Anjo in mamico v Grčijo. Tam smo bili najprej na vasi. Potem smo šli v Kato Titorejo. Tam smo se ko pali. Morje je bilo zelo nizko.
Igrali smo odbojko. Drugi dan smo šli v trgovino. Kupili smo žogo in smo se žogali.
Potem se je predrla. Igre je bilo konec.
Nejc Hrovat, 3. a/9
SPOMINI NA OTROŠTVO
V teh zimskih dneh se mi pred očmi največkrat prikažejo prizori iz otroštva, ko smo se otroci s sanmi spuščali po zimskem klancu. Takrat so bile zime dolge in mrzle, snega je bilo na pretek. Otroci smo se vsak dan pred mrakom dobivali na vrhu Grma. Ceste v tistih časih še niso bile asfaltirane, posute so bile z grobim peskom. Za nas otroke je bil to velik problem, zato smo morali vsak večer najprej pomesti pesek po celem cestišču, šele nato smo se lahko sankali. Cestarji so bili zaradi tega zelo jezni na nas, mi pa smo bili vztrajni in smo to počeli celo zimo. Ko smo oviro odstranili, smo s sanmi drveli, ne boste verjeli, od vrha Grma do kandijskega križišča.
Danica Možina
LETEČA
MUCA
Nekega vročega dne je bila muca na balkonu. Igrala se je z Usti trte, ki raste ob balkonu. Stopila je na okrasni kamen, ga premaknila in oba sta iz drugega nadstropja poletela na trda tla. TOF! Kdo je prvi pristal, se ne ve, muca pa je odkrila novo zvrst skakanja: skok s kamnom z višine.
BABICA
PRIPOVEDUJE
Moja babica je Marija Bele. Stara je 82 let. Sedaj je zelo bolna. Ko je bila mlada, so bili drugačni časi. V družini je bilo veliko otrok. Moja babica je bila najstarejša, zato je velikokrat čuvala mlajša brata in sestre. Bilo je pet otrok, ki so bili več lačni kot siti. Delali so na polju in pomagali doma. Svoje starše so spoštovali in jih vikali. Jedli so kmečke jedi: krompir, repo in zelje, meso in potico pa le ob cerkvenih praznikih. Kljub revščini so se imeli radi. Ob dolgih zimskih večerih so sedeli na krušni peči, kjer so zbirali fižol in poslušali odrasle, ki so pripovedovali napete zgodbe. Ko je bila babica velika, seje poročila na Dolnjo Težko Vodo, kjer sem doma tudi jaz. Rodila je tri otroke. Najmlajša od treh otrok je moja mamica Stanka. Dedek je umrl še pred mojim rojstvom in ga poznam le s slik. Babica je imela dve prijateljici. Ko je bila še v Šentjoštu, je bila to Ana Barbo-rič, na Težki Voda pa je bila njena prijateljica Tina Barborič. Obe sta žal že umrli.
Babico imam zelo rada.
Nina Šonc, 2. a
LETNI ČASI
PRIŠLA JE JESEN,
LISTJE RUMENI, GROZDJE DOZORI IN NARAVA POČASI, POČASI ZASPI.
NATO BO ZIMSKI ČAS, MIKLAVŽ OBIŠČE NAS. POTEM ŠE DEDEK MRAZ Z BOŽIČKOM PRIDE V VAS.
KO NOVO LETO SE PRIČNE,
VSI ČAKAJO NA MAŠKARE.
SAJ MAŠKARE SMO LAHKO VSI, DOBRA VOLJA NAJ ŽIVI!
SPOMLADI ZVONČKI IN TROBENTICE, VSE ROŽICE CVETIJO.
IN NAŠI MALI ŠOLARJI PRIDNO SE UČIJO.
DA BODO HITRO SPET PRIŠLE DOLGE IN VROČE POČITNICE. TAKRAT NA MORJE BODO ŠLI, DA SE BODO KOPALI.
KO PA SEPTEMBER BO PRIŠEL, JESEN BO SPET MED NAMI. IN LISTJE ZOPET RUMENI, KO LETO OKROG SE ZAVRTI.
KAJ DELAŠ?
ARIANA ŠUŠTARIČ
,3.B
IGRAČE RAZLIČNIH GENERACIJ
Vsaka generacija otrok ima na razpolago različne igrače za igro v svojem otroštvu.
Naše babice in dedki so se največ igrali v naravi z doma narejenimi igračami, saj je v večini družin za igrače zmanjkalo denarja. Deklice so imele najraje punčke iz cunjic in žoge iz cunjic, ki so jih naredile mamice kar same. Fantje pa so drveli z lesenimi kolesi in pozimi z lesenimi smučmi
MAMA POSPRAVLJA. OČI KOSI TRAVO. BRATEC DELA NALOGO.
KAJ DELAŠ? KAJ DELAŠ? KAJ DELAŠ?
MAMA, SPET POSPRAVLJAŠ?
LEA BIZOVIČAR, 2. A
MAMINA POMOČ
in sanmi.
Ko sta bila majhna moj oči in moja mami, pa so lesena kolesa zamenjala prava kolesa, ki jih poznamo še danes, le da so bila bolj enostavna. Mami se je zelo veliko kotalkala, veliko vozila s kolesom, igrala gumitvist in se igrala z žogo med dvema ognjema. Oči pa seje največ in najraje igral igre z žogo. Veliko je bilo tudi skrivanja v drevesnih krošnjah.
Mi pa najraje sedimo za računalnikom in se vozimo s kolesom.
NAPISALI: LEA, 2. a, IN NJENA MAMICA
Ko je bila noč, sem sanjala o strašnem filmu. Celo noč nisem spala. V mojo sobo je prišla mami in rekla, da grem lahko k njej spat. V njenem objemu sem se počutila zelo dobro.
Kirn Barbič, 3. b
MOJE MESTO
(Mesto so spoznavali in o njem pisali učenci 3. b)
Moje mesto je Novo mesto. Imamo velik most, ki se imenuje Kandijski most. Imamo tudi zelo lepo cerkvico, ki se imenuje Klošter, in zelo veliko glasbeno šolo. V Novem mestu je veliko odvetniških pisarn in ogromna sodnija. Imamo tudi dve knjigarni. Pod Kandijskim mostom teče reka Krka. Moje mesto je zelo lepo.
(Gašper Smolej) Moje mesto je zelo lepo mesto. Sola je velika. Pri šoli sta dve igrišči. Ob njivi teče potok. Okoli mesta se vije reka Krka. Nad reko je lep most. Mesto je zelo zeleno. Upam, da se bo vsak tujec znašel v našem mestu.
(Neža Jurečič) Novo mesto je moje mesto. V njem živim. Ima veliko naravnih lepot. V njem sta dve cerkvi, Klošter in Kapitelj. Tu imamo maše. Imamo mestno hišo, ki je še nisem obiskala. Mesto ima veliko znamenitosti. Moje mesto imam rada in imam do njega lep odnos.
(Petra Šmid) Moje mesto je zelo staro in veliko. Okoli mesta teče reka Krka. Pri Mladinski knjigi je vodnjak. Čez most prideš na Glavni trg, kjer so majhne trgovine. Tam so tudi zlatarne in gostilne. V mestu je zelo malo zelenja in premalo parkirnih prostorov. Prijateljico bi popeljala skozi staro mestno jedro v gostišče na Loki.
(Kirn Barbič)
Breg v JYovemmes!u jfim tfain in /fudo//swert ()(rainj
OBVESTILA UČENCEV 3. B
Spoštovani starši!
Obveščamo vas, da je v računalniški učilnici eksplodiral računalnik.
Pazite, šola gori! Pridite me iskat!
(Gašper Smolej)
Draga starša, obveščam vaju, da se ne bom več učil, saj vse znam.
(Vito Petrič)
Mami, počil je telefon in ne morem več klicati. Pridem domov kasneje.
(Nejc Jenič)
Obveščamo vas, da je zgorel stanovanjski blok. Vsi starši iz bloka so poklicali pomoč. Ko je prišla, so pogasili požar in odpeljali ranjene. Se dobro, da je bilo obvestilo napačno.
(Sara Jaklič)
Mami, od zdaj naprej ne hodi na govorilne ure, ker sem preveč pridna.
(Tina Guštin)
Mami, ne smeš voziti avta, ker je nov.
(Eva Fabjan)
Oči, mami!
Crknil mi je računalnik, televizor tudi. Oči, tudi tvoj prenosni računal-
nik! Eksplodirala je kuhinja. Dobro sem vaju potegnil, kaj?
(Peter Škrinjar)
Draga mami, oči!
Obveščam vaju, da me ne moreta priti iskat, ker so se zataknila vrata v šoli.
(Neža Jurečič)
Enkrat smo vagali race! To mi je bilo v tako veselje, da sem bil ves dan vesel.
(Andraž Lukšič)

_____ -P—v
Oči je po poklicu učitelj športne vzgoje. Otroke rad uči košarko. Obiskuje športne prireditve. V prostem času gre v vinograd.
Moj starejši brat Tilen obiskuje 4. razred in hodi v glasbeno šolo. Njegov najljubši šport je nogomet. V prostem času rad bere. Star je 10 let. Moj mlajši brat Andraž hodi v vrtec. Rad ima robote, super junake in vesoljce. Kmalu bo imel 5 let in se že veseli svojega rojstnega dne.
Maruša Seničar, 3. c
Sem Tjaša Ambrožič. V naši družini so štirje člani. Imam sestro Tadejo, mamico Ireno in očija Franca. Zelo rada imam živali. Doma imamo dva
psa in enega mačka. Imamo psico ovčarko, ki je stara šest let. Ime ji je Ula. Imam tudi psa Pikija, ki je star dve leti. Ko sem žalostna, me razveseli naš maček Miki. To je moja družina.
Tjaša Ambrožič, 4. a/9
V moji družini smo štirje: moja mami Andreja, oči Bojan, bratec Jan in jaz, Sara Veronika Krnc. Želim si psa terierčka, ki bi mu bilo ime Piki. Imela bi ga notri, ker imamo veliko hišo. Moj oči je veliko v Italiji, zato ga zelo pogrešam. Lani pa sem imela dve ribici, Nino in Tjašo. Moj bratec ima najraje dinozavre, mami in oči pse, jaz pa psa, muco, kenguruja in žirafo.
Sara Veronika Krnc, 4. a/9
V moji družini so moj bratec Aljoša, oči Milan, mami Suzana. Zelo se imamo lepo. Mami ima zelo rada muce. Oči ima zelo rad pse, še posebno rad ima našega bivšega psa Lustija. Jaz imam rad morskega prašička Murtika. Družino imam zelo rad. Če se ne bi imeli radi, bi bilo žalostno.
Aleksej Knap, 4. a/9
V družini smo štirje člani: sestra, mami, oči in jaz. Jaz sem najmlajši, oči pa najstarejši. Moja družina mi pomeni zelo veliko, vsi se imamo radi in se dobro razumemo. Zelo radi imamo živali.
Maj Sivec, 4. a/9
Moja družina
V moji družini so Gregor, Peter, ati, mami in jaz. Gregor je star 5 let, Peter pa 2 leti. Oba hodita v vrtec. Ati in mami sta učitelja, ati na SCNM, mami pa v OS Grm. Zelo rada se igram, berem in ustvarjam iz različnih materialov. Z Gregorjem in Petrom najraje skupaj slikamo, sestavljamo kocke in se igramo na igrišču. Ob prostih dnevih gremo vsi skupaj na izlet.
Ana Smolič, 2. c
Naša družina
Naša družina je štiričlanska. Mamici je ime Marjetka, očiju pa Robert. Mami je po poklicu ekonomski tehnik. Oči je po poklicu transportni inženir. Zaposlena sta v svojem podjetju in se ukvarjata z delovno zaščito. Imam tudi brata Urbana. Star je enajst let in obiskuje peti razred. Rojstni dan je imel včeraj. Meni je ime Jan. Decembra bom star osem let. Obiskujem tretji razred. Domačih živali še nimamo, oba z Urbanom pa si želiva mucka.
Jan Bartol, 3. c
Jure Prus, 4. B/9
MOJE DELO V DRUŽINI (UČENCI 4. A/8)
Lara
Največ pomagam pri čiščenju. Velikokrat pospravljam svojo sobo in jo vsak dan posesam. A kaj kmalu je miza polna papirjev. Drugače je v ostalih prostorih naše hiše, za katere skrbi mami, vedno čisto. No, tudi pri pospravljanju dnevne sobe in kuhinje kar veliko postorim.
Tomi
Živimo v veliki hiši na Mah Cikavi. Verjamem, da je za čistočo potrebno redno skrbeti, a jaz najraje pomagam očetu.
rw-'» v
Tjaša
Velikokrat pomagam mamici pri likanju. Kakšen mesec nazaj seje nekaj zgodilo. Mami in oči sta odšla
na obisk k babici. Vključila sem likalnik in pripravila kup majic, da bi jih zlikala. Toda spotaknila sem se ob vrv likalnika in padel je na tla. Srce mi je razbijalo kot noro, saj sem se ustrašila, ker bi se lahko opekla ah celo kaj zažgala. Rada tudi obešam perilo, pa še manj nevarno je. Očetu pomagam tako, da operem in posesam avto. Svojo sobo pospravljam sama, saj mi je všeč, če je čista.
Timi
Jaz v družini pomagam tako, da pospravljam svojo sobo, grem v trgovino in odnesem smeti. Mami pomagam pri pripravi kosila in grem v klet, če je treba kaj prinesti. Občasno tudi posesam stanovanje. Mami pravi, daje največja pomoč, če opravim obveznosti v šoli.
David
Mami pomagam pri pomivanju po-
sode. Pospravljam svojo sobo. Bratu pomagam pri domači nalogi. Očetu pomagam oprati avto. Tudi pri košnji trave sem v pomoč.
Matija
Okoli naše hiše je velik vrt. Razdeljen je na zelenjavni in cvetlični vrt, sadovnjak in zelenico. Zelenico kosim vsakih štirinajst dni. Košnja je moje priljubljeno opravilo. Kosim z mini traktorjem, na katerem sedim in vrtim krmilo čisto sam. Zdi se mi imenitno, ker mi očka zaupa. Ko pokosim, dobim nagrado. Nagrada je čokolada.
Nina
Mamici zelo rada pomagam sesati, pomivati in tudi rezati zelenjavo. Sama najraje zjutraj pripravim zajtrk in kavo. Seveda grem kdaj pa kdaj tudi v trgovino. Pomagam tudi pri pomivanju posode in papagaju pripravim in očistim kletko.
Pomagam pri različnih opravilih, pospravljam sobo, pometam, pomivam, jih zabavam.
Naša družina
Naša družina je fina, včasih se imamo prima.
Če vam je dolgčas, pridite k nam, igrali se bomo,
dokler ne bo ura zazvonila bi m, bam.
Rok
Ko pospravljamo, jaz brišem prah v dnevni sobi. Moje vsakodnevno opravilo je brisanje pribora. Tega največkrat pustim, da se posuši in ga samo zložim v predal, kar mamico zelo razjezi. Razveseli jo, kadar pomagam kuhati. To zares rad počnem.
Saša
Stara sem deset let in že nekaj časa pomagam pri domačih opravilih. Sesam stanovanje in pomagam sestrici pospraviti sobo. Pometam in brišem stopnice. Včasih zalijem rože. Ko staršev ni doma, poskrbim za petletno sestrico Niko in se z njo igram. Zelo rada hodim po nakupih in pomagam nositi polne nakupovalne vrečke. Vsi so veseli moje pomoči.
Ana
Jaz, sestra in najina mami se trudimo, da nam je življenje lepše in predvsem lažje. Kot starejša sestra pomagam mlajši z nasveti. Drobne probleme, ki jih že imam, zaupam mami, da se pogovoriva.
Jernej
V naši družini imamo hišna opravila razdeljena na družinske člane. Vsak ima svoje dolžnosti in obveznosti. Jaz vsak dan skrbim za red in čistočo v svoji sobi. Moja postelja mora biti vsako jutro pospravljena. Vsak dan odnašam smeti v kontejner, nahranim muce in odnesem umazano perilo v pralnico. Dvakrat na teden pometam okoli hiše. Če dela opravim dobro, me starši pohvalijo in nagradijo.
Ana Hrlec
Bil je lep sončen dan. Vračala sem se iz šole. V stanovanju je vladal nered in prevrnjene so bile rože. Takoj sem vedela, daje to storil naš muc. Pospravljala sem in pospravljala, a ni bilo konca. Prišla je mami in hotela vedeti, kaj seje zgodilo. Zelo je bila huda na muca. Obe sva bili spet dobre volje, ko je bilo vse počiščeno in tudi jeza na muca je izpuhtela.
Kristina //
Tilen Matkovič, Rok Klobučar, 4. a/9
KAJ MI POMENI DRUŽINA?
Družina mi pomeni dom, toploto in mi nudi zavetje.
Nina Pergar, 4. b/9
Pomeni mi dom, kjer imam hrano, stanovanje in kjer imamo družinsko igranje.
Norma Resnik, 4. b/9
Družina mi pomeni nekaj najlepšega na svetu.
Iva Cirnski, 4. b/9
Meni pomeni družina vse, ker skrbijo zame in se družijo z menoj.
Iza Recko, 4. b/9
Pomeni mi nekaj najlepšega.
Maruša Derlink, 4. b/9

3. A RAZRED:
Z DRUŽINO MI JE LEPO, KER ...
Sem Katja Kunstek. V naši družini smo štirje člani: mami, oči, brat in jaz. Včasih sta starša zaradi službe odsotna in takrat ju zelo pogrešam. Imamo tudi živali: dve ribi in psa. Želim pa si še mačko. Vsaka družina je nekaj posebnega, tudi naša.
Katja Kunstek, 4. a/9
V moji družini smo štirje: mami, oči, jaz in bratec. Rad imam živali. Zelo rad bi imel muco. Popoldne se žogam in igram z bratcem Žanom. Ko pridem domov, gledam televizijo. Po prihodu mamice domov se učim.
Matic Srebrnjak, 4. a/9
Sem Anja Gašperšič. V naši družini smo štirje člani: mami Simona, oči Boštjan, sestrica Lara in jaz. Moja sestrica Lara je zelo nagajiva. Stara je štiri leta. Hodi v vrtec. Imam jo rada. Moja najljubša žival je muca. Imamo tudi dva hišna ljubljenčka, mačka in psico. Mucku je ime Brik, psički pa Pella.
Anja Gašperšič, 4. a/9
V moji družini smo mami Mojca, oči Marko, sestra Špela in jaz, Tilen. V naši družini se veliko igramo. Doma imamo mačko Rozi. Družino imam zelo rad. Z družino skupaj hodimo ven, na izlete, na pico, v Mc-Donalds. Če ne bi imel družine, ne bi znal živeti.
Tilen Matkovič, 4. a/9
Nastja: se imamo vsi radi in gremo na izlet.
Miloš: vedno kam skupaj gremo.
Kristjan: skupaj gremo v Gardaland, tam je zelo lepo.
Nejc: se z očkom doma skupaj igrava.
Gašper: nas je veliko in se imamo radi.
Jernej: imamo veliko družinskih prijateljev in gremo skupaj z njimi na morje ali na vikend.
Klara: nas je veliko in se skupaj
igramo, gradimo hišo, z očijem se zabavamo, igramo na glasbila.
Anamarija: gremo skupaj na sprehod in na sladoled.
Maja: imamo vinograd in vrt in nam ni dolgčas; zelo pa je luštno, ker se igram s starejšim bratom in sestro.
Tjaša: je družina samo ena in se imamo zelo radi.
Tamara: se zabavamo in gremo na počitnice.
Gal: smo trije bratje, dobili smo še eno sestrico.
Naša družina
Naša družina je vesela,
saj igramo se ati, mami, jaz pa ti,
pristopi zdaj še ti.
Lina, 3. a
• ••••••••••
V moji družini sta mami Anica, ki ima od živali najraje muco, ter oči Frenk, njegova najljubša žival je pes. Imam tudi brata Mateja, ki hodi v 5. razred. Imam tri obveznosti: košarko, verouk in glasbeno šolo. Rad se igram z bratom in na računalnik. Imam svojo sobo in vse, kar rabim. Rad grem na morje in v tuje države. To je moja družina.
Rok Klobučar, 4. a/9
• ••••••••••
MOJA DRUŽINA
Moja družina je zelo aktivna. Mamica Tatjana je aerobičarka. Jaz, moj oči in brat pa igramo nogomet. Včasih smo hodili na Loko, zdaj pa smo odkrili novo igrišče blizu Marofa. Na njem je ograja, zato nam ni treba velikokrat iskat žogo.
Peter Škrinjar, 3. b
Moj oči Matjaž in mami Agedita, moj bratec Florjan in dedi Jože in babi Mojca pa še jaz - smo družina.
Luljete, 2. a
OČI	MAMI	GAL
IZTOK	KATJA	BRATEC
TO JE MOJA DRUŽINA.
Tara Adamčič, 2. a
Moja družina ima štiri člane. Očiju je ime Nace. Po poklicu je komercialist. Dela pri Španu v Ljubljani. V prostem času rad kuha. Mamici je ime Mirjana. Tudi ona je komercialistka. Je tajnica v Bartogu Trebnje. Doma vedno pospravlja. Mojemu bratu je ime Nace. Star je 13 let. Hodi v osmi razred. Trenira rokomet. Veliko se uči. Meni je ime Eva. Hodim v 3. razred osnovne šole Grm. Z bratom rada igram nogomet.
Eva Praznik, 3. c
Nina Pergar, 4. B/9 Sem Lana, stara sem devet let in živim v štiričlanski družini. Brat Luka je štiri leta mlajši od mene, zato se večkrat spričkava. Njemu so všeč druge stvari kot meni. Rada se ukvarjam s športom, najraje zunaj. Družim se s prijateljicami, se pogovarjam in berem.
Brat raje skače, nori in gleda risanke. Pred blokom imamo igrišče, kjer se igramo. S starši smo veliko skupaj. Najbolj mi je všeč, ko gremo skupaj na počitnice.
Lana Klemenčič, 4. c/9
NAŠA DRUŽINA ŠTEJE PET ČLANOV. NAJSTAREJŠA PRI HIŠI JE BABICA MARIJA BELE. MAMICI JE IME STANKA.
PO POKLICU JE UČITELJICA. OČKU JE IME STOJAN IN DELA V TOVARNI KRKA. VOZI VILIČAR IN SKLADIŠČNO DVIGALO. MOJEMU BRATCU JE IME NEJC. STAR JE ŠEST LET IN HODI V PRVI RAZRED. JAZ SEM NINA IN SEM ENO LETO STAREJŠA OD NEJCA. OBISKUJEM DRUGI RAZRED.
V NAŠI DRUŽINI SE IMAMO RADI IN NAM JE LEPO.
NINA SONC, 2. A
Saša Miklič, 4. B/9
Dl 'Z\\\j K
1 č^/TU2/vU	/yYn
(fjjjjhM«.a ja/
J ■	/!7ux/jrJ^r

V moji družini se imamo vsi radi. Veliko se pogovarjamo, beremo in se smejemo. Mamica Jasmina vedno poskrbi, da imamo polne trebuščke, da smo čisti in umiti. Očka se zelo rad pocrklja z mano in mojo sestrico Ivo. Veliko zna narediti sam. Kadar kaj žaga, lepi in reže, sem rad zraven in mu pomagam. Sestrica Iva zame skrbi v šoli. Zjutraj me vedno pospremi do garderobe, po pouku pa pride pome v podaljšano bivanje. Z Ivo zelo rada hodiva h karateju, hodim pa tudi k pevskemu zboru.
Rudi Starc, 3. c
Ime mi je Ana. Pišem se Brudar. Zelo rada imam glasbo, igram violino in hodim k pevskemu zboru. V prostem času zelo rada rišem.
V naši družini smo štirje člani. Imam mlajšo sestrico Evo, ki hodi v vrtec. Rada se igra z Barbi punčkami. Čez eno leto bo šla v šolo. Moji mamici je ime Jerca. Rada hodi na sprehode. Zaposlena je v Tovarni zdravil Krka. Moj očka Mitja dela na Elektru v Novem mestu. Zelo rad hodi v planine. Vsi zelo radi hodimo na izlete.
Ana Brudar, 3. c
Živim v veliki družini. Šteje pet članov, pričakujemo pa še šestega. Moje ime je Teo, sem najstarejši otrok, star sem osem let. Moj bratec Jaša hodi v vrtec in se rad igra z menoj. Ko se igrava, se večkrat skregava. Včasih nama pride nagajat najmlajši bratec Izak, ki vedno vse podre. Moja starša sta učitelja. Mama uči majhne otroke, ata pa velike učence.
TEO, 3.c
c?c?[
s. h-** h
Jaz sem Gal, mojemu bratu je ime Jan, mojemu drugemu bratcu pa Maj. Očetu je ime Marko, mamici Darja, babici Marija in dedku Božidar. Imamo novo kopalnico in novo kuhinjo. Sestrica je še v trebuhu.
Gal, 3. a
Sem Eva Novak in obiskujem tretji razred devetletke. Imam sestrico Emo, ki se vedno smeji. Moji mamici je ime Vika, ima bar Victoria. Moj oči ima proizvodnjo izpušnih sistemov in mu je ime Robi. Z nami živi tudi babica, ki jo imam zelo rada. Za hišnega ljubljenčka imam belo miško.
Eva Novak, 3. c
Moji mamici je ime Lili, očiju Aleš, sestri pa Teja. Mami dela v trgovini Pletisa. Oči vozi kombi in prevaža različne stvari. Teja je stara 12 let in hodi v 7. razred. Jaz sem Lea, stara sem 8 let in hodim v 3. razred. Rada pojem, telovadim in se igram. Doma imamo tudi dva mačka, Lino in Pulija. Pulije zelo »crkljiv« in se rad »muza«. Tudi je zelo rad. Lina pa je zelo izbirčna.
Lea Pavlin, 3. c
Moja družina je petčlanska. Oči je po poklicu strojni inženir in dela v Revozu. Mami je po poklicu diplomirana gradbena inženirka. Imam tudi sestri Nušo in Tjašo. V isti hiši živita tudi babica in dedek. Nimamo nobene domače živali, vendar si zelo želim kakšno. Eno babico imam tudi v Bršljinu. Vsako nedeljo odidemo k njej.
Katja Cesar, 3. c
Meni je ime Jasna, atiju Jure, sestri pa Klara. Mama je stara 36 let in je po poklicu ekonomistka. Ati je star 42 let in je po poklicu strojni tehnik. Sestra ima 16 let in obiskuje splošno gimnazijo. Mami rada vrtnari, oči rad gleda televizijo. Sestra rada bere knjige in posluša radio. Sedaj pa še nekaj malega o meni: sem Sara. Stara sem osem let in hodim v osnovno šolo Grm. Rada berem knjige in rada hodim v šolo.
Sara Jaklič, 3. b
Ime mi je Maja. Imam sestro Tino in brata, ki v Ljubljani študira. Ime mu je Tomaž. Imam očija z imenom Janez in mamico Anastazijo.
Maja, 3. a
Jaz sem Matija. Imam brata Petra in Maja. Sestrica je Ana. Očije Miloš, mamica pa Tatjana. Jaz in Peter večkrat pokličeva prijatelje. Zunaj igramo nogomet. Dediju je ime Slavko, babici pa Slavka. V Stari gori imamo en mesec star koš.
Matija, 3. a
Jaz sem Trina. Moji mamici je ime Jerca, mojemu očiju Mitja. Bratec je Arne, sestrica je Norma. Pišemo se Resnik. Stara sem osem let.
Trina, 3. a
Jaz sem Klara. V moji družini je pet članov. Bratec Jakob hodi v prvi razred, mlajši bratec Matija pa se pazi pri stari mami. Moja mamica je Mirjana, oči pa Robert. Gradimo novo hišo, ker zdaj nimamo dovolj prostora.
Klara Judež, 3. a
Jaz sem Tj asa. Moja družina j e majhna, ker sem edinka. Imam očeta Saša in mamico Matejo. Ena babica je Nataša, druga pa Maruška. Ampak ne pozabimo na dedka. Prvi se imenuje Nikola, drugi pa Aleksander.
Tjaša Kitanovski, 3. a
V naši družini se imamo radi. Lepo se imam, ko gremo na izlet in na morje. Preselili smo se v hišo. V hiši je lepo. Igram namizni tenis z družino, Play Station pa z bratom.
TONI, 3. a
V moji družini smo štirje člani. To so: mami, oči, Špela, moja sestra, in jaz, Urška. Mami rada kuha, očka
“ O'

gre rad na sprehode z družino. Najmlajša članica družine, Špela, najraje riše miške.
URŠKA, 3. c
Predstavil vam bom našo družino. Glava družine je očka Darko. Zaposlen je pri Elektro Bevc. Dela samo dopoldne, včasih naredi tudi kakšno naduro. Doma je mojster za vsa moška dela. Tudi za bratca in mene najde čas. Mamici je ime Barbara. Dela v Šparu v dveh izmenah, tudi ob vikendih. Takrat, ko dela popoldne, je skoraj nič ne vidimo. Doma se znajde povsod. Od kuhalnice do menjave žarnic. Bratec Rok bo kmalu star 8 let. Hodi v drugi razred. Je zelo živahen in čisto nasprotje meni. Rad ima sladkarije in žogo.
Tu pa sem še jaz, Zak. Sem miren in priden fant. V šoli mi gre odlično. Uživam pri modelarskem in kuharskem krožku. Ze to vam pove, da sem fant za vse.
Naša družina se v prostem času ukvarja s kolesarstvom, sprehodi in še z marsičem. Imam srečo, da živim v srečni in urejeni družini, ki jo imam zelo rad.
Žak Dimič, 4. c/9
V naši družini smo štirje člani. Mami Nika in oči Robi, sestra Tinara, ki hodi v vrtec Ringa Raja, meni pa je ime Ariana. Hodim v tretji razred OŠ Grm. Stara sem osem let.
Nekoč smo se fotografirali za dedi-jev rojstni dan. Ko sem videla sliko, sem se začela glasno smejati. Na sliki je imela Tinkara lase pokonci in je bila zelo smešna.
ARIANA ŠUŠTARIČ, 3. d
V moji družini smo štirje člani. Mami je ime Tatjana. Po poklicu je trgovka in dela na blagajni. Oči Tom dela v Foto Asji, kjer razvija slike. Imam tudi bratca Kristjana. Živimo Nad mlini 90.
Nekoč smo imeli psa Čarlija, pa ga je nekdo ukradel. Sedaj imamo le muco Mici. Mici je sedaj breja in ji je zelo dolgčas po Čarliju.
DAŠA WINDISCHER, 3. d
oooooooo
ŠE O DRUŽINI... (UČENCI 4. C/8)
Moja družina šteje štiri člane. Oči Aleš, ki je star 38 let, je po poklicu elektronik, mama Jana, ki je stara 29 let, je po poklicu ekonomski tehnik, sestra Alja hodi v drugi razred devetletke, jaz, Žan, pa sem star deset let in hodim v četrti razred osemletke. Živimo na Jakčevi ulici v Novem mestu.
Žan Dravinec
Živjo! Jaz sem Jernej. Moja družina so: mama Valentina, oče Jože, sestra Julia in jaz, Jernej. Mama dela v Dolenjski pekarni, oče v Revozu. S sestro hodiva v grmsko osnovno šolo. Vsi smo s svojim delom zelo zadovoljni.
Jernej Žefran
M | nP
Moji mamici je ime Sabina, stara je 43 let in po poklicu farmacevtka, zaposlena v Krki. V prostem času rada bere knjige. Mojemu očetu je ime Robert in je po poklicu zdravnik, tudi zaposlen v Krki. V prostem času se ukvarja s športom.
Lina Sekereš
V moji dtužini je šest članov. Oči je Andrej, star 43 let, po poklicu učitelj športne vzgoje in zaposlen na srednji kmetijski šoli. Mami je Suzana, stara 38 let, po poklicu učiteljica športne vzgoje in uči na OŠ Drska. Brat Aljaž je star 12 let in je zelo dober športnik. Jaz sem Tajda, stara 10 let, in imam rada šport. Sestrica je Tinkara, stara šest let in hodi v prvi razred. Rada ima gimnastiko. Zadnji član družine je Iris, kije stara 2 leti in hodi v vrtec. Zelo rada nam nagaja. Upam, da bo tudi ona imela rada šport, da bomo čisto prava športna družina.
Tajda Zoran
Odločil sem se, da opišem in tako predstavim svojo družino. Kot prvega člana bom opisal svojega očija. Res da ni največji v naši družini, zagotovo pa je hrbtenica naše družine. Kakršnekoli želje se nam porodijo, on nam jih izpolni. Nekateri pravijo, da je zelo strog. Jaz vem, da ni tako, saj me velikokrat pohvali in nikoli ne povzdigne glasu.
Popolnoma drugačna je naša mami Meta. Že za dobro jutro včasih zakriči: »Takoj začnite s pospravljanjem, saj v nasprotnem primeru ne bo kosila!« Nismo preverili, ali bi bilo res tako. No, ja, upam, da ste ugotovili, kdo je glavni v naši hiši.
Sedaj je na vrsti moj brat Jure, ki je od mene starejši 13 let. Po velikosti je najvišji, a kljub temu se imava zelo rada.
Nisem pozabil na sebe. Pravijo mi, da sem mojster za vse. V čem je to mojstrstvo, vam bom drugič zaupal.
Vsem skupaj naš prosti čas dopolnjuje in bogati psiček Patison.
Rok Primožič
DOBIL SEM BRATCA
13. novembra sem dobil bratca Teo-Tima. Velik je bil 49 cm in težak 2680 gramov. Opazil sem, da ima zelo dolge prstke in dolge noge. Mamico in bratca sva z očkom pogosto obiskovala v porodnišnici. Vsako noč joka in želi jesti pri mamici. Mamici in bratcu sva pripravila presenečenje. Napisala sva: »Dobro-jdošla, mami in Teo-Tim!« in obesila pisane balone. Bratec je dobil veliko telegramov in plišastih igrač. Teo-Tim spi v zibelki pri mamici in očku v spalnici. Velikokrat ga pestujem in se igram z njim.
Leo, 3. c
MOJ OČKA
Moj očka, Goran Halilovič, je rojen Športnik. Oblači se športno, sovraži kravato. Ima rjave - čokoladne oči. Po poklicu je policist, začasno uči otroke, stare od 7 do 91 et, nogomet. Star je 33 let. Živi v Velenju, jaz pa v Novem mestu, zato vedno komaj čakam, da pride petek in se odpeljem v Velenje k svojemu očetu.
MOJA SESTRIČNA
Moja sestrična Lea Pavlin obožuje šport. Hodi v 3. c devetletke in je stara osem let. Hitra je v teku in je bistra. Je pa počasna v pisanju, ker hoče, da napiše vse lepo in prav.
Nina Halilovič, 4. c/8
KMET IN KONJ S TEŽAVO SPRAVITA KMEČKI VOZ IZ BLATA. KO JIMA USPE, SE KMET ODDAHNE IN REČE: »TAKO SE PA ŠE NISEM SPOTIL.«
»JAZ TUDI NE!« SE OGLASI KONJ. »KAJ???« SE ZAČUDI KMET. »KONJA ŠE NISEM SLIŠAL GOVORITI!«
»JAZ TUDI NE!« SE OGLASI VOZ.
MAČKA VSTOPI V GOSTILNO IN NATAKAR JO VPRAŠA: »MLEKO KOT PONAVADI? «
»NE, DANES MI DAJTE DVOJNI WHISKEY!«
»ZAKAJ PA WHISKEY?« SE ZAČUDI NATAKAR.
»KER BI SE ZJUTRAJ RADA ZBUDILA Z MAČKOM!«
JANEZEK SE JE UČIL IN VPRAŠAL OČETA, KJE JE AFRIKA. KER TUDI OČE NI VEDEL, JE VPRAŠAL MAMO. »DALEČ NE MORE BITI, KER JE PRI NAS V SLUŽBI ČRNEC, KI SE V SLUŽBO VOZI S KOLESOM,« REČE MAMA.
»ZAKAJ STE PRIPELJALI PSA K MENI?« VPRAŠA URAR.
»NE VEM, KAJ MU JE. VSAKIH PET MINUT SE USTAVI.«
»ALI GREŠ TUDI TI ŽE V ŠOLO?« JE MALO SUZANO VPRAŠALA SOSEDA.
»NE. MENE SO POSLALI!«
Uganke
Vsak dan in vsako noč hitro pride na pomoč.
Kadar si žalosten, bolan, zate poskrbi, da nikoli ne ostaneš sam. (uumu)
Vsak dan ti pošteno pride prav. V garaži, v kleti in v hiši je kot pravi mojster, vendar ne preganja miši. Če igrača se pokvari, kmalu ti jo spet popravi.
(tp°)

V-
MOJA DRUŽINA
V moji družini je šest članov. Jaz sem Klemen. Imam bratca Aljošo ter sestrici Leo in Tjašo. Očiju je ime Mitja in dela v Krki. Mami je ime Alenka. Star sem osem let. Obiskujem osnovno šolo Grm. Živim na Smrečnikovi 34. Moja družina zelo rada kolesari, se rada igra družabne igre in gleda televizijo.
KLEMEN KOPINA, 3. d
V moji družini je pet članov. Očiju je ime Roman in dela v vojski. Mamici je ime Suzana in dela avtomobile. Imam dve sestri, Nastjo in Sabino. Živim Na Lazu 5. Hodim v tretji razred devetletke. Rojstni dan imam sedmega februarja. Rad igram košarko. V družini radi gledamo Vzemi ali pusti in Našo malo kliniko.
MATEJ GORENJC, 3. d
Živimo v bloku. Stanova- nje imamo na severni strani. Radi hodimo na izlete.
REBECCA PERŠE, 3. d
V moji družini smo štirje člani. Mami je ime Vera in dela v Krki. Očiju je ime Roman, bratu pa David. Pišemo se Železnik. Radi gledamo Našo malo kliniko. Imamo dve papigi. Ime jima je Koki in Kiki. Živimo na Drejčetovi poti 2.
VALERIJA ŽELEZNIK, 3. d
V moji družini so trije člani. Očiju je ime Drago. Po poklicu je električar. Mami je ime Andreja. Po poklicu je diplomirana medicinska sestra. Meni je ime Jan in hodim v tretji razred. Star sem 8 let. Doma imam akvarij, za katerega rad skrbim. Moje ribe pa so zelo smešne. Ko pridem mimo, takoj splavajo na vrh, ker so ves čas lačne.
JAN GAVRANOVIČ, 3. d
v
Moja družina ima tri člane. Mamica je Tatjana, sestrica je Alja. Živimo na Mušičevi 14. V družini vedno dela mamica. Nekoč se je moja sestrica spotaknila ob kavbojke in padla v omaro. Vsi smo se zelo smejali. V šolo hodim na OS Grm. Pišem se Čuček.
NINA ČUČEK, 3. d
V moji družini smo štirje člani. Mamica Damira, ki je gospodinja, oče Reuf ki je strojni tehnik, in bratec, ki hodi v srednjo šolo Center. Z mami radi kuhava, oči in brat pa rada gledata televizijo. Ob ponedeljkih radi gledamo Našo malo kliniko. Z bratcem se zelo rada kregava.
MAIDA GLAVIČ, 3. d
Moja družina ima štiri člane: sestrico Aljo, mami Lidijo in očija Igorja ter mene, Kajo. Mami je po poklicu vzgojiteljica, oči pa strojni tehnik. Živimo na Ragovem 2. Hodim v osnovno šolo Grm. Stara sem 8 let.
Neke noči sem se zbudila, ker me je mudilo Mat. Namesto da bi šla Mat na stranišče, sem šla kar k očiju v predal. Ko me je oči vprašal, kaj delam, sem šla spat.
KAJA ŠTRBENC, 3. d
V moji družini smo trije člani. Jaz sem Rebecca, oči Alojzij in mami Andreja. Imam dva hišna ljubljenčka, mačka Filipa in zajca Maksa. Živim na Kandijski cesti 43. Jaz sem stara 8 let, oči 55 let, mami pa 48 let.
Ime mi je Luka. Živim na Jakčevi ulici 4. Mami je ime Barbara in dela v Preventu, oče pa je gradbenik. Imam še bratca Tina, ki ima dve leti in pol. Hodim v tretji razred. Star sem sedem let. Rojstni dan imam 27. decembra. Rad igram rokomet in nogomet. Nekoč smo pri nogometu zmagali s 7 : 0. Vsak dan grem z mamico in bratcem na sprehod. Z družino radi gledamo oddajo Vzemi ali pusti.
MOJA DRUŽINA
Mojo družino Plut sestavljajo: oči Tugo, mami Darja, sestra Eva in jaz, Jan. Živimo v dvostanovanjski hiši v prvem nadstropju na Ragovski ulici v Novem mestu. Radi hodimo na Gorjance, sprehode, beremo, gledamo televizijo in si pripovedujemo zanimivosti. Poleti hodimo na morje, pozimi smučat, povsod nam je všeč. Na morje hodimo v vas Kustiči na otoku Pagu, kjer se z očijem voziva s čolnom, mami in sestra pa najraje sedita na plaži. Tam imam prijatelje, s katerimi se že več let srečujemo na
.1
istem kraju. Teden dni preživimo tudi na smučanju. Tam z očijem smučava, mami, ki ne smuča, pa rada odkriva znamenitosti.
Jan Plut, 4. c/8
V družini smo: oči Franci, mami Jerneja, sestra Lidija in jaz, Aleš. Vsi imamo radi živali. Doma imamo kokoši, psa in mačke. V nedeljo se radi odpravimo na izlet. V družini nam je lepo.
Aleš Zupančič, 4. a/9
KO BOM JAZ ENKRAT MAMI ALI OČI, BOM ...
GREGI: ne bom iskal grobih služb, se ne bom prerekal z drugimi in ne bom govoril grdih besed.
NEJC B.: priden, vesel in bom lepo oblečen.
EVA: svojim otrokom veliko pomagala in bila prijazna.
DENIS: prijazen, delaven, ne bom se prepiral.
TINA: vesela, da lahko živim in imam otroke, za katere lahko skrbim.
URŠKA: zelo samostojna, prijazna in imela dva otroka.
SARA: šla z otrokom v trgovino, mu pomagala pri domači nalogi in bom vedno poskrbela, da bo imel vse potrebščine v šoli.
NEJC J.: prijazen, lep, urejen in dober.
NEŽA: prijazna, skrbna, poštena, radodarna.
ANDRAŽ: veliko delal okoli hiše, hišo sezidal, skrbel za večje živali. MANJA: skupaj z družino potovala po svetu in imeli se bomo radi. VITO: delal v Revozu, izdeloval avtomobile in bom prijazen.
v
GAŠPER: pomagal ljudem, obiskoval stare starše in pomagal svojim otrokom pri domačih nalogah. PETER: se bom rad igral s svojima otrokoma in bom pomagal ljudem v stiski.
LENA: dobrosrčna in hvaležna za vse, kar mi bodo otroci dali.
oooooooo
ELEKTRIKE NI
Nekega večera je zmanjkalo elektrike. Z bratom sva se zelo prestrašila. Začela sva moliti. A ni nič pomagalo. Naenkrat sva začela jokati. Nato naju je slišala mamica. Prišla je k nama in naju pomirila. Nekaj časa je ostala pri naju, da sva zaspala.
Gašper Smolej, 3. b
Moja družia
Pet članov in muc živimo v bloku, mamica dela v Trebnjem na DDC. Ukvarjamo se s kontroliranjem gradnje avtoceste. V prostem času se rada igra družabne igre in ustvarja
IZGUBLJENI SIN
Zelo sem se ustrašil, ko sem se izgubil na sejmu v Celju. Mamica meje našla. Vesela meje bila in jaz njetu-di.
Andraž Lukšič, 3. b
ROJSTNI DAN
Včeraj je moja sestrica praznovala rojstni dan. Povabila je najožje sorodnike. Dobila je lepa darila. Sam sem ji podaril cedeje in jagodne bonbončke. Mamica je za vse skuhala okusno kosilo. Za posladek smo imeli torto in sadje. Potem smo se otroci igrali, starejši pa so se pogovarjali. Pekli smo kostanj.
Rudi Starc, 3. c
GROZLJIV FILM
Nekega večera sem gledal film Jurski park 3. Ustrašil sem se takrat, ko je dinozaver pokazal zobe in požrl človeka. Srečen sem bil šele takrat, ko je bilo konec filma. Potolažil sem se tako, da sem šel igrat igre na računalnik.
Denis Gruden, 3. b
ZAKAJ JE MOJA MAMI SAMO MOJA ?
DENIS: Ko sem v šoli naredil traparijo, sem se zelo bal. Mamica se je Z menoj lepo pogovorila in sem se kljub temu lahko zunaj igral.
NEJC JENIČ: Moja je zato, ker me je rodila in ko sem bil enkrat žalosten, mi je ponudila čokolado. Povedal sem ji, zakaj sem žalosten in me je potolažila. Zaupam ji.
IGOR: Enkrat sem si želel eno igračko, mami mi je ni hotela kupiti. Naslednji dan me je čakalo presenečenje.
ANDRAŽ: Ko sem pograbil lubje, mi je prinesla sok, saj sem bil žejen. Med počitnicami sem vadil abecedo, potem sem jo prosil, če grem lahko na potep s kolesom in dovolila mi je. LENA: Moja je zato, ker mi pomaga in me pohvali. Enkrat sem pometala listje, prišla je k meni in me vprašala, če želim pijačo.
MANJA: Mamica mi je pomagala v stiski in ko sem bila bolna.
TINA: Mami mi je rekla, naj se ne Žogam v hiši. Ko sem bila sama doma, je nisem upoštevala. Razbila sem kozarec. Zelo mi je bilo žal. Ma-
mi pa ni bila preveč huda.
EVA: Mamici sem pomila stopnice, pa me je pohvalila.
NEŽA: Mami je moja, ker je ljubeča, ker zame skrbi. Nekoč sem ji postlala posteljo in je bila zelo vesela, zato mi je nekaj kupila. GAŠPER: Moja je zato, ker me zelo rada pohvali. Ko smo skupaj z babico pobirali fižol, sem pomagal. Počutil sem se zelo dobro.
PETRA: Nekoč sem razbila kozarec. Ustrašila sem se in jokala. Mamica me je potolažila in me s tem osrečila.
ANDRAŽ: Ko je mami pobirala perilo, sem jo prosil, da se greva vozit l ,S' kolesom. Prosila me je, naj potrpim. Upošteval sem jo. Na potepu nama je bilo zelo lepo.
*
Zakaj mi je všeč moja družina?
, Meni je všeč moja družina, ker nas Je veliko in ker nas starši čuvajo.
Norma Resnik, 4. b/9
Moja družina mi je všeč, ker me va-1 ruje in me spodbuja.
Jerca Petrovič, 4. b/9
]
Všeč mi je zato, ker so z menoj veliko časa, ker se pogovorijo z mano, kako je bilo v šoli.
Maruša Derlink, 4. b/9
Družina mi je všeč, ker njeni člani skrbijo zame, me imajo radi in mi pomagajo.
Iva Cirinski, 4. b/9
Učenci 3. c so razmišljali, da jim je v njihovi družini najbolj všeč, ko:
•	GREMO K HIŠI IN TAM DELAMO NA VRTU: PREKOPAVAMO, SADIMO. (Matej)
•	SE IGRAMO IGRO SPOMIN IN SKUPAJ UREJAMO VRT. (Ana Novak)
•	SMO SKUPAJ, KO MI OČI SPRINTA SLIKE Z INTERNETA. SKUPAJ POSPRAVLJAMO VRT: MAMI STRIŽE VRTNICE, JAZ JI POMAGAM PULITI PLEVEL, OČI KOSI TRAVO, SESTRICA IN JAZ PA POMETAVA. (Urška)
•	LEŽIMO NA KAVČU IN GLEDAMO TELEVIZIJO. NAJRAJE
IMAM NAŠO MALO KLINIKO ALI KAKŠEN FILM. (Eva Novak)
•	SE SKUPAJ IGRAMO IGRICO VITEZI OKROGLE MIZE.
•	GREM Z OČIJEM NA RAZEN ALI Z MAMICO NA SPREHOD. (Lucian)
•	SE SKUPAJ IGRAMO DRUŽABNE IGRE. (Oskar)
•	SE ZVEČER STISNEMO SKUPAJ ALI GLEDAMO DRUŽINSKI FILM. (Maruša)
•	GREMO SKUPAJ NA IZLET S KOLESOM. (Amadej)
•	GREMO NA MORJE ALI V TOPLICE, KO GREMO NA ZABAVO ZA ROJSTNI DAN. (Leo)
•	GREMO NA SLADOLED IN SE STISNEMO SKUPAJ. (Jaša)
•	SKUPAJ JEMO KOSILO, SE HE-CAMO ALI GLEDAMO DRUŽINSKI FILM. (Katja)
•	SMO V NEDELJO VSI SKUPAJ. (Patricija)
•	GREMO SKUPAJ NA SPREHOD V MESTO IN V TRGOVINO. (Maja)
•	SE MAMICA IN SESTRICA IGRATA Z MANO ZDRAVNICE IN UČITELJICE. VESELA SEM, KO SKUPAJ KUHAMO JUHE, SVALJKE. (Lara)
•	Z OČIJEM IGRAVA NA KITARO IN SINTESAJZER. (Leo)
•	SE SKUPAJ IGRAMO IN KO GREVA Z BRATOM URBANOM K DEDIJU IN IGRAVA PLAV STA-TION. VŠEČ MI JE, KO GREMO VEN KOLESARIT IN SE IGRAT. NAJBOLJ VŠEČ PA MI JE, KO MI MAMI DOVOLI, DA GREVA Z BRATOM K PRIJATELJU NA OBISK. (Jan)
•	SE IGRAM Z ANJO MONOPOLI IN STA MAMI IN OČI VESELA. (Nina)
•	GREMO SKUPAJ V PLANINE ALI NA IZLETE. (Ana Brudar)
•	KO SE IMAMO RADI IN SE POGOVARJAMO VSE SORTE.
(Eva Praznik)
KAJ MI POMENI DRUŽINA?
NOČ
Tema, noč, črnina.
Tipam, pa nič ne čutim, gledam, pa nič ne vidim, poslušam, pa nič ne slišim. Nobenega predmeta, svetlobe, sama tišina.
Nad mano le velik vprašaj, ki ne vzklika, le sprašuje zakaj.
Vsak dan nebo prekrije črna noč, vsak dan nove žrtve, vsak dan ugasne na tisoče lučk življenja,
vsak dan duše odidejo proč, v noč.
A. L.
Mini deklica
Nekoč je živela mini deklica. Oblečena je bila v mini majico, mini krilo, imela je mini roke, mini noge, skratka cela je bila mini. Živela je v deželi sladoleda, kjer je imela veliko hišo, ki je bila zelo majhna. Nekega dne zagleda oglas, da bodo priredili tekmovanje, kdo poje največ sladoleda, sladoleda pa takr at še niso poznali. Mini deklica je vseeno odšla na tekmovanje, ki je odpadlo. Tekmovala je z drugimi fanti, ki niso bili fantje. Tekmovanje se je že končalo, ko so začeli jesti. Mini deklica je na svoje veselje izgubila, ko je zmagala in dobila bronasto medaljo, ki je bila zlata. Mini deklica je nesrečna odšla domov, doma pa je kar skakala od sreče.
Ana Skobe, 5. c
GREM
Vozlam si glas, da bi vztrepetala.
A ni mi mar.
Močim si konice oči, da bi zalesketala.
A ni solza.
Čakaš jih, vem.
A ni mi mar.
Oprosti.
Grem.
Freak sonchek’
Grde sanje
Ker tam takšna je navada, grdi Jure spi kot klada, ker smrči, se tam vse trese, je nekdo izbral tri pese.
Grdi Jure sanja MISS, ki pa pije lepi kis, ta je nočna mora strašna, saj lovi ga Afna Šašna.
In tako je tega konec, saj je tam zazvonil zvonec.
BMW FERRARI
Novo leto
Staro leto nas je zapustilo, novemu pa nazdravljamo s penino.
Novo leto nam prinaša nove želje in stvari, dogodivščine in krasne, zelo pobožne poti.
Ko pa bo spet dan Silvestra, spet se bomo poslovili, spet bo staro leto šlo, in pa novo spet prišlo.
BMW FERRARI
OTROŠTVO
Otroško petje, kriki, smeh, brezskrbno igranje, brezskrbno potovanje, iz risank v pravljice, po pravljičnih poteh.
Vendar pa vsako otroštvo prehitro mine, vsako leto več skrbi, vsako leto več odgovornosti, resnosti, ubogi človek tisti, ki se tega ne drži.
Nič več kavbojev in Indijancev, skrivnostnih dolin in klancev, še stari medo na podstrešju v škatlo seje skril, ko seje njegov lastnik najedel žgancev.
A. L.
Družina
Kaj je to družina?
So to ljudje, ki nas imajo radi, ljudje, ki nas podpirajo kljub kakšni naši slabi navadi?
Je to vstopnina za lažje življenje, ki nas poduči: »Ne kradi!« in nas ob snidenju navda prijetna toplina, ljudje, ki sprašujejo zakaj in odgovarjajo zaradi?
Družina je nevidna trdna vez, ki se kar tako ob navadnem trenju ne odtrga,
če pa pridejo škarje vmes, se kaj hitro pretrga.
A. L.
POLET
Žiletka za žile, vrv za vrat, nož v srce, tabletke za spat, vse to poskusila sem, Zdaj pa že vem ... Uspel mi nebotičnik bo; polet proti tlem.
Freak sonchek’
Mini deklica v deželi sladoleda
V deželi, kjer je bilo vse izmišljeno in nič ni bilo resnično, so živeli trije velikani. Dva sta bila ogromna, eden pa je bil izredno velik. Vsi trije so bili veliki ljubitelji sladoleda. Dva sta imela najraje sadnega, tretji pa jagodnega. V sladoledni vrt v tej deželi so vodila dvoja vrata. Ena so bila majcena, druga pa sploh ne velika. Tako noben od velikanov ni mogel sam do sladoleda. V tej deželi pa sta živela še mini deklica in sploh ne velik deček. Velikani so sklenili, da ju bodo poslali v sladoledni vrt, da jim prineseta njihov najljubši sladoled. Mini deklica je vstopila skozi vrata, ki sploh niso bila velika, sploh ne velik deček pa skozi majcena vrata. V vrtu seje vse bleščalo od sladoledov. Deček je sladolede poizkušal z jezičkom, deklica pa je vsakega malo polizala. Sklenila sta, da iz te dežele nikoli ne odideta in da za vedno ostaneta v njej. Nič ni pomagalo, da sta dva velikana glasno preklinjala, tretji pa je na glas govoril kletvice. Deklica seje smejala, deček pa seje krohotal. Velikani so za vse večne čase odšli iz te dežele. Eden je bos odhlačal v mrzlo severno deželo, kjer še danes liže led, druga dva pa sta neobuta odkolovratila na severni pol, kjer jesta zmrzjeno vodo.
Jakob Gazvoda, 5. c
*eAS.
MY FAMILY
GREAT GRANDMOTHER:
My great grandmother’s name was Marija. She was a thin, short and kind lady. She had brown eyes, long brown hair, always tied in a bun and a smiling face. She was a very generous and kind-hearted person. She died a long time ago. GRANDFATHER’S MOTHER: My grandfather’s mother was Terezija. She was a slim and short woman. She had blue eyes, grey hair and she usually wore black clothes. She liked to talk about her child-hood, the war and her life. GRANDMOTHER:
My grandmother Ana was quite strong. She had brown eyes and thick curly brown hair. She loved animals; she worked a lot on the fields. However, in winter time she read many good books and she told my mother and other people who she worked with a number of great stories. She was very brave, strong-minded and decisive, because she co-operated in the Second World War and she helped members of the national resistance, partisans. She had a great sense of humour and she always knew how to make people laugh.
GRANDFATHER:
My grandfather Alojz was quite thin when he was young, but with years he gained some vveight. He had blue eyes, thin brown hair and a mous-tache. He loved the nature, cooking, talking to the animals and he was also a great narrator of interesting stories, especially to his grandchil-dren. He was a bricklayer and he taught my mother and my uncle how to build a house, how to mend a bicycle’s tyre and other practical matters.
UNCLE SLAVKO: My mother’s brother Slavko, my uncle, is quite
short for a man but strong. He has brown eyes, a moustache and short brown hair. He likes animals and nature, he knows a lot about eve-ry animal species, because he is a hunter. He also knows a number of stories related to animals, nature and hunting adventures and F m ali ears when I listen to him. We laugh a lot because these adventures are so funny and interesting.
AUNT ANICA: She is my moth-er’s sister, she is much older than my mother and she is retired. She has brown eyes, thick fair hair and a thin figure. She is a niče woman. She is a cook and she used to work in the hospitaFs kitchen. She is my godmother. She loves cooking and baking for many people. She takes čare of the house, food, the animals and her grandchildren.
UNCLE JOŽE: He is my mother’s second brother. He died quite early, in his forties, so I didn’t have the chance to meet him. He loved motorbikes and he worked as a me-chanic. He was a kind-hearted person, but unfortunately he started drinking and that destroyed his life. MUM ALENKA: She worked at Šolski center as an English teacher.
She has brown eyes, brown hair and she is quite tali. She likes reading books. She loves animals and many other things. She is a very optimis-tic person. She is kind, but she can get mad quite quickly. She is very proud of me and my sister. She helps me with the school projects. She likes spending her time with her friends.
SISTER NASTJA: One day she is niče and kind, the other day she can be very annoying. She has brown eyes, brown hair, she is slim and quite tali. She attends high school in Ljubljana. She comes back home to Novo mesto every vveekend. She spends most of her time with her best friend Maša. She is good at dravving and playing the guitar. She spends her free time reading the magazines
like Cool, Smrklja, Pil Plus and Najča. She also likes shopping; sit-ting and drinking hot chocolate in a cafeteria. We are good friends. She likes talking to me. She has a great sense of humour.
GRANDFATHER FRANJO: He
was slim, he had brown hair and he
~Y'(kYV<5t ~
- 4385')
— AL 5

GRANDFATF
vvas a serious ir
wasn’t very tali. He was a serious man, but very diligent. When he vvas sixteen, the German invaders forced him and many other people to go to Germany vvhere he vvas a soldier. After the end of the Second World War in 1945, he returned to Slovenia. He died 10 days before my sister vvas born, in 1989. GRANDMOTHER:
My grandmother Dragica is very niče and kind. She is retired. She is seventy-tvvo years old. She used to vvork in Zagreb. She likes cook-ing and travelling. She often bakes cakes and pies. She has grey curly hair, blue eyes and she is quite short. She likes reading nevvspapers. She likes company, so she often invites relatives to lunch. We see each other every vveekend. She likes to talk about the things that happened to her. She told me lots of things about her school days. When she vvas nine she experienced the Second World War. She told me that it vvas terri-ble.
GREAT GRANDMOTHER: Her
name vvas Katica. She vvas slim and tali. She had long brovvn hair. She vvas very strict. When my grandmother and her sister stole the sugar,
she bound them to a tree. She vvas a good person; she helped the chil-dren in need. She vvorked on fields. GREAT GRANDFATHER: His name vvas Vid. He vvas tali and slim. He vvas a kind-hearted man. He vvorked in factory.
MY GREAT
GRANDMOTHER’S ROTHER:
His name vvas Nikolaj. He had brovvn eyes; he vvas tali and quite slim. He vvorked as a tailor. He vvas a serious man.
MARICA: She vvas a housevvife. She took čare of the children and the house. She vvas a small person vvith blue eyes and black hair. JELICA: She vvas a tali lady vvith blue eyes and black hair. She vvas a kind lady, but quick-tempered and serious. She vvorked in a shop. FANIKA: She vvas tali vvith brovvn eyes and blond hair. During the Second World War she vvorked on the frontier as the customs officer. She loved reading books in her free time as vvell as listening to the nevvs on the radio.
MARICA: She vvas quite tali. She vvas a housevvife and a baby-sitter. She loved cooking, educating the children, sevving and knitting.
PAVEL: He vvas quite short vvith grey eyes. He vvorked as a vvorker in the factory PASTOR (firemen’s ap-paratuses). He vvas a musician. NIKOLA: He vvas a tali and slim man. He vvas a gentle person vvho loved children. He vvorked at a rail-way station.
Tjaša Frey - Gorše, 8. a
FNa i ut
PftGE-s
MY FAMILY
I was born on 16lhMarch in 1992 in Novo mesto. When I wasfour vre had a car accident. I went to primary school when I was seven. I like mušic. Iplayed the keyboard and now 1 play the guitar. I like animals too. 1 have a cat. Her name is Seba.
My mum ’s name is Marjana. When she was six she started primary school. In 1979 she attended sec-ondary school in Ljubljana. After that she got her first j ob. But it was only a temporary job, so she had to find another one. She changed some more jobs and in 1986 she finally found a permanent job at Public Prosecution in Novo mesto as a civil servant. After several years ofvrork she began to study at the University ofOrganisation Studies. She gradu-
ate d in 2000. When she was young she travelled a lot. She likes exotic countries very much. She likes the sun and sea, nature and animals. My mam plays badminton and she likes singing too.
My imele Drago My imele Drago was bom in 1957. He started pri-mary school when he was seven. H e likes fishing. He got married in 1984 when he was twenty-seven. He is married to Zvonka. They work in the factory Adria. They have one daughter Neva. She is twenty-two.
My grandmother’s name is Marija. She was bom on 23rd May in 1938 in Ljubljana. She lived in a small farm in Ivančna Gorica. She used to tend cattle and helped on the farm. When she was a child she was very Ul. She had pneumonia severni times. In 1989 she had an operation because they had to remove some stones from her gall bladder. She worked in Novoteks and then she was a baby-sitter. She got married in 1957. She was married to Drago Foršček. He was my grandfather. He was born in 1931. He worked in the Krka factory. He was a driving instruetor. He died in 1991 because of a heart attack. I was born a year later so I don ’t know him. He had two brothers. Their names are Vinko and Vladislav. Vinko is stili single. He had a small farm with sheep and chickens. Vladislav was the old-est child. He was born in 1919. He was married to Martina. They had two children - Darinka and Lado. Darinka had a son named Jure. He was bom in 1982. Lado got married in 1975. He is married to Nataša. They have two children, the older is Tina and the younger is Peter. Tina works in a hospital as a nurse. She lived with her boyfriend Toni. They have a son. His name is Urban.
My grandmother has an older sis-ter Ana. Ana was born in 1930. She was a cook. She was married to Jože Ban. 1 liked him. He told you a joke and he always smiled to you. He died in 2003 because he had cancer. They have three children. Their names are Brane, Mitja and Mojca. Brane is the oldest. He was married to Mojca Grden. Their children are Anja and Teja. Mojca Grden died because she had cancer. Mitja was born in 1959. He is married to Helena. Helena is afamous singer. They have a son. His name is Kristjan. He is seven. The young-est child is Mojca. She was born in 1971. She has problems with her liven She has a daughter Ema. Ema is two. She is very niče. I think she will be a good sportswoman because she is very lively.
My grandmother had an older brother too. His name was Stanislav. He had a bad accident when he was quite young. He worked on the rail-way and one day he fell under the train engine. He lost his eye. He died in 1983. He was married to
Kristina. They have two children Alenka and Bojan. Bojan is older. He lived with Joca. Alenka is married to Franci. Their son is Nejc.
My grandmother’s mum was born in 1902. She had a difficult child-hood. Her parents died when she was very young. When she was ten she left her home because her step-father impels her. She met Ignacij Miklavčič and they got married. They had three children Stanislav, Ana and my grandmother Marija.
Stella FORŠČEK, 8. b
V	ponedeljek, 12. septembra 2005, sta se polna avtobusa odpravila proti hrvaški obali. Smer: Poreč. Ko smo prišli, smo se udobno namestili v svoje sobe in uživali na počitnicah. Po napornem pouku smo imeli počitek, nato pa smo se igrali zabavne igrice. Vsak večer smo odšli v mesto, da smo si ogledali tudi notranjost Poreča. Ker pa med otroki s Hrvaške nismo bili ravno priljubljeni, smo se iz mesta dokaj hitro pobrali. Ampak nič ne de, za njih se nismo zmenili in pot nadaljevali naprej. Vreme je bilo vsak dan lepše in toplejše.
V	sredo pa smo vsi skupaj z ladjo odšli na izlet v Rovinj.
V	petek smo dobili zmagovalce v plavanju, namiznem tenisu in šahu. Pri plavanju sta prvo mesto dosegla Ema Guštin
s/
in Jaka Zulič, pri namiznem tenisu je zmagal Gregor Stras-berger in pri šahu Aleksandar Munitlak.
Na isti dan pa smo imeli tudi pravo zabavo: DISKO! Naslednji dan pa smo hitro vstali in po malici odšli nazaj v Novo mesto.
Pripravil: Maži
»FAJN JE B’LO!«
Dne 24. 10. 2005 smo se izpred šole odpeljali
in v Domu Škorpijon pristali. Tečna kuharica nas je pričakala in kosila nam ni dala.
Naši fantje so težili, ker jih v sobo nismo spustili.
Že pri prvi učni uri smo ognje prižgali in kmalu bi dom zažgali. Zvečer smo vsak dan imeli težave, ker ni bilo tišine prave.
S konji smo se v dir pognali in na avstrijski meji pristali.
Ko smo o planetih se učili, bi najraje na daljnji Pluton pobegnili.
Imeli polno so živali, najraje bi jih vse pobrali.
Po enem tednu pa vsi radi domov smo se podali.
Katja, Špela, Domi, Urška, Efa, 8. d
POTOVANJE PO POLJSKI IN PRIBALTIKU - VSE DO HELSINKOV
Letos smo se odločili, da bomo odšli v dežele, ki do vstopa v EU niso bile tako znane in dostopne, predvsem zato, ker so bile dolgo pod vplivom Sovjetske zveze. Odločili smo se, da odpotujemo na Poljsko, v Litvo, Latvijo in Estonijo. Potovali smo z avtodomom, in sicer od 1. do 17. julija.
Prvi kraj, ki smo si ga ogledali, je bil Krakow. Prvi vtis je bil zelo slab, kajti Češka, skozi katero smo se peljali prej, je bila zelo urejena, Poljska pa je izgledala bolj zanemarjena, toda tega smo se počasi privadili. Preden smo prišli do Krakovva, smo si ogledali še Wadowice, rojstni kraj pokojnega papeža Janeza Pavla II.
Krakovr je stara prestolnica Poljske. Sedaj je to sodobno velemesto, ki ima veliko starih zgradb in znamenitosti. Je tudi zelo zeleno mesto, saj ima veliko parkov in zelenic. Tu smo si ogledali veliko lepih cerkva, meni najlepša pa je bila Marijina katedrala. Ogledali smo si tudi Wawel, to je grič, na katerem so imeli poljski kralji svoj grad in z zlatom okrašeno cerkev. Z Wawela je zelo lep razgled na ves Krakow. Popoldne smo odšli tudi v del Krakova, kjer je še danes veliko židovskih prebivalcev. Med drugo svetovno vojno je bil to ograjen in zastražen geto, od koder so nemški vojaki odvažali Žide v koncentracijska taborišča, ki jih je bilo na ozemlju Poljske zelo veliko. Tukaj je še vedno veliko sinagog, židovskih molilnic in eno smo si tudi ogledali.
Potem pa smo odšli proti rudniku soli v Wieliczki, kije bil naša naslednja postaja. Rudnik je obratoval dolga stoletja. Bil je zelo pomemben, kajti takrat je bila sol dragocena dobrina. Tudi Krakow je bil tako razvit na račun tega rudnika, saj so se stekali zaslužki od soli tudi tja. V sam rudnik smo se spustili po neskončnem številu stopnic do globine preko 100 m. Po rudniku smo hodili v spremstvu angleško govoreče vodnice kar nekaj ur in si ga ogledovali, najbolj zanimiva pa je kapela, ki sojo naredili rudarji iz kamene soli in je dolga 52 m. Tudi vsi kipi, reliefi in svečniki so izdelani iz rude. Na površje pa nismo pešačili, ampak smo se peljali z rudniškim dvigalom, ki je zelo tesno in neudobno.
Potem ko smo si ogledali rudnik, smo se napotili proti nacističnemu koncentracijskemu taborišču Auschwich Birkenau. To je bilo največje koncentracijsko taborišče, kjer je umrlo okrog 4 milijone ljudi, med njimi tudi precej Slovencev. Tam smo si ogledali, kako so taboriščniki živeli, kako so jih ubijali in mučili. Bili smo tudi v delu, kjer so bili prostori za zaplinjeva-nje ljudi in krematorijske peči. Ogled vsega tega je zelo žalosten in moreč, obiskovalci so tihi in zrejo v te grozote, ki so prikazane na slikah. Lahko bi rekli, daje bila to tovarna smrti.
Naša naslednja točka je bilo eno naj večjih romarskih središč v Evropi, Cze-stochovva. Najbolj znana je slika Marije z Jezusom, ki pa je na žalost malo poškodovana, ker so jo Tatari v zgodovini že hoteli vzeti in jo imeti zase. Poljaki so zelo verni ljudje, kajti tam je 90 % prebivalcev kristjanov.
Potem pa nas je čakalo še glavno mesto Poljske, Varšava. Problem Varšave je v tem, daje bila v 2. svetovni vojni zelo porušena in jo še sedaj obnavljajo, toda obnavljajo jo strogo tako, kakor je izgledala prej. Varšava ni mesto z zelo veliko znamenitostmi, saj so bile porušene, je pa zato zelo moderna in velika, saj ima tudi podzemno železnico. Ko smo odšli iz Varšave, nas je čakala še dolga pot po bolj slabih cestah do meje z Litvo.
Ko pa smo prestopili mejo z Litvo, so bile ceste boljše in tudi pokrajina se je spremenila. Bilo je veliko ravnine in dosti majhnih jezer ter gozdov. Takoj smo opazili, da se Litva razvija hitreje kot Poljska. Peljali smo se mimo mesta Kaunas, ustavili pa smo se v bivši prestolnici Litve, v Trakaju. Zanimivost vseh teh dežel je, da se mesta hitreje razvijajo kot podeželje in šele v Trakaju smo se tega prav zavedali. Na primer v Kaunasu, drugem največjem mestu Litve, so že moderne stolpnice, nakupovalna središča in vse drugo, v Trakaju pa so še lesene hiše. Drugače pa je Trakaj zelo podoben našemu Bledu, saj je ob jezeru. Na otočku pa je čudovit kraljevi grad. Značilnost pribaltskih držav pa je tudi jantar, ki gaje bilo tam zelo veliko v vseh oblikah nakita. Zanimiveje tudi to, daje ponekod tudi do petkrat cenejši kot pri nas, zato smo ga kar nekaj nakupili. Ko smo si ogledali staro prestolnico Litve, smo odšli še proti novi. Danes je glavno mesto Litve Vilnius. Vil-nius je dobro razvito in obnovljeno mesto, kije zelo blizu meje z Belorusijo in je le kakšnih 20 kilometrov oddaljeno od geografskega središča Evrope. V Vilniusu smo si ogledali nekaj znamenitosti in se še sprehodili ob reki, potem pa smo odšli naprej proti Latviji.
Kmalu smo ugotovili, da je Latvija slabše razvita kot Litva. Ta ugotovitev pa seje še izraziteje pokazala, ko smo prišli v glavno mesto Latvije, Rigo. Najbolj nas je presenetilo, ko smo videli, za kakšne namene so v času socializma uporabljali cerkve. Cerkve so spreminjali v gledališča in opere - kar pa še ni bilo tako hudo, kajti nekatere so spremenili kar v garaže za traktorje. Čudovita pa je pravoslavna cerkev, v Latviji je namreč še vedno tretjina Rusov. Pozna se, daje bila včasih Riga zelo pomembno mesto, kajti v njej je tudi veliko palač, sedaj pa jo obnavljajo, kajti v času socializma niso dali veliko na stare stavbe in spomenike, zato so začeli propadati. Imata pa Vilnius in Riga tudi eno skupno lastnost. V obeh mestih je bilo videti veliko zelo
dobrih avtomobilov - nekaterih od teh pri nas sploh ni. Res pa je, da je povsem drugače na podeželju, ki je še zelo zaostalo. Riga je pristaniško mesto, saj je ob morju, zato je bila včasih zelo pomembna. Nam čudno in nenavadno doživetje je bil tudi obisk židovske sinagoge, ki sta jo zunaj stražila policaja, fasade sosednjih stavb pa so bile »posprejane« z nacističnimi kljukastimi križi. Ko smo si ogledali Rigo, pa smo odšli še proti zadnji pribaltski državi, Estoniji.
Estonija je država, ki je že dolgo povezana z Finsko, zato je tudi bolj razvita kot Latvija. Ker je za Fince Estonija poceni, hodijo za vikende s trajekti v Talin, kjer zapravljajo po trgovinah, jedo in pijejo. Talin je glavno mesto Estonije in je pristaniško mesto. V Talinu smo si ogledali mestno obzidje, parlament in pa cerkev, pri kateri se je dalo iti na vrh zvonika, s katerega je bil zelo lep razgled na vse mesto. Ker pa smo imeli še dovolj časa, smo se odločili, da avtodom parkiramo v pristanišču. Zgodaj zjutraj smo s hitrim trajektom odšli v Helsinke na Finsko za ves dan.
Tudi Helsinki so ob morju, kar pomeni, da lahko prideš iz Talina v Helsinke v dobri uri. Helsinki so veliko, živahno in sodobno evropsko mesto. Prav tako kot v Rigi in Talinu smo si tudi v Helsinkih ogledali pravoslavno cerkev, kajti v Latviji, Estoniji in na Finskem je razširjena tudi pravoslavna vera. Ogledali smo si tudi največjo znamenitost Helsinkov, to je »bela golobica« - luteranska cerkev, kije na vzpetini v središču mesta. V sami cerkvi je zelo malo okrasja, kar je za te vrste cerkva značilno. Vsekakor pa je vredna ogleda tudi zelo zanimiva moderna cerkev v središču Helsinkov, ki je nastala kar iz zapuščenega rudnika. Na koncu pa smo se še sprehodili ob obali in ko je trajekt zapiskal, smo odšli nazaj v Talin. Ker je Talin že zelo na severu, seje poznalo, daje tam poleti dosti daljši dan kot pri nas (pozimi pa je zelo dolga noč!). Tako se je zgodilo, da smo živahno igrali badminton do pol enih zjutraj, saj smo mislili, daje šele večer.
Potovanje proti domu skozi Estonijo je potekalo lepo in tudi v Latviji je šlo brez težav, dokler nas ni nekega jutra, ko smo zajtrkovali, obiskala policija.
V	avtu so bili trije policaji, ki so prišli do avtodoma in začeli slikati. Ko smo prišli ven, so rekli, da bomo morali plačati kazen, ker smo parkirali na travo.
V	resnici pa smo bili le z enim kolesom na smrekovih iglicah. Potem smo dobili listek o prekršku, na katerem je bil napisan prekršek in pa denarna kazen. Plačati smo morali petkrat večjo kazen, kakor če bi peljali skozi rdečo luč. To se nam je zdelo zelo čudno, a vseeno se nismo hoteli prepirati s policijo, ker se nam to ni zdelo preveč pametno in smiselno. To je bila prva prometna kazen, ki smo jo plačali na naših potovanjih z avtodomom! Že ko smo bili v Rigi, smo se hoteli iti kopat v najbolj znan letoviški kraj v Latviji, v Jurmalo. Toda odločili smo se, da se bomo kopali, ko se bomo vračali in tako je tudi bilo. Na naše presenečenje je bilo tam morje zelo toplo, ker je bolj plitvo, obala pa je iz mivke. Za nas je bilo to prvič, da smo se kopali v Baltskem morju.
Zvečer smo odpotovali proti meji z Litvo. Tam smo si ogledali še goro križev -»Križju Kalnis« pri Šiauliju. To je hrib, na katerem je ogromno križev. Ta hrib so v času socializma Sovjeti trikrat porušili z buldožerji, a so ljudje vedno znova hrib napolnili s križi. Ta prostorje leta 1993 obiskal tudi papež Janez Pavel II in daroval svoj križ. Na to mesto prinašajo ljudje križe s celega sveta v upanju na izpolnitev želje ali v zahvalo in spomin.
Naša zadnja točka, kjer smo se ustavili za tri dni, pa so bila Mazurska jezera na Poljskem. Te tri dni smo si privoščili predvsem oddih in se veliko kopali.
Na celotnem potovanju smo prevozili približno 4700 km, v glavnem po magistralnih in še slabših cestah, saj je avtocest po Poljski in Baltskih deželah zelo malo. Stirinajstkrat smo prečkali meje in pozna se, da so to že članice EU, saj so bili prehodi zelo hitri; nikjer nismo čakali več kakor 15 minut.
Ob načrtovanju potovanja so nas nekateri opozarjali na nevarnosti v teh deželah, vendar smo videli, da se tudi tukaj turizem zelo hitro razvija, veliko je tudi avtodomarjev in slabih izkušenj nismo imeli, razen opisane v Latviji s policaji.
Jože Simonič, 8. d
FILMSKI KOTIČEK
HARRY POTTER IN OGNJENI KELIH
Film Harry Potter in ognjeni kelih je zelo napet, grozljiv in fantazijski film, v katerem nastopajo čarovniki, čarovnice in srhljiva izmišljena bitja. Nastal je po knjigi avtorice J. K. Rowling, režiral pa ga je Mike Newell.
Film govori o mladem čarovniku Harryu, ki že četrto leto obiskuje čarovniško šolo Hogwarts. V tem šolskem letu postane tekmovalec turnirja treh čarovniških šol in se mora soočiti s tremi čarovniki, ki so starejši in bolj izkušeni kot on. A vendar se prebije do konca, kjer pa ga čaka neprijetno, grozljivo presenečenje, ki vam ga ne bom izdal - morali boste prebrati knjigo ali si pogledati film.
Edina stvar, ki me je zmotila, je ta, da so iz knjige izpustili mnogo stvari. Drugače mi je bil film zelo všeč, ker ima veliko čarobnih in fantazijskih dogodkov ter zanimivo, skrivnostno zgodbo. Komaj čakam na peti del z naslovom Harry Potter in feniksov red, ki pa bo v kinodvorane prišel šele čez dve leti.
Jakob Gazvoda, 5. c
ZGODBE IZ NARNIJE: LEV, ČAROVNICA IN OMARA
Štirje otroci, dve punci in dva fanta, so poslani na podeželje v hišo svojega strica, da ubežijo bombardiranju Londona med drugo svetovno vojno. V tej stari, veliki hiši najmlajša Lucija odkrije omaro, skozi katero lahko vstopi v Narnijo, neverjetno deželo, kiji vlada zlobna ledena čarovnica. Kmalu ji sledijo še ostali trije in zapletejo se v neverjetne dogodivščine, ki jim spremenijo življenje.
Film je poln nenavadnih bitij in napetih dogodkov, ki nas pripeljejo vse do velike bitke na koncu, kjer se pokažeta pogum in moč teh štirih otrok. Na posameznih mestih je film sicer prepočasen in pove premalo stvari, a v veliki večini sem pri ogledu užival. Če so vam pri srcu pravljice, potem nad Narnijo ne boste razočarani.
Jakob Gazvoda, 5. c
ZA KNJIŽNE MOLJE KNJIŽNI KOTIČEK
Kot ste verjetno vsi opazili, seje naša knjižnica precej povečala in dobila tudi veliko novih knjig - tako za najmlajše kot za velike. In tu jih je nekaj, ki so se nam zdele še najbolj zanimive, primerne predvsem za starejše in izkušene bralce:
-	C. S. Lewis: Zgodbe iz Narije (posnet tudi film)
-	Detektivska: A. M. Smith: Žira-fine solze
-	Meg Calot: Princeskin dnevnik (posnet tudi film)
-	J. Masannek: Vražja nogometna šola
-	J. Wilson: Punce držijo skupaj
-	J. Long: Potovanje k zori časa: Vrnitev v Vražjo jamo
-	Kate Cann: Pozor, mokra tla
-	Jana Frey: Velike zelene oči
-	F. C. Boyce: Milijoni
-	Bogdan Novak: Pekel sredi raja
-	Bob Wilson: Drzni Dan
-	Ivan Sivec: Ljubezen za eno poletje
-	C. Funke: Srce iz črnila
Jana in Anja, 8. d
Ivan Sivec: Zadnji mega Žar
Govori o dijaku Mateju Lampetu, ki je na maturantskem izletu spoznal najlepše dekle na šoli - Tjašo. Dolgo sta hodila skupaj in Mateju se je uspeh v šoli poslabšal. Našel je nekega fanta za individualno pomoč, ta pa ga je vpeljal v klub samomorilcev. Šolsko leto se je slabo končalo. Ni naredil mature, skregal se je Z mamo in Tjašo je videl z drugim. Na maturantskem plesu pa se je ...
Ne, konca vam ne bom izdala! Kar knjigo v roke, pa berite!
Eva
NEJKA OMAHEN
Nejka Omahen se je rodila 6. februarja leta 1983. Njen rojstni kraj je Šmartno pri Litiji, kjer živi s svojo družino: s starši in starejšim bratom. Prvi računalnik je dobila pri sedmih letih in že takrat je napisala kratko zgodbico z naslovom Mesojeda roža, ki je dobila obliko majcene, tri strani dolge knjižice.
Zares pa je začela pisati med poletnimi počitnicami pred sedmim razredom. Da bi ponovila slovenščino, se je odločila napisati knjigo - Modri zvezek ali Dnevnik Vanje Juvan, ki je bila natisnjena že novembra in na katero je bila zelo ponosna. Po krajšem pre-
moru pa so nastale še knjige Zvezda odra, Drsalka v modrem in Zupanovi hčerki. Prvo ji je leta 1998 izdala osnovna šola. Januarja leta 1999 pa ji je založba DZS v zbirki Dober dan, roman izdala knjigo Silvija in njeni slavi ni bilo konca. Pisanje ji je že prišlo v navado. Ko je bila na obisku na neki osnovni šoli, so jo spraševali, zakaj ne piše tudi kriminalk. Zato se je odločila in stara komaj 16 let, v drugem letniku gimnazije, napisala še knjigo z naslovom Življenje kot v filmu.
'#V ^
■umv.
JŠ

ŽIVLJENJE KOT V FILMU
Knjiga je primerna predvsem za dekleta okoli dvanajst let in več in je zelo zanimiva. Govori o punci po imenu Julija. S svojim štiri leta mlajšim bratom Filipom in očetom, režiserjem (ki zanjo nikoli nima časa), v Ljubljani živi skoraj povsem običajno življenje. A naenkrat seji življenje postavi na glavo. Oče jo preseneti z novico, da se bodo preselili, saj je spoznal čedno gospo Lejo. Juliji in Filipu pa se zdi kot mačeha iz pravljice. Poleg tega pa dobi tudi novo "sestro' Jasno, ki se vede zelo čudno in skrivnostno. Vse bolj čudno pa postaja, ko nekdo napiše v šolsko glasilo spis in se podpiše z njenimi začetnicami. V spisu skritizi-ra vse nove sošolce in učitelje ... Ko tik pred zmenkom skrivnostno izgine njen čudovit fant Tim in ko nekdo poizkuša ubiti njenega brata, je Julija trdno odločena, da pride stvari do dna. A je prepozna, zato skoraj umre tudi sama ...
Jana, 8. d
Dan Brown: ANGELI IN DEMONI
Angeli in demoni je ena izmed treh knjig, ki jih je napisal Dan Brown. Ta knjiga se povezuje z Brownovo prvo knjigo, Da Vincijevo šifro. V njej nastopa profesor Langdon, ki ga pozno ponoči preseneti klic iz evropskega Cerna. Poleg izredno hitrega poleta z avionom ga čaka še mnogo drugih še bolj razburljivih stvari.
Nuša Cesar, 8. c
Nejka Omahen: PRIGODE POPROVE PIPI
Pipi, navajena svobode, samote in tekanja povsod v fantovskih hlačah, se je v tej knjigi morala privaditi na povsem novo okolje, saj so se njeni starši preselili v slabo razvito vas Gobji Dol. Tam Pipi spozna številne nove prijatelje, začne hoditi v šolo, pomaga v očkovi gostilni in se ima lepo. Nejka Omahen je mlada pisateljica, vendar pa so po njeni knjigi že posneli film, torej od nje lahko
pričakujemo še veliko dobrih in zabavnih knjig.
Nuša Cesar, 8. c
POHVALA NAJČI
Najbrž se še spomnite lanske športne številke Najče, ki smo jo poslali tudi na natečaj za najboljše šolsko športno glasilo. Veseli smo bili pohvale, ki jo je o našem glasilu napisal eden izmed treh ocenjevalcev, gospod Jože Grajfonar.
»Pohvale je treba izreči tudi uredniškemu odboru revije Najča Z Osnovne šole Grm iz Novega mesta za št. 1. in 2. Po pestrosti vsebine spominja na srednješolskega Borca in lahko bi bila, brez slabe vesti, tudi revija, ki bi prejela najvišjo oceno. Novo-meščani so si upali kar čez celo stran pritisniti fotografijo svoje zmagovite dekliške atletske ekipe, z nekaj drugimi velikimi fotografijami pa so pokazali, kateri športi so pri njih v ospredju. Če bi tudi na osnovnih šolah organizirali izmenjavo revij, bi si morali prizadevati, da bi bila grmska Najča poleg. Želimo si lahko, da bo izhajala še dolgo.«
ŠPORT
ŠPORTNE NOVIČKE
Atletika
Ekipno državno tekmovanje: deklice: 1. mesto
Jesenski kros
Dečki: 1. in 2. mesto Deklice: 2. mesto
Košarka
Občinsko:
dečki in deklice: 1. mesto Področno: dečki: 3. mesto deklice: 1. mesto
Nogomet
Občinsko:
polfinale: 1. mesto finale: 1. mesto
Področno:
GRM: 1. mesto
Odbojka
Občinsko:
deklice in dečki: 1. mesto Področno: deklice: 6. mesto dečki: 3. mesto
Rokomet
Občinsko:
dečki: 1. mesto deklice: 2. mesto Področno: dečki: 3. mesto deklice: 2. mesto
Šah
Občinsko:
ekipno: 1. mesto (mlajši dečki) ekipno: 3. mesto (starejši dečki)
Žiga, 5.d
DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI
GRMČANKE ZOPET PRVE!!!!!
13. 10. 2005 je v Velenju potekalo državno prvenstvo v atletiki, ki smo se ga udeležile atletinje s predmetne stopnje pod vodstvom Majde Križe. In tako smo bile tako kot prejšnja leta tudi letos prve!!!! Vsakodnevni treningi so bili sicer naporni, a zlate medalje in pokal so vse poplačale. Čestitke prav vsem!
Jana
GOS
(Grmska obveščevalna služba)
Ker se v šoli med odmori samo podimo po hodnikih in učilnicah, so se učitelji odločili, da se bomo morali med vsakim odmorom sprehajati po avli v krogu. Dežurni učitelj pa bo preveril, če smo vsi v avli.
MA? i TtT


Ker imamo preveč prostih ur, se je vodstvo odločilo, da moramo vsako prosto uro domov.
Na šoli bomo imeli nov predmet za sproščanje duha, ki se bo imenoval JOGA. Jogo bomo imeli vsak dan enkrat, bo obvezna, ne bo pa ocenjena.
Naslednje šolsko leto 2006/2007 bomo na osnovni šoli Grm uvedli skupinsko prihajanje v šolo. To bo potekalo tako, da se bodo učenci zbi-
\
pglgkcl^v

a
■VpigpM

UR« e,?A(At 3 <
rali pri učitelju doma in se skupaj odpeljali v šolo. O tem se boste še bolj podrobno pogovorili pri razrednih urah.
Vsi ste verjetno že opazili, da seje kuhinja med poletnimi počitnicami precej spremenila, tako uniforme kuharjev kot čipi in vhodna vrata. Na ogled je prišel celo znan psiholog, Mr. John Candler, ter ugotovil, da novi barvi jedilnice (svetlo rumena in oranžna) pomirjujoče vplivata na učence (kar je ugotovila tudi ravnateljica) in da smo zaradi tega med šolskimi obroki bolj tiho in kulturni. Mr. John Candler pa je še predlagal, naj bo med jedjo po šolskem radiu klasika. A nad tem prvi poskusni zajčki niso bili niti malo navdušeni (predvsem fantje) in so se odzvali precej neprimerno, zato je morala gospa Sonja Simčič (na veselje vseh) klasiko ukiniti.
Gospod podravnatelj Tihomir Troha se je s Tušem (znano trgovino s kinom pri Portovalu) dogovoril, da bodo na osnovni šoli Grm ustanovili nov šolski kino. Filme si bomo lahko ogledali vsak konec meseca, za šolske oglede pa bomo plačali po položnici.
Za vso javnost bo ta kino odprt vsak konec tedna, in sicer v soboto od 10. do 21. ure (vstopnina 400 sit), pri vhodu pa bo nekaj naših učiteljev prodajalo pokovko, čips in kokakolo. Ob otvoritvi bo na sporedu neverjetni film Flarry Potter, in sicer osmi del.
Sponzor: TUŠ Otvoritev: 1. april 2006
Kraj in čas: šolska avla - ob 16.00 Ko bo naša šola prihodnje leto praznovala rojstni dan, si bomo to zagotovo zapomnili, saj se je gospa ravnateljica odločila, da bo naredila veliko proslavo. Povabila bo veliko znanih glasbenikov, kot so Rok Kosmač, Rebeka Dremelj, seveda pa ne bosta manjkala skupina Turbo Angels in voditelj Lado Bizovičar.
DRosmare
NOVIČKE IZ SVETA GLASBE
Turbo Angels so za žur
Odkar se je na slovenski glasbeni sceni tiho pojavila nova turbofolk skupina dveh Štajerk in dveh Gorenjcev, Turbo Angels, seje zanimanje za njihove nastope in nove pesmi močno povečalo. Simpatični Maša, Marjetka, Raay in harmonikar Turbo Dejan tekmujejo za naklonjenost medijev in občinstva s skupino Ato-mik harmonik. Čas bo pokazal, komu bo občinstvo bolj naklonjeno.
Novo sodelovanje: Saša Lendero
...
in Trlllple
Na letošnjih Melodijah morja in sonca je energična Saša Lendero s skladbo ‘Luna’ zagotovo poskrbela za svojevrstno presenečenje. Skladba se je več kot dobro prijela na radijskih postajah in se uspešno zavihtela na vrhove glasbenih lestvic popularne glasbe širom Slovenije. Nato pa seje zgodilo to, kar se vedno zgodi v dobrih in razburljivih zgodbah - spoznala je mladega in talentiranega velenjskega raperja, ki je tik pred izidom svojega prvenca in s katerim sta kmalu ugotovila, da bi bilo zelo zanimivo poskusiti sodelovati. Kako je Saši in Trlllplu uspelo združiti glasbene moči, pa oceni-
te sami, saj je na novo preoblečena ‘Luna’ že na radijskih postajah po vsej Sloveniji.
O skupini LAIBACH tudi v Združenih državah Amerike in v Veliki Britaniji
Ameriška založba Mit Press je izdala knjigo o skupini LAIBACH z naslovom InterrogationMachine. Predgovor zanjo je napisal dr. Slavoj Žižek. V Angliji pa je izšla monografija, ki navaja 1001 najpomembnejši album vseh časov. Od slovenskih se je med njimi znašel prav Laibachov Opus Dei.
Na sceno se vrača Peter Lovšin
V kratkem bo izšel dvojni cede njegovih največjih hitov Vse najboljše. Na njem bosta tudi »bonus« pesmi, nova PredstavIji si in predelana uspešnica Pankrtov Umazane igre.
Po uspehu opere Renske nimfe no-
va velika koprodukcija v Cankarjevem domu
Januarja so v Cankarjevem domu navdušili z opero Sergeja Prokofjeva Zaljubljen v tri oranže. Premiera v Chicagu leta 1921 je požela velik uspeh. V Ljubljani so jo ljubitelji opere lahko prvič gledali v sezoni 1927/28. Z večplastnim humorjem, slikovitimi liki, nepredvidljivimi zapleti, fantazijskimi prizorišči in z neposredno glasbo je opera Zaljubljen v tri oranže moderna klasika, pri-
vlačna za najširši krog občinstva.
Tudi v Novem mestu lahko uživamo ob resni glasbi
Z Zimskim koncertom so v KC Janeza Trdine dokazali, da lahko tudi v Novem mestu, kljub pomanjkanju velikega odra in velikih gledališč, doživimo lepo baletno-operno predstavo. Lahko bi bile bolj pogoste.
Avril postala dama
Avril Lavigne smo doslej poznali kot mlado novopankovsko upornico. Zadnje čase pa se Avril pojavlja kot spodobno dekle z urejeno pričesko in v klasičnih oblačilih. Samo trenutna muha ali sprememba?
Malo nenavadno pa nas je presenetila skupina Tokio Hotel. So nova nemška skupina, ki je gotovo očara-
la že veliko deklet, saj so do sedaj prejeli že 56.000 pisem svojih oboževalk. So neke vrste rock glasbeniki s čednim pevcem Billom. Njihova posebnostjo ta, da ima Bill brata dvojčka Toma. Kaj več o njih pa lahko izveste na njihovi spletni strani (v celoti je v nemščini).
Uredila Eva Krajnc, 8. c
Test
STOPNJE POSLUŠANJA GLASBE
V našem življenju so nekakšne stopnje poslušanja glasbe, ki gredo večinoma po starosti od a do m. Tale lestvica se dotika tistih do dvajsetega leta, seveda se potem vse spremeni in začne se novo obdobje. Bi znal/-a ugotoviti, v kateri stopnji od naštetih si? Na koncu preberi rezultate.
a)	Zanima te klasična slovenska pop glasba.
Popstars bi ti vsekakor bil po godu in želiš si biti zvezda.
b)	Druga različica pop glasbe je že bolj trša. Vseeno še vedno spada pod pop. No ja, električna kitara in preveeeeč razkrivajoče roza krilce definitivno ne spadata skupaj. Si oseba, ki da veliko na zunanji videz in obožuje kič.
c)	Sicer bolj rokersko obarvana glasba, ki pa je čisti pop, a vendar drugačen, Omarjev stil. Nekako te vleče k rocku, pa ne veš, ali ti je bolj všeč pop.
d)	Britney je zopet ena splošna »polizana« pop ikona. Vse daš na pozornost in obožuješ, da se ti kdo posveča.
e)	Christinin kričeči glas osvoji marsikoga, a sploh ne vemo, kaj naša pevka nosi v sebi. Je raznovrstna, poje pesmi, ki kažejo, daje punca divja. Imaš več plati in vsakič pokažeš eno.
f)	Robbie zna definitivno očarati dekleta. Si oseba, ki obožuje fante/punce in nikakor ne bi mogla živeti brez osvajanja.
gj Skejterski stil je stil mnogih deklet in skoraj vseh fantov. Ne daš veliko na pozornost ali lepoto in zdi se ti, da ni potrebno biti vedno v središču pozornosti. Sovražiš zahrbtneže in važiče.
h) Obožuješ bobne in glasne razbijaške inštrumente. Ko obiščeš diskoteko, dolgo ostaneš v njej le, če je nabito polna z ljudmi.
ijPreklinjaje je verjetno tvoje vsakdanje življenje in ne sramuješ se svoje govorice. Briga te, kako izgledaš in kaj si ljudje mislijo o tebi, kar je po eni strani pravilno.
j)	Rad/-a zapravljaš in čeprav izgleda, da ne daš veliko na svoj videz, to ni res. Trudiš se biti najboljši/-a, pa naj bo to tako ali drugače.
k)	Metal, metal, metal. Vse za razbijanje!
l)	Slavni nasilneži HIM so že kar strah vzbujajoči. Če poslušaš njih, se ti verjetno zdi, da moraš biti vedno glavni/-a in najmočnejši/-a.
a)	Bepop
b)	Alya
c)	Omar
d)	Britney Spears
e)	Christina Aguilera
f)	Robbie Williams
g)	Avril Lavigne
h)	Siddharta
i)	Eminem
j)	50 Cent
k)	Metallica
l)	H.I.M.
m)	Mandy Mason
m)	Milo rečeno - ni človeka, ki bi bil bolj »odbit«! Opozorilo za vse obiskovalce njegovih koncertov: pridite samo tisti, ki si ga reeees želite slišati!
Taja


GLASBENA LESTVICA


o\^	\
Vel.o'-''

<p\~ .■ V0 VW PSSV cA SO ^ ^	..A\^e
xA'°
t>AADO^A'
(19 glasov)
2.
. HvAg UP
<»sz^
3- SUGABABE - Push ,h„ .
ton (17 glasov)	^ but-
4.	50 CENT - Candy shop (16 glasov)
5.	CRAZY PROG - Axel F (9 glasov)
6.	KARMA - Zemljotres (8 glasov)
7.	TOKIO HOTEL - Schrei (7 glasov)
8.	AXEL F - I like to move it (7 glasov)
9.	AVSENIKI - Na Golici (6 glasov)
10.	DAN D - Čas (6 glasov)
(Ne)pričakovano je zmagala Ma-donna s svojo pesmijo Hung up. Za njo seje uvrstila skupina Green day z le enim glasom zaostanka. Na tretjem mestu pa še pesem Push the button.
Eva, Tamara, 8. d
KONCERT V AVLI ŠOLE
23. decembra je bil v avli naše šole koncert legendarne novomeške glasbene skupine DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (DMP). Učenci smo uživali v glasbi. Zelo smo ponosni, ker je basist in vokalist skupine naš učitelj, profesor slovenskega jezika Tomaž Koncilija.
HOROSKOP
OVEN (21. 3.-20. 4.)
Dragi ovni, v ljubezni boste zelo uspešni, zato se ne bojte stopiti k ljubljeni osebi in ji izpovedati svoja čustva. V družini pa se malo bolj potrudite, da ne bo prepirov. Nič ne bo narobe, če boste za spremembo ubogali svoja starša in spoštovali tudi vse ostale člane družine. Sredi januarja boste imeli manjšo denarno stisko, vendar ne obupajte, vaše denarno stanje se bo izboljšalo. V šoli se malo bolj potrudite, pa bodo dobre ocene kar deževale.
BIK (21. 4.-21. 5.)
V ljubezni ne bo šlo vse gladko, saj boste svoje ljubezni menjavali tako pogosto kot nogavice. Zamislite se in se povprašajte, katera je vaša prava ljubezen in se nato zanjo borite. Ni vaša družina kriva za vse slabo, kar se vam dogaja, zato se prosim ne znašajte nad družinskimi člani. Vaše denarno stanje bo na vrhuncu! Potrudite se, ne zapravite vse takoj in vide-
li boste učinek. Pouku posvečajte malo več pozornosti in tudi malo več dela bo potrebnega za dobre ocene, saj te ne bodo kar deževale.


Tt /I
DVOJČKA (22. 5.-21. 6.)
Zaradi ljubezni ne bodite zaskrbljeni, saj vam bo šlo super in boste v središču pozornosti. Na žalost ne bo enako v vašem družinskem življenju. Malo več truda posvečajte svoji družini, pa bo! Vaša denarnica bo bolj prazna, vendar ne obupajte! Nekje sredi februarja se bo hitro odebelila. Vaše ocene pa bodo bolj borne, če se ne boste pošteno potrudili.
RAK (22. 6.-22. 7.)
V mesecu januarju vam bo šlo vse narobe. Poleg slabega ljubezenskega življenja, saj vas bo partner zapustil, vas bo skrbela še družina. Ocene bodo zaradi tega malo padle, zato glavo v roke! Tudi denarnica ne bo polna. Vendar pogum! Sredi februarja se vam bo stanje izboljšalo, vendar
pomnite: Brez dela ni jela!
LEV (23. 7.-23. 8.)
Vaš ognjeviti značaj vas bo drago stal, vsaj pri ljubezni. Če vas vaš partner zapusti, ste verjetno sami krivi, zato namesto da krivite druge, poglejte malo v sebe in se zamislite nad seboj. Vendar pa vam bo šlo zato v družinskem življenju odlično. Le ocene bodo bolj slabe. Potruditi se boste morali malo! Zato pa ne bo potrebno toliko truda glede denarnice, saj bo kar ostala polna.
OD 2 JA
DEVICA (24. 8.-22. 9)
V	ljubezni boste doživeli razočaranje in to sredi januarja. Vendar pa se boste v marcu ponovno zaljubili. Tudi v družinskem življenju vam bo šlo dobro, saj se boste dobro razumeli z vsemi družinskimi člani, razen s sestrami ali brati. V šoli bo šlo bolj slabo, ocene boste popravili le z veliko truda. Vendar bo vaš trud poplačan. Vaše denarno stanje bo kar v redu, naj slabše bo nekje konec marca.
TEHTNICA (23. 9.-23. 10.)
V	ljubezenskem življenju ne teh-
TEtMCA
tajte preveč, ampak se potrudite za svojega izbranca/izbranko. Vendar bo bolje, če ne govorite preveč o svojih čustvih. V družini bo veliko prepirov, razen če se potrudite in včasih ne izrečete vsega, kar si mislite. V šoli boste blesteli, velika prelomnica pa bo sredi februarja, ko bodo ocene kar padle. Takrat ne popustite, ampak se trudite še naprej. Vaš trud bo poplačan. Denarnica pa bo bolj prazna, zato ne zapravljajte preveč, saj lahko prav hitro zaidete v minus!

V
sr
\	VbDUA?. OD-21.-1
Sr ~
v
/jfo 0(5-. 13.2
jr ^
ste ugotovili, kdo je vaša prava ljubezen. Drugače pa bo tako v vašem družinskem življenju. Stanje bo stabilno, vendar bi lahko bilo veliko boljše, zato se potrudite in domov boste prihajali veliko raje. Ocene bodo padle konec februarja, vendar le pri predmetih, za katere ste mislili, da jih obvladate. Potrudite se in stisnite zobe, saj tudi vaša denarnica ne bo v najboljšem stanju.
ner, ker ga boste jemali za samoumevnega, kaj kmalu zapustil. To boste preprečili le, če se boste pošteno potrudili. V družinskem življenju vam bo šlo odlično, dobro se boste razumeli z vsemi člani vaše družine. To se bo poznalo tudi pri ocenah, saj bodo zelo visoke. Ravno nasprotno bo z vašim stanjem na bančnem računu, ki bo zelo nizko.


^\£>/ <SV-l°-loO:l0<,.
Jr ^
ŠKORPIJON(24.10-22.11.)
V	januarju se boste resno zaljubili, vendar preden srečnežu izpoveste svoja čustva, premislite, če je ta izbranec pravi! Z družino se boste dobro razumeli, saj za spremembo ne boste mislili le nase, ampak tudi na druge. Pri pouku se boste morali prisiliti, da boste lahko sledili, a ko vam bo to uspelo, bodo dobre ocene prišle kar same od sebe. Pri denarju pa pazite, saj ga ne bo na pretek!
STRELEC (23.11.-21.12.)
V	ljubezni vas čaka presenečenje, saj boste presenečeni, ko bo-
KOZOROG (22.12.-20.1.)
V ljubezni bi vam šlo veliko bolje, če bi le kdaj pomislili na to, da ima tudi vaš partner kdaj težave, in bi mu kdaj prisluhnili. Vaše ocene bodo visoke, vendar le do marca, ko bo sledil drastičen padec, V družini vam bo šlo vse narobe. Ne le da vas starši ne bodo razumeli, tudi s ostalimi člani družine se boste skregali - morda bi pomagalo, če ne poveste vedno vsega, kar se plete v vaši glavi. Stanje na vašem bančnem računu bo bolj borno. Morda je čas za varčevanje?
VODNAR (21.1.-18. 2.)
Imeli boste zelo dober ljubezenski odnos, vendar vas bo vaš part-
RIBI (19. 2.-20. 3.)
Vaše ljubezensko življenje bo bolj na psu, za izboljšanje pa se boste morali pošteno potruditi. Ravno nasprotno bo v družini. Nikar ne bodite plašni in se ne bojte povedati svojega mnenja, saj ga bodo ostali družinski člani upoštevali in stanje v družini se lahko še izboljša. Za dobre ocene se boste morali pošteno potruditi, vendar če se boste, vas na koncu čaka veliko presenečenje. Vaša denarnica bo zelo polna, zato se boste lahko nekje sredi marce podali v resen shopping.
Nuša, 8. c
KVIZ • Kaj ti pomeni družina?
Tvoj oče? Ne, »fotr«!
Kako ponavadi v družbi imenuješ svoje starše?
a)	fotr in mat'
b)	oče in mama
c)	oči in mami
d)	ati in mamica
Kako se razumeš s svojimi brati/sestrami?
a)	Da ne omenjam!
b)	Sem edinec/-ka.
c)	Se tudi »garbamo«, ampak dobro, to se kdaj vsakemu zgodi.
d)	Čeprav samo težijo, moraš imeti rad svoje sorodnike.
Katera družina ali par izmed naštetih se ti zdi najbolj »in«?
a)	Britney Spears in Kevin Federline.
b)	Brad Pitt in Angelina Jolie.
c)	Lady jaz in princ Charles - Sir jaz in princesa Rosina.
d)	Melania Knavs-Trump in Donald.
Kateri izmed naštetih odgovorov je najbolj podoben tvojemu življenjskemu cilju?
a)	Hm ... Kaj pa vem! To pač, da imaš veliko »kesa«, potem imaš pa tako ali tako vse vse.
b)	Dokončati študij, imeti dobro službo, lepo družino in uspeti v svetu slavnih.
c)	Kaj takega je težko določiti že zdaj. Pravzaprav nimam cilja. Que sera, sera (kar bo, pa bo).
d)	Srečo, ljubezen in uspeh lepo zmiksaš in poješ življenjski puding.
Predvidevam, da tvoj sanjski dom ni blok. Opiši torej svojo sanjsko hišo!
a)	Majhna hišica, lep vrtiček.
b)	Velika hiša, velik travnik, dosti prostora in veliko živali.
c)	Ogromna hiša zraven mojega lastnega podjetja, 3 služkinje in brez vsake živalske nesnage.
d)	Sodobna mestna hiša.
Tvoja mama prinese domov obupno večerno obleko, za katero je mimogrede odštela dobrih trideset tisoč in poleg vsega ji še pristaja ne. Vpraša te, kako izgleda. Ti?
a)	Po pravici ji poveš, daje videti grozna in ji predlagaš, dajo zamenja v trgovini, čeprav veš, daje listek že odrezala, račun pa je daleč na smetišču.
b)	Rečeš ji, daje čisto v redu oz. da ji pristaja.
c)	Poveš ji, daje videti bolj vitka, kakor je, in ji v šali rečeš, naj je ne oblači
pred tabo, ker bi te to spravljalo v sramoto. Na tiho pa si želiš, da bi tvojo »šalo« upoštevala.
d) Postrani pogledaš in se nasmehneš. Svoj nasmeh začiniš še z besedami: »Za ta denar bi pa ja lahko dobila kaj boljšega! Ampak dobro, saj ni tako slabo ...«
Čaka te huda odločitev - babičin rojstni dan ali zmenek z najlepšo/najlepšim punco/fantom na šoli?
a)	Seveda bi raje šel/šla na zmenek, vendar nimaš izbire, ker ti starši ne pustijo zamuditi tako pomembnega dogodka.
b)	Babice ne smeš razočarati. Sploh pa nisi tak tip človeka, ki neprestanoma hodi na »randije«.
c)	Svoje starše na vsak način poskušaš prepričati, da je to tvoja življenjska priložnost, kije ne smeš zamuditi.
d)	Strmaš se. Edino to resnično pomaga, da ti to soboto ne bo treba gledati »penzionistov«.
cd
M
>o
O
.H >0
n -s
>C/3
« § E
o
cx
<D
C
> o
!—i
o > o
Oil TD \C ° rt
>o c
£ >N
5
Z; Q
E
rt
>o
o
£
0
5 8
1	~
O rt
rt
£
rt
>o
O
rt ■
£ § (U
>	>N
^ S
N TD
^ ° 2 'o1
O >
>	M
P 'yy. W) rt TD C O .£
rt
D i
'I1 ^
Z (Z
rt
rri
TD
£
c
<u
'£
"O
o
o
> o
Ul
o O 'U •o’
v, >
O C/3
> X) ‘rt1 .3
Z J
CU
c/3
>
RODOSLOVJE - LE KAJ JE TO?!
KVIZ O ŽIVALSKIH DRUŽINAH
V sveži Najči, ki jo ravnokar držite v rokah, lahko preberete marsikaj o .. rodoslovju ... A stop! Tukaj se zatakne. Kakšen pomen ima pravzaprav ta logična beseda? Po tem smo spraševali v anketi.
Kaja Stopar, 5. d:
Nimam pojma!
Helena Hrovatič, profesorica angleščine:
Ali je to mogoče kaj v zvezi z naravoslovjem? (ne)
Aja, saj res! To je ukvarjanje z rodovi, risanje družinskih dreves!
Gašper Štukelj, 8. d:
Ma ja, po mojem nekaj z rodovi, a ne? Veda o rodovih!
Lea Možina, profesorica naravoslovja:
To je pa znanost o raziskovanju prednikov oz. o rodovih.
Urška Čobanovič, 5. b:
Nekaj v zvezi z družinskimi drevesi.
Klemen, 8. b:
Kaj je to?!
Ja, ja, vidim, da imamo vsi na šoli res veeeeeelik besedni zaklad, saj bi lahko v anketo vpisala še kakšnih 30 primerkov »ne vem«, »nimam pojma«, »me ne zanima« ... In Viktorja za najboljšo razlago besede rodoslovje dobi ... Profesorica Lea Možina, kije zelo strokovno in najbolj točno odgovorila na to sicer kratko, a zahtevno vprašanje. Vsem pa, ki ste sodelovali, hvala in več sreče prihodnjič!
Kaj pa je pravzaprav rodoslovje?
To je veda o družinskih drevesih, o proučevanju prednikov, rodov.
Taja, 5. b
oooooooo
ALI VEŠ...
-	da je bilo včasih v družini po pet otrok ali več;
-	da so otrokom včasih že ob rojstvu določili, s kom se bo poročil;
-	da so bili včasih sorodniki zelo povezani med seboj (skupaj so praznovali, imeli nedeljskega kosila...);
-	da so morali mladi, ko so se poročili, zapustiti dom?
Dominika Turk, 8. d
Ste se že kdaj vprašali, kakšna je ženska različica poimenovanja za medveda ali za kakšno drugo žival? Včasih se nam zgodi tudi, da ne vemo, kako se reče mladičku neke živali. Pripravila sem test, v katerem lahko preverite svoje znanje o živalskih družinah.
Dopolnite.
Samici goloba rečemo__________
Samcu race rečemo________, mladiču pa ___________________. Samcu gosi pravimo
________. Živalsko družino, ki proizvaja med, sestavljajo___________,
________in ena__________. Živalsko
družino, v kateri nam samica daje
mleko, sestavljajo_______,_______
in______. Samec je volk, samica je
_____________, mladič pa______-
________. Samica morskega prašička je/ni morska svinja. Samica jelena je __, slona__________________
_, purana_______, pava pa________
_. Mladiča žrebeta sta ž________in
k________.	Samec mravlje je_____-
___________, ovce_______, lisice_
________, svinje pa___________.
Anja, 8. d
Rešitve:
(OdSVUdUl	‘U3AO ‘OdUltj
-AV.nu ‘9pqoy ‘nocjs.iz ‘voiAvd ‘rund ‘nomojs ‘vinsoq ju ‘jijjoa ‘vfprjjOA ‘dpi ‘ypq ‘mmq ‘djujji/ joui ‘opq -33 ‘qusoS ‘ipom ‘qv3vu ‘D3jqojoS)
ANEKDOTE IZ NAŠIH DRUŽIN
Nekega dne sem pred blokom držala v roki slepca. Nato je moja mami prišla ven in rekla: »Eva, pridi, gremo v Ajdovec!«
Ob teh besedah se je slepec zganil, ustrašila sem se in mamici slepca vrgla za vrat! Mami je zakričala, ker se na smrt boji kač. Nato je rekla, da ne gremo nikamor. Z očijem pa sva žalostno odšla v stanovanje.
Eva Perko
Zgodbo mi je pripovedovala babica, ko je bil očka še majhen. V tistih časih, ko še ni bilo otroških sob, je babica očka previjala na jedilni mizi. Nekega dne gaje babica položila na mizo. Na njej je bila tudi skleda s solato, saj so se ravno spravljali h kosilu. Babi je odšla nekaj iskat v kuhinjo, v tistem času pa je očka, ki je ležal na mizi brez plenic, v loku lulal v skledo s solato. Še dobro, da je babica pravi čas to opazila, saj bi drugače jedli polulano solato.
Kaja Petrič, 5. b
Ko sem hodila v šolo, sem vsak dan domov morala prinesti kruh iz pekarne, ki je bila zraven šole. Ko sem nekega dne prišla domov, pa sem opazila, da sem v pekarni pozabila torbo, kruh pa prinesla domov.
Olivija Metelko
Do svojega 23 leta sem živela v Ljubljani. Imam dva mlajša brata, Matjaž je mlajši dve leti, Martin deset let. Nekoč smo šli skupaj z očkom in mamo na sprehod na Rožnik, na hrib, na katerega smo se zaradi bližine doma večkrat odpravili. Ko smo hodili po poteh, kjer je vedno veliko sprehajalcev, sta se mi Matjaž in Martin skrila za grm, očka in mamica pa sta odšla naprej. Dolgo sem ju iskala, na koncu, ko nisem več vedela, kaj bi, pa sem zaklicala na ves glas: »Matjaž in Martin sta šla lulat.« V trenutku sta oba brata skočila izza grma. Pa sem ju našla ...
Marjeta Ferkolj Smolič
Nekega sobotnega jutra se je moja sestrica zbudila zelo zgodaj. Ker ni imela kaj početi, je odšla v kopalnico, da bi se namazala z maminimi ličili. Bila je premajhna, da bi lahko odprla omarico, zato je stopila na wc in prijela za ročko omarice. V tistem trenutku je omarica padla na tla. Moji sestrici ni bilo nič, vsa mamina ličila pa so pristala v wc-ju.
Dominika Turk
Ko sem bila majhna deklica, sem bila zelo radovedna in sem rada brskala po maminih stvareh. Moja mami je imela veliko lakov za nohte. Enkrat pa je mami vrgla stare lake v smeti. Nato je nekam odšla in sem bila sama doma. Tistega dne sem našla lep živo rdeč lak. Z njim sem se namesto po nohtih namazala po očeh. Ko je mami prišla domov, se meje zelo ustrašila. Imeli sva kar nekaj dela, da sva spravili lak za nohte z oči. Jaz sem pa bolj slabo končala, ker me je zelo peklo in sem jokala.
Nataša Obran
VICI
Janezek in duhovnik
Janezka sreča duhovnik in ga vpraša: »Janezek, kje se pride v Ljubljano?«
Janezek pa mu odvrne: »"Ne bom vam povedal!«
Duhovnik ga še enkrat prosi, a Janezek mu še enkrat odvrne isto.
Nato duhovnik reče: »Janezek, ti pa ne boš prišel v nebesa!«
Janezek pa: »Vi pa v Ljubljano ne!!!«
Janezek pravi mami: »Mama, ali veš, da sem vzljubil to učiteljico?« »Kaj nisi rekel, da komaj čakaš, da bo konec šolskega leta, ker je ta učiteljica tako tečna?«
»Vem, vendar sedaj sem jo tako vzljubil, da bom še kar eno leto ostal pri njej!«
Pride na obisk neka gospa. Odpre ji sinček. »Imaš mamico doma?« »Traktor jo je povozil.« »Imaš atija doma?« »Traktor ga je povozil.« »Imaš sestro doma?« »Traktor jo je povozil.« «Ja, kje pa si pa ti bil, ko je vse traktor povozil?« »Traktor sem vozil!«
Mož in žena dobita dojenčka. Njegova prva beseda je “babi” in vsi se veselijo. Drugo jutro babica umre. Naslednja beseda dojenčka je “dedi” in spet se vsi veselijo. Drugi dan dedek umre. Ostali člani družine se začnejo čuditi in se ustrašijo. Kmalu dojenček izgovori še tretjo besedo: “Oči”. Mož se močno prestraši in se boji za svoje življenje, zato naredi vse, da se zavaruje pred smrtjo. Nikamor ne gre, nič ne dela, se zaklepa in čaka na naslednje jutro. Ko se zbudi, steče na balkon, se pogleda in od veselja, da je ostal živ, veselo zakriči, poje in pleše. Dohiti ga žena in začudena vpraša: »Kaj se dereš???? A ne veš, da je sosed umrl?«
Dedek: »Kako si kaj, Buček?« Buček: »Dobro, samo s tvojim sinom imam težave.«
Dedek vpraša vnuka, ali si lahko sposodi kolo, da gre na pokopališče. Vnuk pa ga vpraša: »Kdo mi ga bo pa pripeljal nazaj?«
Mama: »Buček, zakaj pa tako jokaš?«
Buček: »Dvakrat sem bil tepen! Prvič, ko sem atu pokazal spričevalo, in drugič, ko je videl, da sem mu pokazal njegovega!«
NI VREDEN SONCA
Družina se trudi na polju, mali Janezek pa poležuje v bližini. Oče se razjezi: »Nisi vreden, da nate sije sonce!«
»Tudi prav, grem pa v senco!«
SORODSTVO
»Vidva sta v sorodstvu, kajne?« je sodnik vprašal obtoženca in pokazal na pričo.
»Sva, toda v zelo daljnem sorodstvu.«
»Kaj ni to vaš brat?«
»Je, toda jaz sem drugi otrok v družini, on pa osmi!«
SOLSKA KRIŽANKA
		SESTAVILA: EFA	PREDLOG	PROSTOR V HIŠI	IGOR RAFALE URH	RUSKA SPEČA DEŽELA	NAKOVALO	EVA OSOJNIK		KONEC HRBTENICE		DVA	PRIPRAVIL: MAŽI
		POMOČNIK							1		POVŠE DEJAN		
											GOVEDO		
		MESTO V ITALUI							SOVRAŽNIK ŽELEZA				SLAŠČICA
									SLOVENSKA VOJSKA				
			STOPNJAV RAZVOJU METULJA					ZAČETEK					
								ZABELA					
			SARA MEH										
		SMOLAR ADI			HR. OTOK						10		
					MESTO, ZNANO PO KONJU								
		PUN		BAJESLOV-NO BITJE					PIVSKI VZKUK		RUSKA REKA		
				DELOVANJE									
			ŠT. 3				ŽAN (ANG.)				12	21.ČRKA	
			ANDREJ JEREB				PTICA OB MORJU					VRSTA LESA	
	MAJHEN ZAVOJ	8				6	4			DOBA, VEK			
										OSEBNI ZAIMEK			
	OH OZ. JAVKANJE	11			i l i i i 3 '			NOČNA PTICA					OSAMITEV, SAMOTA
								RIBJE JAJCE					
			RUPEU ANJA			8. IN 10. ČRKA			VOJAŠKA ZVEZA				
			21. ČRKA			KROG ALI.?.			SPREJEMNIK ZA TV				
		OH NAJMANJŠI DELEC SNOVI			KIT UBIJALEC					ATENSKI KOŠARKARSKI KLUB	KARTA PRI REMIJU		
					ZADETOST								
			FABRIKA								NATRIJ KOBIUCA IVANA		
			ALBUM SIDDHARTE										
	STRAH PRED NASTOPOM						OČE (UUBKOV.)	5				DRŽI HLAČE	
							EVA (UUBKOV.)						
NASPROTJE GRAJ								TIM AU TEAM					
								REK BREZ R					
						ŽILA		7					21. ČRKA
		LETOPIS			2				9	PO NEMŠKO GLAGOL JE (ER.?. PETE)			
Geslo križanke:
				i		i i i					
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO
LETNIK XVIII, januar, februar 2006, št. 1, 2 Glavna urednica: EVA FIR, 8. d Uredniški odbor: novinarji 5., 7., 8. in 9. razreda
Širši uredniški svet: JERICA ERŽEK (odgovorna urednica, lektorica, mentorica), BRANKO ŠUSTER (mentor likovnega in grafičnega oblikovanja), OLIVIJA METELKO
(prispevki razredne stopnje)
Fotografije: učenci, novinarji in KATARINA ŠARLAH Tisk: ZVONE KASTELIC Število izvodov: 600
> ^
SEPTEMBER 2005
K
R
0 N
1
1.9.	Učenci od 2. do 9. razreda	Prvi šolski dan
1.9.	Učenci l.r./9 v avli	Pozdrav, gled. predstava Soviča Oka
7. in 8.9.	Razredniki, starši	Oddelčni roditeljski sestanki
8.9.	Učenci 7., 8. in 9. r., učitelji	Športni dan - atletika. Stadion Portoval
8.9.	Razredniki 9. r., starši	Predavanje: Poklicno usmerjanje
12.9.	7. r.	Odhod v ŠN - Poreč
12.-15.9.	Učenci, učiteljice 4 ,r./8	Vaje za kolesarski izpit
13.9.	Učenci 4., 4.r./8 in 5. r., učitelji	Športni dan - atletika. Stadion Portoval
19.9.	Učenci, 4. r.	Kolesarski izpit
26.9.	ZAČETEK IZVAJANJA	INTERESNIH DEJAVNOSTI
26.9.	Učenci, učiteljice 1. in 2. razreda	NTK Krka: Predstavitev nam. teniške igre
28.9.	Učiteljice, učenci 1. r.	Športni dan: Ragov log
29.9.	Svet staršev	Sestanek, čitalnica
OKTOBER 2005
3.10	Učiteljica, učenci 4. c	Spust balonov na Novem trgu, DPM
3.10	Predstavnika šole, mentor ŠP	Sprejem pri županu
4.10.	Učenci in razredniki 9. r.	Ekskurzija, Goriško
4.10.	Člani sveta šole	Seja, sejna soba
6.10.	Atletinje, mentorica	Državno ekipno tek. - finale, Velenje
6.10.	Učenci, učiteljice 4. r./8	ND: Gozd, gobe
6.10.	Razredničarke, starši	Govorilne ure
7.10.	Učiteljice, učenci, starši,!, triletje	Zbiranje starega papirja
10.10.	Tekmovalci v krosu	Kros, Bajnof
12.10	Učenci 8.r, spremstvo	Gledališka učna ura: Igralec, CD, LJ
13.10.	Razredniki, učenci 2. triletje	Zbiranje starega papirja
13.10.	Razredniki, učenci 2. triletje	Urejanje okolice šole
13.10.	Učiteljice, učenci PB	Benko veselica
15.10.	Tekmovalci v krosu	Kros, državno tekmovanje
17.10.	Učenci 4. razreda, Yumicar	Prometna vzgoja
18.10.	Učenci 2. r., spremstvo	ND: Šolski muzej, LJ
19.10.	Razredniki, učenci 3. triletje	Zbiranje starega papirja
19.10.	Razredniki, učenci 3. triletje	Urejanje okolice šole
20.10.	Strokovni delavci	Konferenca UZ
22.10.	Učenci, mentorji - LOGIKA	Državno tekmovanje, Šmarjeta
24.10.	Razredniki, učenci 8. a, 8.b	Šola v naravi, Dom Rak
24.10.	Razredniki, učenci 8. c, 8. d	Šola v naravi, Dom Škorpijon
NOVEMBER 2005
7.11.	Učiteljici ang., projekt Comenius	Belfast, kontaktni seminar
9.11	Dečki in deklice, badminton	Področno prvenstvo, Mirna
10.11.	Izbrani učenci 7., 8. r.	Motivacijska delavnice: dejavnosti s podr. strojništva — Revoz
10.11.	Razredničarke, starši	Govorilne ure
12.11.	Starejše deklice	Obč. tekmovanje v rokometu, ŠD Marof
12.11.	Učitelji, učenci 7.. 8., 9. r.	Pohod od Litije do Čateža
14.-16.11.	Ravnateljica	Strokovno srečanje ravnateljev - Portorož
15.11.	Košarka - starejši dečki	Polfinale obč. prvenstva, OŠ Šmihel
17.11.	Razredniki, starši, 5. r.	Rod. sest.: Novosti v 9-letki, čitalnica
17.11.	Izbrani učenci 7., 8. r.	Motivacijska delavnice: dejavnosti s podr. strojništva — Revoz
18.11.	Učenci 5. r., spremstvo	Športni dan, pohod
19.11.	Starejši dečki	Obč. tek. v nogometu - finale, ŠD Marof
> W
> w
K
R
0 N
1
22.11.	Košarka - starejše deklice	Finale obč. prvenstva, Bršljin
24.11.	Izbrani učenci 7., 8. r.	Motivacijska delavnice: dejavnosti s podr. strojništva — Revoz
28.11.	Košarka - starejši dečki	Finale obč. prvenstva
28.11.	Strokovni delavci	Ocenjevalna konf. - razredna stopnja
29.11.	Strokovni delavci	Ocenjevalna konferenca - predmetna stopnja
29.11.	Starejše deklice	Podr. tekm. v rokometu, Šentjernej
DECEMBER 2005
1.12.	Razredniki, starši	Govorilne ure
1.12.	Izbrani učenci 7. in 8. razreda	Interesne delavnice v Šol. centru
3.12.	Starejši dečki - košarka	Področno prvenstvo, ŠD Marof
5.12.	Učenci, razredničarki 3. b, 3. d	Šola v naravi, CŠOD Jurček
6.12.	Starejše deklice - odbojka	Občinsko prvenstvo - finale
7.12.	Učenci, razredničarki 3. a, 3. c	Šola v naravi, CŠOD Jurček
7.12.	Učenci 9. r., soc. del., sodelavci iz ŠC	Predstavitev srednješolskih programov
7.12.	Starejše deklice, trener košarke	Področno prvenstvo
8.12.	Izbrani učenci 7. in 8. razreda	Interesne delavnice v Šol. centru
8.12	Učenci 9. r.	Tehniški dan: Šolski center
8.12	Učenci 7. a, 7. b	Tehniški dan: Obisk Novolesa, Straža
9.12	Učenci 7. c, 7. d	Tehniški dan: Obisk Novolesa, Straža
12.12.	Starejši dečki - odbojka	Občinsko prvenstvo
12.12.	Učenci, učitelji 3. triade	Harry Potter, film, TUŠ
12.12.	Učenci, učiteljice PB	Novoletni bazar
12.12.	Gledališka skupina Upokojeni in aktivni člani kolektiva	Blazno resno o šoli Prednovoletno srečanje
15.12.	Izbrani učenci 7. in 8. razreda	Interesne delavnice v TPV
15.12.	Razredničarke, starši 4. r./8	Roditeljski sestanki, srečanje s starši
16.12.	Šolski parlament	Zasedanje
16.12	Plesna šola Urška	Letni nastop za starše
17.12.	Šahisti, mentor	Področno posamično prvenstvo, OŠ Center
19.12.	Organizatorji, starši, delavci šole, javnost	Literarni večer
20.12.	Razredničarke, učenci, spremstvo 4.r/8	Cirkus Butale, CD, Lj.
20.12.	Učenci, studio H	Korajža velja
21.12.	Strokovni delavci	Konferenca UZ
22.12.	Izbrani učenci 7. in 8. razreda	Interesne delavnice v TPV
24.12.	NOVOLETNE	POČITNICE
JANUAR 2 006
4.1.	Starejši dečki, trener	Področno prvenstvo v odbojki, Žužemberk
5.1.	Učenci od 1. do 9. razreda	Humanitar: Robin Hood, musical
5.1.	Starejše deklice, trener	Področno prvenstvo v odbojki, Metlika
5.1.	Strokovni delavci, starši	Roditeljski sestanki, govorilne ure
5.1.	Tim za pripravo 354etnice šole	Sestanek, učilnica
11.1.	Tekmovalci, mentor	Občinsko prvenstvo v nam. tenisu - ekipno, Marof
12.1.	Fakultativno za učence 8. in 9. razreda in učitelje	Sen kresne noči, Mladinsko gledališče Lj.
14.1.	Mlajše in starejše deklice in dečki - atletika	Občinsko prvenstvo, ŠD Marof
14.1.	Šah	Državno tekmovanje, Maribor
18.1.	Razredničarke, učenci 1. r.	Športni dan - sankanje
23.1.	Strokovni delavci	Konferenca UZ
24. 1	Blazno resno o šoli	Nastop v KC Janeza Trdine za novomeške osnovne šole
24.1.	Tekmovalci, mentor	Področno prvenstvo v nam. tenisu - posamično, Šmarjeta
25.1.	Učenci IP GKL, gledališčniki, spremstvo	MGL: Gledališka ura
30.1.	Mentorica, učenci - kemiki	Šolsko tekmovanje
> ^