Učiteljski Tovariš
im fifir/Tffi/i * ! inhtlsi-n FmiMibnnshn ulica RH. Rokoalsou ne uratamn. Nefrankiranih Diset
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
UrednUtvo in uprava: ¡Jubl/ana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov nt vraiamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Clanl pov. UJU plačalo list s članarino. Oglasi po ceniku In dogovoru, davek posebe. Poit. ček. rač. 11.197. Telefon311S.
V razmotrivanje.
Vsi znaki v naši organizaciji kažejo, da preživljamo krizo. Kje tiči vzrok?
¡Prvi znak neenotnosti vsake organizacije je nezaupanje. Nezaupljivost vidi za vsakim ukrepom motiv, ki ga ne more spraviti v sklad ne s tovarištvom ne z duhovno strplji» vostjo. To razpoloženje ustvarja od dne do dne težje in nervoznejše ozračje, dokler ne privede do boja med osebnostmi za osebno» sti. Vsa toleranca in razumevanje stopita v ozadje, prične se boj brez skrupulozne izbire sredstev in je treba temeljitih ukrepov, da se stvari spravijo zopet na pravi tir.
Tako daleč še nismo, in imajo moje mi» sli namen, da uredimo svoje interne zadeve, preden bo prepozno.
Kaj je deklaracija?
Ni ne pravilnik ne poslovnik, ki natanč» no določuje program aktivnega dela, ampak je tako abstrakten pojm, da ga pojmuje le tisti, ki si jo je zapisal v srce in značaj. Je naša zvezda«vodnica in bežišče vseh per» spektiv naših poslovnikov in pravilnikov, da celo vsega neoficielnega dela posameznikov. In ni le pisanje namenjeno vodstvu, ampak tudi članstvu!
Najprej je treba, da članstvo spozna idejno trdnost iz deklaracije, organizačne naloge in njen program. Vzgoja torej!
Vodstvo ni vršilo, ali ni vršilo dovolj intenzivno te naloge? Prav! Ali nima tedaj članstvo vso pravico poznati te napake in zahtevati od vodstva, da krene z napakpoti? Naše članstvo ni nerazsodna masa, ki krene na pravo pot le če jo postavimo pred dovr» šena dejstva!
Le to v podkrepitev. Kako se ponekod izbirajo delegati? Ne po temeljiti načelni razpravi naših skupnih zadev, ampak v vsej naglici, da se le absolvira nova točka dnev» nega reda. Kaj so delegati? Ali so nositelji idej pretežne večine, ali zastopniki kompro» misa, ali bojevniki za lastna načela? Če vidi kdo v tem majorizacijo, dobro: potem uve» dimo tudi v društva proporc, četudi sem mnenja, da je v tem oziru deklaracija do» volj jasna. Ali če je časovna potreba zalite» vala proporc navzgor, naj se konsekventno uveljavi tudi navzdol. Bojim pa se, da bo to tu in tam dovedlo do novih razburjenj, kajti težko si mislim v takem ozračju svobodno obravnavo naših problemov. In z majoriza» cijo je večkrat tako, da se ustvari, ko se hoče odstraniti.
Vsa smer organizacije je v rokah vod» stva in za vse delo v organizaciji nosijo od» govornost osebnosti na vodstvu organiza» cije? Ne delim sicer tega mnenja, kajti sem prepričan, da mora ves naš delovni program sloneti na temelju skupnega dela vsega or» ganiziranega učiteljstva za splošne in skupne koristi — ali predpostavljam, da bi to bilo res. Kje in kdo so osebnosti, ki bi prevzele novo vodstvo v roke in bi nam dale potrebne garancije, da bi bodisi njih imena, bodisi njih program ne ustvaril novega odpora in nove združitve opozicionalnih sil?
Še to: Približevali smo se korak za ko» rakom dejstvu, da bi postali idejni, vodilni faktorji v državni stanovski organizaciji. Pazimo, da ne izgubimo te pridobitve! Še živi vera v naše sile in zmožnosti, glejmo, da je ne zapravimo. Razčistimo, kar je raz» čiščenja potrebno doma in tovariško brez takih pretresljajev, ki bi po mojem mnenju lahko dovedli do razkola.
Teh par besed sem čutil dolžnost iznesti v veliki skrbi za našo skupnost. In so na» menjene vsem, ki enako čutijo in so prepri» čanja. da ni takih ovir, ki bi se ne dale pre» mostiti zaradi prepotrebnega skupnega dela.
J. Ribičič,
Ureditev banske prosvetne uprave.
Z ukinitvijo oblastnih samouprav in ve» likih županstev so bile vzpostavljene mesto njih banske uprave, katerim je podrejena tudi prosveta. Banske uprave so pričele po» slovati 11. novembra t. 1. in s tem dnem so velika županstva v likvidaciji.
Ureditev banske uprave, ki pri nas ob» sega bivšo ljubljansko in mariborsko oblast — z malo izjemo — predpisuje poseben za» kort.
Ker preidejo tudi prosvetni posli pod bansko upravo, navajamo iz tega zakona vse one določbe, ki zadevajo prosvetno upra» vo in imajo z njo zvezo.
§ 1. Ban je na čelu banske uprave in je odgovoren za vse odloke in odredbe, ki jih izda v mejah svoje pristojnosti.
2. Pomočnik bana je pomožni organ in zakoniti namestnik bana. Bana zastopa v primeru zadržanosti v vseh poslih banske pristojnosti. Pomočnik vodi posle, skrbi za skladnost in enoličnost dela in izvaja nad» zorstvo nad vsemi odelenji banske uprave po delokrogu, ki mu ga določi ban. V pri« meru zadržanosti ga zastopa načelnik uprav» nega odelenja. Pomočnik bana podpisuje vse uradne akte, ki si jih ban ne pridrži za svoj podpis izrecno, ali v kolikor ni v to določen načelnik odelenja.
§ 3. Banska uprava se deli na oddelke, odseke in referate.
§ 4. Na čelu oddelka je načelnik oddelka. Njemu je podrejeno vse osobje poverjenega mu oddelka. On vodi posle svojega oddelka, izvaja nadzorstvo nad vsemi odseki, odnos» no referati, skrbi za zakonitost, brzino, pra« vilnost in skladnost dela in je odgovoren za vse' posle oddelka.
§ 5. Na čelu odseka je šef odseka, ki je praviloma neposredno podrejen načelniku in kateremu je odgovoren za vse posle odseka. On vodi nadzorstvo nad posli odseka in re« ferata. On lahko odredi, da so posamezni odseki podrejeni neposredno njemu. V tem primeru se lahko prenesejo na njihove šefe dolžnosti in pooblastila, ki jih ima načelnik oddelka.
§ 7. Pri banski upravi se ustanavljajo naslednji oddelki: 1. splošni oddelek (I.), 2. upravni oddelek (II.), 3. poljedelski odde» lek (III), 4. prosvetni oddelek (IV.), 5. teh« nični oddelek (V.), 6. oddelek za socialno po« litiko in narodno zdravje (VI.), 7. finančni oddelek VII.), 8. v posameznih banovinah lahko minister za trgovino, in industrijo po potrebi in ocenitvi resornega ministrstva ustanovi oddelek za trgovino, obrt in indu« strijo (VIII.). Kjer te potrebe ni, se ustanovi v splošnem oddelku poseben odsek za te posle.
§ 11. Prosvetni odedelek (IV.) se deli na odsek za osnovno šolstvo in odsek za sred« nje, učiteljsko in strokovno šolstvo in narod« no prosveto.
§ 16. Vsak oddelek banske uprave ima svoj pisarniški oddelek, ki vodi poseben de» lovodni protokol in register.
§ 26. V vsaki banovini se ustanovi ban» ski svet kot posvetovalni organ bana. Banski svet šteje v savski in dunavski banovini po 30 članov, v vardarski, drinski in moravski po 25 članov, v ostalih banovinah pa po 20 članov. Člane banskega sveta imenuje in od» stavlja na predlog bana notranji minister. V banski svet se bodo imenovale v prvi vrsti osebe, ki lahko s svojo strokovno izobrazbo in s svojimi nasveti koristijo interesu bano» vine. Pravilnik o organizaciji, delu, poslov« nem redu in izdatkih za delo banskih svetov bo predpisal minister notranjih poslov.
§ 39. V delokrog prosvetnega oddelka spadajo:
1.	Vsi posli, ki se nanašajo na ustanav« ljanje, ureditev in delovanje narodnih šol, meščanskih, državnih in privatnih, kakor tudi vseh drugih strokovnih šol.
2.	Nadzorstvo nad delom in osobjem srednjih šol.
3.	Opremljanje navedenih šol in pred« logi za njihovo ustanavljanje in gradnjo.
4.	Nadzorstvo nad uporabo šolskih učbe« nikov.
5.	Nadzorstvo in skrbstvo nad vsemi ustanovami v banovini.
6.	Nadzorstvo nad vsemi posestnimi dru» štvi v banovini.
Vrhu tega spadajo v delokrog tega od» delka še ti«le posli:
Po zakonu o srednjih šolah:
1.	Odrejanje komisij za pregled zgradb, prevzetih za srednje šole |(§ 16.).
2.	Odobravanje pomnožitve oddelkov v srednjih šolah od 16 na 20 (§ 8.).
3.	¡Določanje šolskih področij v bano* vini (§ 9.).
4.	Odobravanje, da se srednješolske knjižnice smejo pretvoriti v javne knjižnice v mestih, kjer ni javnih knjižnic (§ 13.).
Ravno tako lahko odobri, da se v večjih mestih pretvorijo tudi knjižnice ostalih šol v javne knjižnice.
5.	Potrjevanje naknadnih vpisov v gim« nazije od 30. septembra do 10. oktobra vključno {§ 33.).
6.	Potrjevanje vpisov učencev v 5. in 7. razred v smislu zakonske odredbe {§ 35.).
7.	Odobrava razdelitev razredov v od» delke (§ 40.).
8.	Odobravanje sklepov o izključitvi iz šole (§ 43., točka 3.).
9.	Potrjevanje duplikatov in triplikatov šolskih spričeval in potrdil v zmislu pravil (§ 66.).
Po zakonu o učiteljiščih;
1.	Nadzorstvo nad internati učiteljišč, glede higijene in discipline (§ 5.).
2.	Potrditev, da se nastavniške knjižnice smejo pretvoriti v javne (§ 6.).
3.	Imenovanje komisij za prevzem zgradb za učiteljišča (§ 10.).
4.	|Nadzorstvo nad ¡izbiro in nakupom zemljišč za gradnjo zgradb in ostalih potreb učiteljišč (§ 12.).
5.	Določevanje razporeda učiteljišč (§ 18.).
6.	Briga, da se neprimerne šolske zgrad» be nadomeste z drugimi •(§ 90.).
Po zakonu o narodnih šolah:
Vse dolžnosti in pravice, ki so jih po tem zakonu imeli oblastni in sreski nadzorniki:
Po ostalih predpisih:
1.	Uvedba nadzorstva nad pooblaščenimi knjižnicami.
2.	Sodelovanje pri nadzorstvu nad kino* predstavami in skrb, da se ne predvajajo slike, ki bi mogle kvarno vplivati na kulturno in moralno stopnjo šolske mladine.
3.	Skrb za splošno prosvetno in kulturno gibanje v banovini.
4.	Redno poročanje ministru o nerazvr» ščenih učnih močeh, kakor tudi o šolskih po» trebah teh.
5.	Določevanje namestnikov odsotnih in bolnih ravnateljev in upraviteljev, srednjih, učiteljskih in meščanskih šol ter sreskih šol» skih nadzornikov na breme banovine.
6.	Statistika splošnega šolstva in učencev v banovini ter dostavljanje te statistike mi« nistru prosvete.
7.	Da se skličejo sveti vseh ravnateljev in upraviteljev, srednjih, učiteljskih in me» ščanskih šol in šolskih nadzornikov v bano» vini koncem šolskega leta in izroče sklepi tega posveta ministru prosvete, kakor tudi
predlogi glede pokritja izdatkov za te po» svete iz proračuna.
8.	Pri začasnem ukinjenju pouka zaradi nalezljivih bolezni ali iz drugih razlogov.
9.	Odločanje o prekinjenem ali nepreki» njenem pouku po lokalnih potrebah.
10.	Poročila ministru o celokupnem kul» turnem delu in vzgoji prebivalstva koncem leta.
11.	Oddaja ministru tromesečnih poročil o razdelitvi predmetov in razvrstitvi ur, po» ročil o višjih in nižjih tečajnih izpitih, o raz« vrstitvi višjih in nižjih tečajnih izpitov ter predložitev poročil po pravilniku o ocenje« vanju.
12.	Sestava spiskov vseh prosvetnih de» lavcev ter predložitev prepisa teh spiskov ministru prosvete.
13.	Pretres sporov med ravnatelji in na» stavniki ter nastavniki med seboj.
14.	Reševanje pritožb nastavnikov, ki za» htevajo ponoven pregled in ocenitev njiho* vega delovanja in uspehov.
15.	Predložitev poročila o stanju in giba« nju celokupnega pouka v banovini.
§ 60. Banovina je glede svojega delokro» ga pravna oseba in si pridobiva pravice, od» nosno prevzema obveze. Ban predstavlja ba» novino kot pravno osebo. DržavnO pravo» braniteljstvo zastopa banovino pred sodi» ščem in v sporih z ostalimi strankami in pred oblastvi ter je dolžno podajati pravna miš« ljenja. ako jih zahteva ban ali druga usta« nova in urad.
Sploina vesti.
ČLANSTVU.
Po želji širjega sosveta mi je poverje» ništvo zaupalo urejevanje mladinskega lista.
Cenim to zaupanje in zavedam se svoje odgovornosti nasproti učiteljstvu in mladini. Jasno vidim vzgojno moč mladinskega lista, ki mu je naloga iti v najširše plasti našega naroda, v zadnjo našo gorsko naselbino.
Da mi bo mogoče urejevati list tako, kot sem si ga zamislil, mi je potrebna vsestran« ska opora in pomoč vsega članstva. Mnogo je med tovarišicami in tovariši zmožnih so« trudnikov, zbirateljev običajev in narodnih pripovedk, zbirateljev originalnih sestavkov in domislekov mladine, mnogo strokovno izvežbanih — še več morda takih, ki bi pri» pomogli čim višje \ mogoče dvigniti list s svojim nasvetom! Naj se oglase in pomaga» jo! List je naša skupna zadeva, in če se dvi» gne, ne bo le moj, ampak vsega učiteljstva ponos! Ugled našega stanu se bo dvignil ali pa padel z listom!
Nič manj važna ni propaganda. Ne le od vsebine, ampak tudi od števila naročnikov je odvisna bodočnost »Našega roda«! Koli» kor imam izkušenj, ne bo treba velikih na» porov, da razširimo list do maksimuma. Spo» znal sem, da zadostuje že par bodrilnih bese^d ? navedbo cene in — naročniki so tu.
Še to: Morda se kdo ne strinja s seda» njo rešitvijo uredniškega vprašanja mladin» skega lista. Te prosim, da ločijo vprašanje lista od vprašanja, kdo list urejuje. List mora uspeti — zadeva urednika pa se lahko defi» nitivno reši na skupščini.
Josip Ribičič.
STAMPILJE;
izvršujem po novih naredbah takoj
ANTON ÍERNE
LJUBLJANA
graveur
KONGRESNI TRO 10.
LISTEK, t Adolf Sadar.
Dne 9. novembra 1929. je ob 11. uri pre» minul ravnatelj oblastnega deškega vzgajali» šča tovariš Adolf Sadar.
Rodil se je 10. maja 1873. v Škofji Loki kot sin tamkajšnjega nadučitelja in bivšega šolskega nadzornika za srez Kranj, Lovro Sadarja. Bil je član pristne učiteljske rodbi» ne, kajti njegovi predniki so bili že pred 200 leti učitelji in je učiteljevanje prehajalo na potomce nepretrgoma od roda do roda. Brat njegov tov. Vendelin Sadar je tudi uči» telj. Njegova prva žena pok. Cilka roj. Krek je bila iz učiteljske družine, po njeni smrti se je poročil s šolsko upraviteljico g. Marico roj. Kleinmayer j evo.
Službovanje je nastopil 1. 1893. na Vi« pavskem v Budanjah. Od tu je prišel 1. 1909. v Ljubljano na II. mestno deško šolo, po» tem po 4 letih na drž. vzgajališče, kjer je postal 1. 1920. ravnatelj na zavodu.
V njegovem delovanju ga je predvsem dičila izredna marljivost, vestnost in srčna dobrota. Najbolj se je uveljavil v vzgajali» šču. Temu je posvetil posebno pozornost in zanimanje, kajti uspešno delovanje na takem zavodu motijo vse drugačne ovire, kot so običajne na drugih šolah. Poleg specialne iz»
obrazbe za tako delo je potreben v prvi vrsti altruističen značaj, kar je rajnki v resnici bil. Le v dobrih rokah more postati vzgaja» lišče resnična dobrota za narod. Vse njegovo delo je bilo posvečeno vzgoji one mladine, ki je imela to nesrečo, da do vstopa v zavod ali sploh ni bila deležna vzgoje, ali pa je imela slabo, zgrešeno vzgojo. Koliko truda, skrbi, samozatajevanja in trošenja sil je bilo v tem njegovem delu! Kolikokrat so se po» javljale take ovire, da se je moral večkrat vprašati: čemu to? zakaj vsi ti napori? ali je res potreba giniti v njih? Toda njegova marljivost, zvqstoba do dela in ljubezen do gojencev so premagale vse te ovire, ki so se zdele nepremagljive. Da! Ljubezen, ta je na» šla pot preko vseh ovir.
Savski ban dr. Šilovič, veliki narodni za» ščitnik na Hrvatskem, ki dobro pozna ustroj in delovanje vzgajališč doma in v tujini, je kakor tudi znani vzgojitelj dece Don Bosco, nastavil geslo za voditelje takih zavodov: »Ljubezen je vse, brez ljubezni ni nič!« Sa» dar si je sam zapisal to geslo v srce, ker je uvidel, da vzgoja brez ljubezni je mrzla stvar, ki ne more uspevati. Gojenci v zavo» du, ta mlada bitja, razočarana po grenkobah življenja, povsod obsovražena, nikoli delež« na ljubezni, ta mlada bitja so začudeno ob» stala, ko jim je ravnatelj prinesel ljubav naproti. V tej ljubezni so dobila zaupanje do njega in s tem zaupanjem je on znal graditi plemenita čuvstva v njihovih srcih. Ta lju»
bežen je zapustila ogrevajoč plamen še po» tem v deških srcih, ko so gojenci zapustili zavod in prišli v vrvež življenja.
Vidim ga sedečega pri pisalni mizi s sklonjeno glavo in nagubanim čelom, kajti zopet je morda prišlo kakšno razočaranje ali neljuba nevšečnost. Pa mu prinese poštar pismo in ko ga odpre, vidi, da mu piše nek» danji učenec in se mu zahvaljuje za opomine in vso dobro vzgojo, javlja mu, da je našel trdna tla poštenja in delavnosti. Pa se zrav» na upognjena ravnateljeva glava, gube na čelu izginejo, ljubezn, ki jo je on oddajal, je se» daj dahnila iz pisma v njega. Človek s takim zlatim srcem je rad žrtvoval trud, skrbi in vse hudo za sladkost enega samega takega trenutka.
Njegova ljubezen do gojencev pa ni bila uravnana samo za duševne dobrine, on je znal prav dobro gospodariti v zavodu in skr» bel, da so imeli gojenci redno zadostno in tečno hrano ter potrebno obleko, perilo in obuvalo.
Ista ljubezen, ki jo je gojil do gojencev, je bila posvečena nameščencem. Strogost v pravem času, drugače pa naklonjenost in podpora v nasvetih so bile vedne spremlje« valke uradnega poslovanja. Nameščencu je bil svetel vzgled čebelične marljivosti in zve» stobe do dela.
To njegovo delovanje ni moglo ostati neopaženo, dobil je mnogo pohvalnih pri»
znanj, pred kratkim časom je bil odlikovan z redom sv. Save.
Rajnki se je udejstvoval tudi v izven« šolskem delu. Bil je dober pevec, obdarovan z mogočnim basom, ter vešč pevovodja. Za časa službovanja na Vipavskem si je vzgojil pevski zbor, ki je slovel kot eden najboljših daleč naokoli. Tudi pozneje; v Ljubljani, je ostal zvest lepi glasbi. Učil je nekaj časa zbor Prosvetnega društva pri sv. Petru, cer* kveno petje v kapelici vzgajališča je vodil do zadnjega, istotako petje pri kongregaciji. Za» nimivo je, kako si ga je predstavljal učenec III. razreda pri spisu: »Misli ob smrti g. rav» natelja.« Piše: »Mislim si, da je g. ravnatelj še živ in da igra na koru, po kapelici se pa lepo razlega njegov glas, ki poje Ave Mari» ja«. Več drugih učencev je pa napisalo, da se jim je zdelo, ko so ga gledali na mrtvaškem odru, da je ganil z roko, glavo itd. Vroča želja, da bi ga videli še živega, jim je pripo» mogla do te žive predstave.
Bil je skromen, tih značaj, pa dosleden. Strogo veren, resnično pobožen je dajal v tem lep zgled vsem, posebno pa gojencem v zavodu.
Ze delj časa ga je mučila bolezen v že» Iodcu, radi te je moral že enkrat k operaciji. Bil je od države upokojen, a ljubezen do dela in zavoda ga je gnala, da je vstal še ho» norarni ravnatelj v službi bivšega oblastnega odbora. Avgusta t. 1. je odpovedal tudi to službo in s 1. novembrom vstopil v pokoj.
NA DELO ZA »NAŠ ROD«.
Enodušnost vsega učiteljstva je absolu» ten pogoj za uspešno realizacijo načrta. Kdor bi jo kalil, bi ogrožal vso akcijo. Deset vne» tih agitatorjev ne more popraviti, kar en sam nasprotnik v naših vrstah lahko stvari škodi. Zato vse pomisleke na stran in vsi na delo.
Plemenito tekmovanje se naj prične pri zbiranju naročnikov med posameznimi šo» lami in okraji, med podeželskim in mestnim učitelj stvom, med tovariši in tovarišicami v Slovenskih goricah in Savinjski dolini, na Gorenjskem in Dolenjskem, ob Dravi in Savi, na, jugu in severu v naših obmejnih krajih.
Računamo v prvi vrsti na ono učitelj» stvo, ki je pokazalo pri agitaciji za Mladin» sko Matico tako izredno vnemo in nabralo impozantno število 20.000 naročnikov. To število imamo pred očmi, ko delamo svojo kalkulacijo. S tem številom naročnikov ra» čunamo kot z minimalnim, nadejamo pa se trdno, da ga kmalu prekosimo. Živo se za» vedamo, da je pri agitaciji za Mladinsko Ma» tico še vedno več kot polovica učiteljstva ostala bolj ali manj pasivna. Primerjajte po» samezne šole in okraje. Kakšne razlike — tudi tam, kjer so gospodarske razmere slič» ne. Ali se varamo v svojem optimizmu, ako računamo, da se bodo tudi ti, doslej pasivni tovariši in tovarišice zdramili in se zavzeli za naša knjižna podjetja? Ali res ni mo» goče, da bi dosegli 30 in več tisoč naročni» kov? Od koga je to odvisno? Edino od od» ločne volje učiteljstva. Naj bi se sleherni od nas zavedal, da z višino naklade raste mož» nost spopolnitve lista, da pomen j a vsak nov tisoč naročnikov nov plus za razvoj lista. Vse drugače lahko list opremimo pri 30 tisoč kot pri 20 tisoč naročnikov.
Z združenimi močmi za skupnim ciljem.
Povdarjamo: vse. prav vse je odvisno od skupne, enotne volje in pripravljenosti vsega učiteljstva, zavzeti se za stvar. Proč s skepso! Kar nihče ne premore na tem polju, premoremo mi, ako se solidarno in z navdu» šenjem lotimo stvari. Vse premalo se še za» vedamo, kaj vse lahko ustvari enotna volja združenega učiteljstva. Vse večjim nalogam bi bili kos, kot je tu stavljena, ako imamo pred sabo jasen, skupen, velik cilj. Naj« skromnejšemu delavcu med nami se podese» torijo sile v zavesti, da vrši na svojem mestu svojo določeno, važno, konkretno nalogo in ga ogreva skupno navdušenje za stvar.
— Prvi skupen nastop učiteljskega dru» štva UJU in hrvatskega učiteljskega društva. V Koprivnici na Hrvatskem se je vršil 7. no» vembra t. 1. 37. občni zbor »Hrvatskega uči» teljskega društva za mesto Koprivnico«, ki je član Saveza hrvatskih učiteljskih društev. Isti dan se je vršil tudi občni zbor »Jugoslo» venskega učiteljskega društva Bratstvo za mesto in srez Koprivnico«. Po končanih obč» nih zborih se je vršilo skupno zborovanje obeh društev, kjer je predaval član HUD Martin Imbrovčan o preizkušanju inteligence otrok v osnovni šoli, a predsednik društva UJU je predaval o bolniškem zavarovanju celokupnega učiteljstva Jugoslavije. Iz skup» nega zborovanja je bila poslana Nj. Vel. na» slednja brzojavka: »članstvo Hrvatskega učiteljskega društva za Koprivnico in okolico zbrano na 37. občnem zboru in članstvo Ju» goslovenskega učiteljskega društva Bratstvo na svojem skupnem sestanku izraža globoko in neomajno zvestobo in vdanost in kliče: Živijo Aleksander I. kralj Jugoslavije in ves kraljevski, vladarski dvor!« Predsednik Hr» vatskega učit. društva Lovro Dolenc, pred» sednik Jugoslovenskega učit. društva Gjuro Peric. — Članstvo je sprejelo brzojavko z navdušenimi vzkliki Nj. Vel. kralju in čla» nom kraljevskega doma. — ¡Brzojavni ipo»
Nastavljenci in-gojenci so mu ob odhodu pripravili prisrčno, a na njegovo izrecno že» 1 jo zelo skromno prirejeno slovo. Še mi je slika tega slovesa pred očmi: Resen mož z dobrohotnim obličjem stoji sredi svojih go» jencev, zdi se mi, da še done njegove besede po dvorani. Kakor da bi slutil bližnjo smrt, je govoril gojencem nasvete za življenje, mi» slim si, da je bila to oporoka dečkom.
Toda usoda ni hotela, da bi užival za» služeni pokoj. Tragika njegove smrti tiči v tem, da si je prvi dan pokoja, t. j. 1. novem* bra nakopal zavratno bolezen, ki ga je spra» vila v Drezgodnji grob. Šel je na pokopališče na grobove svojih dragih, a se je ob slabem vremenu prehladil. Dobil je pljučnico, na» stale so komplikacije radi njegove stare bo» lezni in moral je podleči. Njegova ljubljena soproga mu je skrbno stregla noči in dneve, a vsa ta njena brezmejna požrtvovalna nega, kakor tudi vsa prizadevanja zdravnika spe» cialista niso mogla preprečiti katastrofe. Od» šel je k večnemu počitku k Njemu, ki ga je vse življenje tako častil in usmerjal vse svo» je delo k Njemu.
Njegov pogreb je nokazal. kako so ga vsi cenili in spoštovali. Najodličnejši zastop» niki duhovščine, društev, bivšega oblastnega odbora ter velikega župana, tovariši in znap» ci so se v imnozantnem številu zbrali okrog njegove krste, da še enkrat vzamejo slovo od pokojnika. Pevci »Ljubljane«, »Glasbene Ma» tiče« ter tovariši pevci so mu zapeli dve gan» ljivi žalostinki. Po blagoslovitvi krste mu ie govoril v slovo sedanji upravitelj vzgajali» šča tov. Albin Stritar ob odprtem grobu se je poslovil od njega tov. Ivan Štrukelj, šol» ski nadzornik.
Ob nrebridki izgubi žalujejo v globoki tufii liubliena soproga ter otroci, ki jim je rajnki zasigural trdno bodočnost, nastavljen» ci in gojenci vzgajališča ter vsi njegovi šte» vilni znanci in nrijatelji. Ohranimo tihega, skromnega, a delavnega vzgojitelja v trajnem spominu!	A. S.
zdravi so bili poslani tudi predsedniku vlade gen. Zivkoviču in prosvetnemu ministru Maksimoviču. Tudi te brzojavke je članstvo navdušeno pozdravljalo. — Prvič po ustano» vitvi UJU je priredilo skupno zborovanje hrvatsko učiteljsko društvo in društvo UJU. Pozdravljamo ta prvi skupen nastop, ki naj bi postal temeljni kamen pravega stanov» skega edinstva vsega jugoslovenskega uči» teljstva.
—	Zakon o srbski pravoslavni cerkvi in šolstvo. Zakon o srbski pravoslavni cerkvi ima sledeča določila glede šolstva: V vseh državnih in zasebnih šolah se predava verski pouk v soglasju s pristojnimi cerkvenimi oblastvi ter po odredbah zakonov o teh šo» lah. Učne načrte in programe za predavanje veronauka predpisuje pristojni minister, ozi» raje se pri tem na potrebe verske vzgoje po predlogih sv. arhijerejskega saborja. Za šol» ske knjige veronauka veljajo predpisi zakona o učbenikih. Vse šolske knjige potrjuje sv. arhijerejski sinod glede njihove verske vse» bine. V državnih ljudskih šolah smejo pre» davati veronauk kvalificirani župniki ali po» sebni veroučitelji po predpisih zakona o ljud* skih šolah. Sv. arhijerejski sinod bo skrbel, da so predavanja na pravoslavnih bogoslov» skih fakultetah državnih vseučilišč v skladu z nauki pravoslavne vere. Kadar se pojavijo nesoglasja, sme ukreniti pri ministrstvu pro» svete, da se ta nesoglasja odpravijo.
—	»Popotnik« 3.—4. štev. ¡(dvojna šte» vilka) izide začetkom decembra in to radi tehničnih ovir. Radi bi namreč priobčili tudi nekaj slik, vendar so klišeji zaostali. Zato bo pa decemberska številka čim pestrejša. Z novim letom bo »Popotnik« izhajal redno vsak mesc. Prosimo, da čitatelji in sotrudniH naš sklep upoštevajo. — Uredništvo.
—	Tovarišice, ki imate dekliške krožke naslovite svoja poročila na naslov: Pov. UJU — odsek za gospodinj sko»nadalj evalno šol» stvo (dekliški krožki), v roke tov. A. Cel» narjeve.
—	Tov. Štefanciosi v Donački gori je umrl 8. t. m. sin edinec Dušan. Iskreno so» žalje!
—	Odbor voditeljev in učiteljev kmetsko» nadaljevalnih šol za bivšo mariborsko oblast je imel sejo_ v Mariboru dne 9. t. m. Iz seje se poroča: Število kmetsko=nadaljevalnih šol se je v oblasti pomnožilo na 43. Voditelji in učitelji šol se vabijo, da pričnejo krepko s smotrenim delom in jih naj ne moti ukinje» nje oblastne samouprave. Vodstvo šolstva je od 15. novembra v Ljubljani. Vse prošnje za nabavo učnih pripomočkov so ugodno rešene. Pričakovati je, da se izdajo pomožne knjige in referat tov. Gosaka.
—	Učiteljsko društvo »Jedinstvo« za grad Zagreb i okolicu. Dana 16. novembra 1929. održaje ovo društvo svoju redovnu glavnu skupštinu u Zagrebu u 15/4 sati. u dvo» rani kaptolske osnovne škole, s ovim dnev» nim redom: 1. Otvorenje skupštine. Trideset» pet godina književnoga i školskoga rada Bo» gumila Toni. 2. Uspomeni pok. Mihajla M. Sta» nojeviča, prvoga počasnoga člana ovoga dru» štva. Govori prof. Josip Škavič, predsjednik Povjereništva UJU Zagreb. 3. Početno čita» nje. Predaje Ante Defranceshi, nastavnik učiteljske škole. 4. Zmaj Jovan Jovanovič kao dječji pjesnik. O dvadesetpetgodišnjici njegove smrti — predaje Lujo Krajačič, škol» ski nadzornik. 5. Izvještaji: o radu upravnoga odbora, blagajnički i nadzornoga odbora, za minulu društvenu god. 1928./29.; proračun za 1929./30. god. (Na izvještaje samo rasprava, jer su štampani izvještaji podijeljeni člano» vima). 6. O novom školskom zakonodavstvu. 7. Predloži i eventualija. Za dan skupštine, ukoliko imade ko dužnost. odobren je svima učesnicima dopust: riješenjem Prosvj. odje» Ijenja vel. župana za nastavnica lica na ško» lama i u prosvjetnoj službi, a riješenjem Odjeljenja Ministarstva trgovine i industrije za tamo nadležne zavode. Na skupštini mogu učestvovati i nečlanovi. Za vrijeme skupštine nrimače članarinu blagajnik Matko Zlatic. — U Zagrebu, 21. oktobra 1929. — Za upravni odbor: Ivan Vereš, predsjednik. Viktor Kle» pac, tajnik.
—	Žige morajo zamenjati na šoli upravi» teljstva in krajni šolski odbori. Učiteljska gospodarska poslovalnica opozarja, da se sta» rih žigov ne more popravljati, zato so le ne» potrebni stroški, ako se pošljejo. Pritisnite na kopije naročilnega lista Učiteljske gospo» darske poslovalnice žig in pošljite UGP v Mariboru, katera vam oskrbi nove žige.
—	Belokranjsko učiteljsko društvo. Na prvi seji odbora belokranjskega učiteljskega društva dne 13. oktobra 1929 v Metliki so se izvršile sledeče izpremembe. Blagajniško me» sto je zaradi težkoč v poslovanju.s poštno hranilnico prevzela tov. Korenova iz Drašič. Stanje blagajne je obupno, vsled česar ape» lira odbor še enkrat na vse upravitelje, da pobirajo na svojih šolah vso članarino. (Po» ložnice bodo v kratkem dostavljene. Člana» rina znaša 16 Din mesečno. Plačujte redno in za 1 mesec naprej! Blagajnik je obremenil vsakega člana s 7 Din za Gospodarsko pošlo» valnico. Odpošljite podpisane pristopnice za» njo! Poslužujte se vsi te naše ustanove! Agi» tirajte za Mladinsko Matico in novi mladin» ski list. Prihodnje zborovanje je 8. decembra 1929. v Črnomlju. Priglasite referate ali prak» tične nastope! Glede krožkov počakamo smernic Pedagoške centrale v Mariboru. Kdor ne dobiva redno listov, ali ima kako željo ali pritožbo, naj to javi društvenemu odboru. — Dolenc, t. č. tajnik.
—	Uprava in uredništvo »Našega roda«. Zadnje obvestilo o sklepu ožjega sosveta glede mladinskega lista je bilo v toliko ne» popolno, ker ni registrirala začasnega ime» novanja tov. Ribičiča kot urednika. Njegova funkcija je samostojna. Upravni odbor mu stoji ob strani samo z nasveti. Inače pa je temu poverjeno vodstvo uprave in propa» gandc. V upravnem odboru so poleg pover» jenika Skulja tov.: Vilko Mazi, Rud. Mencin in Jul. Slapšak.
—	Da ovekovečimo spomin pok. tovariša Vrečka na spominski plošči vzornih tovari» šev in tovarišic v bodočem Učit. domu v Mariboru, se je odzval pozivu v »Učit. Tov.« tov. Ivan Zotter, šolski upravitelj v pok. na Gomilskem. Z željo, da bi se oglasilo vsaj še par tovarišev in tovarišic, ki so osebno poznali vrlega pokojnika, želimo tov. Zatter» ju mnogo uspeha.
—	Nove žige naročajo mnogi potom UGP ter z naročilom vpošiljajo stare žige. Starih žigov ni mogoče popravljati — po» sebno pri okroglih je to izključeno. Zato zadostuje, da pritisnete stari žig na obe ko» piji ter pošljete kopiji UGP v Mariboru. To» liko v obvestilo, da ne bo nepotrebnih stroš» kov.
IZVIKXE F1UNCOSKE PASTILJE
VALDA
PRODAJAJO
PROTI NAHODU, KAŠLJU III KATARJU
LEKARNE IN DROOERIJE
Na debelo.
Na drobno.
FR» M.
Modna trgovina in strojno pletenje. Priporoča svojo bogato zalogo pletenin. Okusni vzorci. Zmerne cene. LJUBLJANA. ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 7.
kopito najbolje pri Fr.P.MC, optik
Ljubljana, Stari trg S.
Železna!© mmo
lekarnarja dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. — Naročila točno po povzetju.
Stanovska organizacija UJU
Iz poverlsništva UJU.
—pov. Pevski zbor učiteljstva UJU — poverjeništvo Ljubljana je sklenil prirediti v marcu 1930. turnejo po čehoslovaški repu» bliki. Zadevno informativno vlogo je poslalo poverjeništvo izvršnemu odboru, ki jo bo predložil prosvetnemu in zunanjemu mini» stru.
—pov. Učiteljstvo, ki poučuje na eksku» rendnih šolah na oddelkih za oddaljene, -da» lje srbohrvaščino na več šolah ne prejema pravočasno nagrad. Na izvršni odbor smo odposlali vlogo s prošnjo, da posreduje pri Drosvetnem ministrstvu za otvoritev kredita in redno izplačevanje nagrad. V bodoče naj se take nagrade nakažejo takoj, ko predlože učitelji predpisane prijave. Isto velja za pot» nine okrajnim šolskim nadzornikom.
—pov. »Zvonček«. Na razna vprašanja glede našega stališča napram mladinskemu iistu »Zvončku« pojasnjujemo kratko, da je list, ki izhaja danes pod tem imenom, pri* vatno podjetje, s katerim nima organizacija nobene zveze.
Kakor nobenega drugega od izhajajočih mladinskih listov, tudi tega lista ne smatra» mo kot konkurenčno podjetje lastnemu mla* dinskemu listu. Naš list bo izvrševal svoje» vrstno nalogo, ki jo bodo lahko drugi listi v tej ali oni smeri dopolnjevali.
Zaradi razčiščenja pravne strani zadeve pa smo primorani na razne interpelacije ugo» toviti, da nismo nikomur dali dovoljenja za izdajanje nadaljnjega letnika »Zvončka«, ki je bil last UJU in je bil ukinjen s sklepom delegacijske skupščine, in tudi ne pristanka na izdajanje lista z istim imenom.
Poverjeništvo UJU — Ljubljana.
Iz društev:
Poročilu:
+ Popravek: V »Učit. Tov.« od 31. okto» bra 1929, št. 12. je bilo pomotoma izpuščeno v društvenem poročilu za Ljubljano»okolico vzhodni del, da je isto poročilo o občnem zboru sresk. učit. dr. Ljubljana»okolica, vzh. del — ki se je vršil v soboto dne 12. oktobra 1929 itd.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO» ČEVSKI OKRAJ je imelo svoj redni občni zbor dne 12. oktobra 1929 v Vel. Laščah.
Statistika: V vsem okraju jc 156 učnih moči. Organiziranih je 93. Od teh je bilo na» vzočih 49, t. j. 52-68%.
Situacijsko poročilo: Predsednik tovariš Lulik otvori občni zbor, pozdravi navzoče, zlasti nove člane in preide na dnevni red.
V svojem nadaljnjem govoru graja malo» dušje članstva do društva in organizacije. Skozi vse odborove seje se je vlekla kot rdeča nit stremljenje odbora za ureditev rednega plačevanja članarine, izterjanje starih dolgov in končna ureditev blagajne. Ker se čuti v društvu pomanjkanje malega poslovnika, predlaga, naj bodoči odbor izdela, današnji občni zbor pa naj sprejme sklepe, ki bi se po» znejc sprejeli v ta poslovnik, in sicer:
1.	Dolžnosti članstva za obisk zborovanj.
2.	Ureditev rednega plačevanja članarine.
3.	Določi naj se, oziroma potrdi višino dnevnic za seje širjega sosveta in delegatov.
Tajniško poročilo: Izobraževalno delo društva se je skušalo koncentrirati v samo» izobraževalnih krožkih, ki se pa pri nas niso hoteli uveljaviti. Krožkovi sestanki so bili 3. Obravnavalo se je moderno in kmetijsko na» daljevalno šolstvo. Odborovih sej je bilo 8, zborovanj 4. Zborovanja so bila razmeroma povoljno obiskana. Na dnevnem redu so bila sledeča predavanja: Tov. Kobal — O našem šolstvu z ozirom na gospodarske razmere na» šega naroda. Tov. Hogler — Osnovno šolstvo v Nemčiji. Tov. Kmet — Poučna ekskurzija na Dunaj. Tov. Pahor — Umetnost in nje po» men za vzgojo. — Društvo je štelo ob zad» njem občnem zboru 72 članov, med letom na» raslo na 93 članov.
Blagajniško poročilo: Blagajniško poro» čilo priča o dobrem stanju društvenih financ. Sprejet je blagajničin predlog, da ostane tudi za prihodnje šolsko leto dosedanja članarina letnih 180 Din, da ne zabrede društvo v dol» gove.
Tov. pregledovalki računov sta pregledali račune in našli vse v najlepšem redu.
Tov. Ločniškar predlaga celokupnemu odboru iskren absolutorij. Sprejeto.
Volitve: Volitev novega odbora se je vr» šila po listkih. Konstituiral se je sledeči od» bor: Predsednik A. Lulik; podpredsednik H. Kmet; tajnica A. Čokova; blagajničarka N. Klunova; odborniki: F. Ločniškar, V. Koutny, F. Peček. Namestniki: P. Kosova, P. Stolfova, A. Peterlinova. Pregledov, računov: M. Krei« nerjeva, T-. Bellingerjeva.
Poročilo o skupščinah in sejah širjega so» sveta je podal tov. predsednik. — Tov. Pe» terlinova je poročala o Samopomoči.
Sklepi: 1. Članarina se plačuje 3 mesece naprej. 2. Kdor 3krat zaporedoma brez teht=> nega vzroka izostane od zborovanja, se iz» ključi.
Oselme zadeve.
—i S kraljevim ukazom so upokojene učiteljice: Lukman Marija, Ljubljana; Leze» ljak»Bajer v Litiji; Lokar»Kunej Angela v Št. Juriju pod Kumom; Šonc»Drnovšek Franja v Jarenini; Kersnik Alojzija v Radomljah; Mihelčič * Kovačič Matilda v Ljutomeru; Abulnar Marija v Ljubljani; Koprivc»Šume» njak Marija v Ščavnici in Savič»\Vach Marija v Mariboru.
—1 V učiteljsko službo so sprejeti: Jaz» bec Ludvik v Strojini, okraj Dravograd, Kržišnik Gustav v Čemeči vasi, okraj Krško, Martinšek Marija v Štrekljevcu, okraj Črno» melj, Izlakar Rastislava v Bogojini, okraj Dol. Lendava.
— Usposobi jenostni izpiti učiteljstva.
Pri usposobljenostnih izpitih, ki so se vršili na moškem učiteljišču v Ljubljani v času od 4. do 12. t. m., so bili usposobljeni: Berce Viadimir, Černelč Božidar, Dodič Ivan, Gra» belšek Karel, Grum Ivan, Korbar Vladimir, Košmerl Vinko, Pergar Viktor, Prešern Adolf. Rataj Oskar, Roje Arnelij. Škafar Ivan« Švigelj Viktor, Tratar Josip, Završnik Albin, Zupančič Josip. lAmbrožič Angela, Avsec 'Nada, Benedik Stana, Bernik Irma, Bevka Ivana, Bezeljak Marija, Božič Anto» nija, Brecelj Vera, Cindrič Terezija -Čadež Marija, Demonte Margareta, Engelman Via» dimira, Gabrejna Ivana, Gostinčar Danica, Hauptman Zora. Havne Adela, Hladnik Ju» lija, Ibrsil Natalija, Inglič Marija, Jerše Da» nijela, Jezeršek Vera, Jurca Marija, Kastelic Matilda, Kerševan Ida, Kravcar Jedert, Kri» štof Vera. Kunčič Antonija, Lavrin Katarina, s. Lesjak Frančiška. Leskovec Friderika, Ma» rok Boža. Modic Olga. Nartnak Marija, Pav» lovčič Neža, Perčič Angela, Pettauer Ana, Prešern Štefanija, s. Rihar Alojzija, Rus Sta» na, s. Schinko Marija, Škulj Vladimira. Slap» šak Stanislava, Strehovec Pavlina, Šuman Elizabeta. Šumi Gabrijela, Šušteršič Franja, Tavželj Avrelija, Terček Angela, Urbančič Justina, Verdir Ana. s. Žargi Elvira, Žitnik Franja in Žlebnik Josipina. — Trije kandidati in dve kandidatinji so bili reprobirani.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
Nove knjige*
—k Nove muzikalije. Ravnokar sta iz» šla dva zvezka ljudskih pesmi, ki jih je za koncert priredil kapelnik dr. Jos. , Čerin. Zvezek »Miljenci« obsega 15 pesmi, »Iz vrela ljubavi« pa 17. Prvi stane 32 Din, drugi 40 Din. Naprodaj v Učiteljski knjigarni.
Listnica uredniškega odbora.
Seja 12. novembra 1923.: Odklonjeni so bili zaradi prostora, oziroma ker nimajo tes» nejšega stika s strokovnim ' listom dopisi: »Umna kuncereja«, »Velesejm 1930.«; nada» lje, ker niso za objavo v predloženi obliki: »Nekaj o pravicah in dolžnostih šolskih upraviteljev«, »Izjava« tov. T. S. Zadnji do» pis pride pred ožji in širji sosvet — glej da» lje zapisnik teh sej. — »Ali odpade ura, če veroučitelj iz kakršnegakoli vzroka ne pride k pouku«, pride v sejo šol. upr. odseka. — »Kmetijsko»nadaljevalne šole«, dopis je od» ložen zaradi posebne akciie poverjeništva.
MAU OGLASI
Mati «Kisot, ki «iažijtt * posreriovidn« tu seeisjnt »jm««b« obiiantr», *Sfcka hesod* i«) t>tv.
«s««ek Di« g-—.
Naročniki »Fromovih stavnic« dobe za kompletiranje črk stavnic par abecede (ce» lotna velika in mala z ločili) na kartonu za 1'25 Din. Poslužite se ugodne prilike in naro* čite takoj po UGP!
Na d
i«
za
š mladinski list!
Na delo za „Naš rod
Organizirano učiteljstvo stoji zopet pred pomembno nalogo, pred novo preiz« kušnjo svojega idealizma in stanovske za« vednosti Ustvariti hočemo vzorno literarno podjetje, kakor ga premore le učiteljstvo, ki je enotno organizirano; ustanoviti hočemo mladinski list s katerim se bomo lahko po« našali pred svetom.
Zadnja leta se je v naših vrstah vedno živahnejše pojavljal klic po sodobnem mla« dinskem listu. Mnogi so si ga zamišljali kot nadomestilo za šolske čitanke. Misel šolske« ga lista ni bila izvedljiva. Računati nam je z dejstvi. Poleg čitank kot dopolnilno čtivo pa si gotovo vsak učitelj brez izjeme želi mladinski list, ki bi bil dostopen vsej mla« dini, ne le otrokom imovitejših staršev.
I. Kako rešimo najtežji problem.
Najresnejši problem za snovatelje lista je bil gotovo ta, kako list tako poceniti, da bo dostopen masi naše mladine. Samo eno pot, en izhod so videli: apel na idealizem, stanovsko požrtvovalnost in zavednost slo« venskega učiteljstva. Računali so z enodušno njegovo voljo, zavzeti se za stvar in z viso« kim številom naročnikov, z visoko naklado omogočiti čim nižjo ceno lista. Z mesečnim pobiranjem naročnine se naj bi agitacija za list še bolj olajšala.
Seve je vsakdo upravičen, da vpraša, kaj nam mladinski list, za katerega se naj za« vzame, obeta in kakšno nalogo so mu snova« telji stavili.
II. Naloge našega mladinskega lista.
List mora biti tako urejevan, da ga bo sleherni učitelj lahko z veseljem in mirno vestjo priporočal. Ali pa je to sploh mož^io pri različnih naziranjih in vzgojnih težnjah učiteljstva? To možnost more zanikati le oni, ki ne priznava, da ima učiteljstvo skup« ne vzgojne naloge in cilje. Mi vsi pa smo prepričani, da je ono, kar nas tu druži, mno« go jačje in globlje od onega kar nas loči in da drugače niti biti ne more.
List kot opora in dopolnilo učiteljevega šolskega dela.
Bodi, da je posamezni učitelj v svojih pedagoških nazorih še tako konservativen, vendar bo vsakemu dobrodošel spretno ure« jevan mladinski mesečnik, ki bo prinašal življenja in pobude v enolično vsakdanjost naše šole in služil v poglobitev šolskega po« uka. Seve bo moral list, ki bo hotel ustreči tej nalogi, stati v živem notranjem odnosu do šolskega dela in življenja. Moral bo pri« našati sestavke iz vseh področij učnega pro« grama, in sicer v živih, plastičnih, iz življe« nja zajetih slikah.
Učil nas bo spoznavati ožjo in širjo do« movino, njene zanimivosti, krasote in zgodo« vino, naravo in njene tajnosti, čudese stvar« stv*i in tehnike, vodil nas bo v delavnice obrtnika, v tovarne in rudnike, v mesta in na kmete, da spoznamo našega človeka in njegovo življenje ob svetkih in petkih, v trpljenju in veselju, da bo zbliževal stanove in brate na jugu in severu. Spremljal nas bo tupatam v svet, da spoznamo druge pokra« jine, življenje, gospodarstvo, kulturo drugih narodov in se učimo od njih za lastni napre« dek, da spoznamo usodo svojih rojakov v tujini in preko morja.
Po vsej svoji vsebini mora navajati mla« dino k lastnemu udejstvovanju in razmiš« ijevanju.
List kot sodoben informator in glasilo mladine.
Od lista pričakujemo, da bo v najbolj« šem smislu sodoben. Kar svet razgiblje, kar soodloča naš razvoj kot narod in država, vsi veliki dogodki, narodni spominski dnevi, spominski dnevi naših velmož, vse mora od« mevati v listu, v vsem, kar se važnega in znamenitega dogaja doma in v svetu, nas mora informirati v besedi in sliki. Navezati naj skuša čim ožje stike z mladino, pritegne jo naj k sodelovanju in ji odkaže njen koti« ček, da se razvije čim tesnejše osebno raz« merje med njima in bo mladina smatrala list
kot svoje glasilo in svojega prijateljskega svetovalca.
List kot vzgojitelj mladine k narodni in kolektivni zavesti in srčni kulturi.
Solnca, veselja in toplote mora prinašati list v otroška srca in domove ter srčni iz« obrazbi in vzgoji značaja posvetiti vsaj isto skrb kot umski. Temu primerno mora biti tudi njegova vsebina raznovrstna, ne le zgolj realistična, ampak tudi taka. ki bo neposred« no vplivala na srce in voljo, vzgajala k pra« vemu tovarištvu, napram egoizmu in mate« rialističnemu individualizmu sedanje dobe navduševala mladino za svetle vzore, po« glabljala zavest skupnosti, dolžnost medse« bojne samopomoči, ter jo pripravljala za ko« lektivne naloge v narodnem in državnem in stanovskem občestvu.
List kot vzgojitelj naše mladine imej odločno nacionalno linijo — ne v smislu zbu« janja slepih strasti in nekritičnega samoobo« žavanja, ampak v pozitivni smeri, da se bo narodno čustvovanje javljalo v tvorni lju« bežni do domovine in globoki zavesti odgo« vornosti napram narodni celoti, da se bo iz narodnega čuvstvovanja neprestano rodilo veselje do požrtvovalnega dela za skupnost in se bo iz njega porajala zavest duhovnega in kulturnega občestva vseh rojakov, tudi onih preko državnih meja in naših dolžnosti napram njim. Primorska in Koroška in usoda naših bratov tam morajo postati našim srcem vse bližje kot so danes.
List kot vzgojitelj kmetske mladine.
List naj si prizadeva dobiti obiležje pri« srčne domačnosti, naj posveča nekaj pozor* nosti narodni umetnosti, priobčuje v dobri izberi narodno blago, ljudske pripovedke, popevke, reke, slike iz življenja in običajev našega kmeta, da najde pot do srca našega ljudstva ter postane vez med šolo in domom in pravi ljudski list. Dobro se mora zavedati, kdor ga urejuje in našo kmetsko mladino vzgaja, kateri so moralni pogoji gospodar« skega napredka našega kmetskega stanu, kje so globlji viri moralnih njegovih sil. So tra« dicije, ki jih moramo brezpogojno spošto« vati. Kar je narodu sveto, mora biti nedotak« ljivo tudi vzgojitelju. V mladini je treba ohraniti in utrjati spoštovanje do kmetskega poklica, veselje in voljo do kmetskega dela. ki je in ostane težko delo ter smisel za kmet« sko preprostost, ki odklanja kvarne razvade in vplive moderne civilizacije.
III. Psihološko in umetniško merilo pri izbiri gradiva.
Pri urejevanju in izbiranju gradiva se bo moral urednik ozirati na dejstvo, da bo imel list čitatelje različne starosti, duševne zrelo« sti in zanimanja ter upoštevati psihološka iz« kustva in opazovanja. Vsaka starostna stop« nja mora priti na svoj račun. Za najmlajše čitatelje bi kazalo določiti- poseben del lista, ilustrativno posebno Ibogato opremljen. Tu bo pravljica, basen, otroška pesem slej kot prej zavzemala odlično mesto. Za višjo stop« njo osnovne šole. kakor tudi za meščansko in nižjo srednjo šolo, pa bo realistična snov morala prevladovati, vendar se leposlovje ne sme zanemarjati. Povesti, zajemajoče snov iz sodobnega življenja ali zgodovine, dobri potopisi bodo našli hvaležne čitatelje med mladino in starino. Da imajo dekleta na višji stopnji tudi že svoje od fantovskih različne interese, se ne bo smelo popolnoma prezreti. Pomislimo samo na ročna dela za ene in za druge. List mora enim kot drugim postati vodnik v stremljenju po samoizobraz« bi in samovzgoji.
Vsi leposlovni prispevki morajo imeti svojo literarno vrednost. Tu veljaj priznano pravilo, da je najboljše komaj dovolj dobro za mladino. Ob prispevkih najboljših naših pisateljev naj si izobrazuje svoj okus, da se bo učila ločevanja med pravo literaturo in šundom.
Ista načela veljajo za opremo, ilustracije in umetniške priloge, ki jih želimo čem več v listu. Vse slike naj bodo umetniške kako« vosti in list naj vrši tudi v tem pogledu svojo vzgojno nalogo.
Po možnosti naj stoji v vsaki posamezni številki ena vodilna misel, kak motiv ali do«
godek v ospredju, tako, da dobi številka vse« binsko in ilustrativno nek enoten značaj.
Razumljivo je samoposebi, da list ne more že v prvih številkah ustreči vsem stav« Ijenim programatičnim zahtevam, spopolnje« vati pa se mora od številke do številke s so« delovanjem učiteljstva, kojega nasveti bodo dobrodošli in se bodo upoštevali.
IV. Cena in obseg lista.
Ako hoče list ustreči stavljeni nalogi, mora izhajati v primernem obsegu in pri« merni opremi. To je brez nadaljnjega uteme« ljevanja jasno. Računati moramo najmanj z dvema tiskovnima polarna, t. j. z 32 stranmi za poedino številko. To je najmanjši obseg, ki nam še dopušča resno izvajanje programa. Žalibog pa pri takem obsegu in pri količkaj čedni opremi ne moremo izhajati z mesečno naročnino enega Din, kakor se je prvotno določilo. Na podlagi tiskarniških ofert smo primorani določiti naročnino na 1 Din 50 pa« ra za številko.
Težko smo se odločili za to zvišanje, a drugega izhoda kratkomalo ni ilo. Vemo, da bo pri tej naročnini stalo mnogo večjega na« pora, nabrati zadostno število naročnikov in da bo treba iskati drugih virov, da se tudi najsiromašnejšim učencem omogoči naroči« tev, vendar smo prepričani, da odločna volja premaga tudi te težkoče.	—c—.
Organizacija naročanja našega mladinskega lista.
Ugibali smo na vse strani, kako bi kar najbolj poenostavili organizacijo naročanja, da bi bilo delo tovarišev, do katerih gredo te skrajne nitke poslovanja, združeno s kar najmanjšo zamudo in najmanjšimi žrtvaini. Vsi predlogi in vsi osnutki so poudarjali, da brez potrebne evidence ne more in ne sme iti. Tako smo razposlali te dni na posamezne šole potrebne formularje za poverjenike in razrednike.
Na vsaki šoli bodi en sam poverjenik, ki stoji v direktnem stiku z upravnim odbo« rom lista. On prevzema list in ga razdeljuje po razredih, izvršuje naročila in vplačila na upravo, odnosno na poverjeništvo, kakor tudi eventuelne reklamacije. Poverjenik do« bi naročilr.e dopisnice in položnice, naročil« niče s kontrolnimi znamkami pa porazdeli razrednikom.
Razrednik vpisuje v naročilnico naroč« nike, kakor se priglašajo. Naročniki morejo biti poleg šolske mladine tudi druge osebe in korporacije. Toda naroča nai list izključno le pri poverjeniku domače šole in ne narav« nost pri upravi lista.
Vsakemu naročniku pripada za letos 7 kontrolnih znamk, označenih s posameznimi meseci, v katerih bo izhajal list. ¡Pri vplačilu naročnine za poedin mesec odreže razrednik pripadajočo znamko in jo izroči naročniku, c'a se ta lahko izkaže doma o uporabljenem denarju, odnosno. da ima tako nekaj v roki, s čimer more terjati plačani izvod lista. Da se te znamke, ki .so zaradi štedenja že do« vol i majhne, ne izgube, dobe naročniki v Prilogi 1. lista izkaznice, na katere bodo pri« lepljali znamko poleg znamke.
Kadar prejme naročnik list, uniči razred« nik odgovarjajočo znamko s tinto, štam« niljko ali kako drugače, da si tako ohrani kontrolo in izključuje vsako nerednost. Od« raslim naročnikom seveda ni treba dajati znamk, ako iih ne zahtevajo. V tem primeru razrednik prečrta odgovarjajočo znamko počez, nri oddaii lista pa navzkriž.
Pa bo še rekel kdo, čemu znamke in za« kaj niso kar perforirane in celo olepljene. Glede poslednjega je treba povedati, da bi nas samo perforiranje stalo blizu 2000 Din. Kar pa se znamk samih tiče, bi veljalo še nodčrtati vzgojni moment. Otrok bo gotovo bolj vesel, da bo imel nekaj v rokah, pa naj ie to še tako drobno in skromno, s čimer bo od meseca do meseca pričakoval svoje glasilo. Starši pa bodo tudi raje dali ta pol« drugi dinar, ko bodo videli, da pojde tja, kamor je namenjen.
Poverjeniki in razredniki seveda niso strogo vezani na naše naročilnice, znamke in izkaznice. Morda najde kdo še kaj bolj«
šega in enostavnejšega, glavno je, da se ohra« ni evidenca in izključi vsaka nerednost, ki bi zlasti utegnila nastati s premestitvijo tega ali onega tovariša med šolskim letom. Za nas je najvažnejše, da dobimo točna naročila in vplačila do termina, ko je treba določiti nas klado in to je najkasneje do 22. dne vsakega meseca. (Izjemo tvori ta mesec, v katerem teče termin do 29. novembra). Negotove na« klade ne moremo in tudi ne smemo riskirati, da ne zabredemo v dolgove in ne upropasti« mo lista. Pri skrajno nizki naročnini, kakor smo jo določili za list s prvotno vsebino in dostojno opremo, bo treba pač gledati, da bomo izhajali in da se prebijemo preko za« četnih težav.
Ko poteče razrednikom rok za nabiranje (ta mesec izjemoma 27. november), izroče poverjeniku število naročnikov za dotični mesec in pripadajoči znesek (najbolje s pis« menim potrdilom!). Poverjenik ugotovi šte« ^vilo vseh naročnikov na šoli ter ga javi po naročilni dopisnici (znamko si odračuna) po« verjeništvu, to pot najkasneje do 29. novem« bra, istočasno pa odpošlje tudi odgovarjajo« čo vsoto po položnici. Naročil brez vplačane naročnine ne bomo uvaževali. Pošiljali bomo tedaj le toliko izvoldov, kolikor bo vplačanih! Vsaka reklamacija v tem pogledu je torej brezpredmetna. Predpogoj obstanku in pro« spevanju lista je v redu in točnosti poslova« nja. Tega principa ne smemo kršiti za nobeno ceno, zato ga bo treba izvajati z železno do« slednostjo.
Poverjenikom nujno svetujemo, da ne zavržejo priznanic, na katere edino se mo« rejo sklicevati pri event. reklamacijah. Zelo umestno je tudi, da si zabeležijo, koliko li« stov dobi vsak posamezni razred. Pri pre« jemu lista naj takoj ugotove, je li pošiljatev v redu. Reklamacije uvažujemo najdlje 8 dni po ekspediciji.
Zamudniki z naročili se bodo upoštevali le v toliko, v kolikor bo to omogočala na« klada. Po izvršeni ekspediciji pridejo na vr« sto šele v prihodnjem mesecu.
Naročnikom, ki bi se prijavili med le« tom in bi želeli dobiti tudi številke za nazaj, bomo radevolje ustregli, kolikor bo to mo« goče v obsegu zaloge, ki jo bo javil sproti »Učit. Tovariš«. Take naročnike naj razred« niki posebej javijo poverjeniku. Ta pa naj na naročilni dopisnici v zato pripravljenih ko« lonah točno označi za katere mesece velja naročilo in koliko izvodov je naročenih za tx»edine mesece, da ne bo zmede in nepo« trebnega pisarjenja. Cena listu ostane tudi za naknadne naročnike enotna, t. j. a 1"50 Din.
Uprava sprejema samo enomesečno na« ročnino, odnosno tudi naročnino za že izišle liste, ker bi sicer pri tolikem prometu zašla v prevelike komplikacije. Imamo torej samo mesečno naročnino, ne pa tudi celoletne, ali polletne in četrtletne. Razrednikom pa zato ni treba odklanjati vplačil za več mesecev naprej. Takim naročnikom odrežejo (odnos« no prečrtajo) pač toliko znamk, kolikor jih vplačajo, shranijo pa denar sami ter ga iz« ročajo poverjeniku šele v poedinih mesecih. Siliti se torej ne sme nikogar, da bi vplačal naročnino za več mesecev naprej.
Tovariši, tovarišice, storite vsak po svoji najboljši moči, da bo že prvi rezultat sub« skripcije pokazal kar najbolj zadovoljiv uspeh. Ne zadovoljite se s tem. da samo otrokom poveste par besed in jim priporo« čate, da prineso ta poldrugi dinar. Govorite tudi s starši in jim razložite veliki pomen naše kulturne akcije. Za najbednejše pa pri« redite kako igrico, ali pa stopite do tega ali onega imovitejšega prijatelja šole. Ne stra« šite se teh žrtev, ki jih prihodnji mesec ne bo več toliko treba, ker se bo list že sam najbolje priporočal, kakor so se priljubile mladini publikacije Mladinske Matice.
—az—.
FOTO.APflBATI IM FOTO-POTREBŽČINE
se dobijo v največji izbiri in po najugodnejših cenah
v drogeriii „ADRIA" 1
LJUBLJANA Selehburgova
Mr. Ph. S. Borci«
sr
Kje dobite pecivo! Pri peku. Kje dobite uro? Pri urarju.
Kje dobite radio-aparat in njega potrebščine?
RADIJSKI ODDAJNI POSTAJI

		iV;^".' vv „•■	<- ¡"v~ '■■:, y-,'?* ;	, j»	wiíiUfe ' • ' V"
				• -	V:
Obrnite se v vseh primerih na nas

MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 37
////
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 5
I Pisarniške potrebščine
Ogljeni papir Barvni trakovi Strojepisni papir
Voščeni papir	Zvitki za blagajne
Kožnati papir	Zvitki za hektograf
Barve za vse aparate Sesalni papir
IM Baraga. 5¡n
Postrežba toEna 1 Telefon 2980
Nizke cene!
1
SkliKan
- Normbarve
za Ostwaldov nauk o barvah
izdelane po navodilih gospoda tajnega svetnika profesorja Ostwalda.
■55 Ceniki na zahtevo. 565i
Edini tvorničar:!
GÜNTHER WAGNER
HANNOVER IN DUNAJ
Nudite otrokom veselje do učenja. Obranite jih zdrave s telesno nego.
Nova otroška pisalna mizica
ki se da uravnati za starosti otrok od 6. do 18. leta uztreza vsem pravilom o pravilnem držanju telesa pri učenju ter je obenem shramba za šolske potrebščine.
Mizice izdeluje tvrdka
I. REPŠE, LJUBLJANA
tvornica pohištva Dvorni trg SI. 1.
¡Najboljše kupite!|
^	Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo,	t
3	puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate,	^
31	ovratnike, srajce, Sifone, glote, čipke, vezenine,	g
^	gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike,	^
športne ter toaletne potrebščine samo
l Josip Peteline, Ljubljana
Si blizu Prešernovega spomenika, ob vodi.
i^niiAnininininijfininiJftnini/ftjftniTfiiiMJftJiviijftniTftjftJiviiJfif
E IE
Cenjenemu učiteljstvu
nudim največjo izbiro krasnih damskih plaščev, oblek, zimskih sukenj in treneh-coatov.
Olajšana plačil» brez. povišanja cen.
FRAN LUKli
STRITARJEVA ULICA
POZOR! Za šolske sobe, pisarne in telovadnice najboljše, najpripravnejše in najcenejše so JUGO-XUC peii (pravi domači izdelki), ki jih izdeluje in popravlja edinole domača tvrdka
JUGO-LUC, LJUBLJANA
Puharjeva ulica štev. 3
Zahtevajte cenike!	Zahtevajte cenike!
Hotel .TRATNIK'
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe
IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE
„ELITE"
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA9
prodaja damske, moške in «le&ke konlekci|e. »A DEBELO!	NADROBNIH
PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MERI!
★
L MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRO SI. 15
DEŽNIKI
Na. maio. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon step. 2.282.
Priporočams tvrdke. fei inserirajo v našem olasilar
mm
i©.®SËP©

Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
ásP
SKsî
tê 18