NHOH 01 IUU "ESftiiii spravni odbor ^DNIŠKI odbor Sl*VK0 KNAFELJ IJA: Redakcijski ODBOR ommmnB V primerjavi z istim obdobjem leta 1963) so doseženi sledeči rezultati v prvih v/ lesene srnuči metalne smuči plastične smuči smučarske, palice drugi zimsko - športni proizv. telovadno orodje vodni šport športne igre ............. reketi - badminton reševalne naprave drugi proizvodi usluge 1 i ■ t Vse skupaj po PLC •.. • ' •••■'■ -Tr... Vse skupaj po prodajni ceni devetih 1963 mesecih poslovanja: 1964 indeks 500.327 605.470 127 105.741 109.255 102 9CG 1.120 114 50.995 30.003 59 21.703 14.476 67 54.3C1 01.336 150 27.700 23.215 80 9.097 9.077 100 17.274 13.804 80 43.069 70.542 161 0.576 11.215 131 23.341 30.070 129 943.097 1,159.583 123 994.122 1,240.312 124 ■ • - Plan proizvodnje, ki znaša po družbenem palnu po prodajnih cenah 1,470,000.000.-din, je s stanjem 30. IX. 1964 izpolnjen 84 c/o, računano na dinamični plan za devet mesecev pa je izpolnjen.112 Ni pa izpolnjen interni plan, ki je bil postavljen po sklenjenih pogodbah za izvoz in domači org, zaradi zastojev v prvem Polletju. .. c I ^ jroaap ■ fakturirana prodaja po prodajnih cenoh je v prvih devetih mesecih znašala: 1963 1964 indeks •v - lesene smuči 340.970 591.330 173 metalne smuči. . . 146.627 139.919 46 — plastične smuči 150 1.512 10 — smučarske palice 40.222 15.457 38 drugi zimsko - športni proizv. . 10.904 10.231 94 — telovadno orodje = 57.741 • 76.721 133 *— vodni šport 37.626 18.336 31 športne igre 'MO. 605 10.490 , 98 — badminton reketi 22.785 25.448 ‘lil reševalne naprave 54«739 69.344 126 drugi proizvodi 9.808 12.290 125 usluge ' 23.936 31.728 132 Skupaj proizvodi 756.193 999.041 132 trgovsko blago 4.538 . 8.073 178 material 7.972 22.456 282 odpadki • 698 904 130 ^sa prodaja skupaj 769.401 1,030.474 134 s=sar;r-4- Plan prodaje po družbenem planu je izpolnjen 72 fot dinamični plan za devet mese- j cev pa 96 fo. Neizpolnitev družbenega plana prodaje ni problematična ker je za na-j še podjetje žq stalni pojav, da se prodaja zimsko - športnih proizvodov vrši šele | v drugem polletju, za domači trg pa celo sacio zadnja dva meseca v letu. Plan pro-t daje bo s prihodnjimi meseci dosežen in presežen, ne bo pa realiziran interni plaij zaradi že omenjenih vzrokov v proizvodnji. Da v letošnjem letu ni dosežena slabša dinamika prodaje je razvidno iz primerjave prodaje: 1963 1964 indeks domači trg 216.345' 300.275 134 izvoz 525.838 709.104 135 za lastne potrebe 25.218 21.094 84 Skupaj 769.401 1,030.474 134 a3r3saraiafc.-jf;t3Br:«K3B8t'cta5ot-s»areataB Izvozna obveznost po družbenem planu za leto 1964 znaša 700,000 USA s 30. IX. 1964 je plan izpolnjen 86 % oz. 603.957 0. Primerjava z letom 1963 je: - izvoz v USA $ do 30. IX. 1963 470.005.- * izvoz v USA # do 30. IX. 1964 603.957.- Izvozni plan pa je z oktobrom že dosežen in tudi presežen« iU _: ,~(i JTK CD o K Primerjava osebnih dohodkov z letom 19S3 je sledeča: 1963 povprečje 30. IX. 1%4 1. povprečni osebni dohodki netto na mesec 34*112 -.42.224 S- - od 15.000.- do 20.000.- din 1963 9 1964 4 - od 20.001.- do 25.000.- din 46 21 - od 25.001.- do 30.000.- din 74 42 - od 30.001.- do 40.000,- din 126 - 115 - od 40.001.- do 50.000.- din 41 105 - od 50.001.- do 60.000.- din 16 56 - od 60.001,- do 80.000.- din 14 38 - od 80.001.- do 100.000.- din 5 8 - nad 100.000. - din 4 7 i Znano nam je, da je bila izvoljena tov. Vlasta Vidic - vodja kadrovsko splošnega sektorja - kot delegat za 8. kongres ZKJ za Radovljiško občino. V zvezi s tem jo je naše uredništvo prosilo za razgovor v obliki intervjuja? - "Tov. Vlasta, kako da ste bili prav Vi izvoljeni za delegata?" - "Bila sem. presenečena, ko so mi komunisti radovljiške občine zaupali to poslanstvo. Na vprašanje kako da sem bila ravno jaz izvoljena je težko odgovoriti« Tu je predstavnike komunistov gotovo vodilo načelo enakopravnosti in moje večletno sodelovanje v občins. komiteju in v ostalih družbenih organizacijah." - "Zanima nas, kaj ste predvidili za program razpra.ve?" - "Ker bo kongres tudi zasediil ločeno po raznih komisijah je s tem dana možnost diskusije slehernemu delegatu. Na 8. kongresu ZKJ bom razpravljala vpliv osebne potrošnje na vpliv dviga produktivnosti." - "Kaj pričakujete od 8. kongresa ZKj?" - "Priprave na terenu so nenehne. V predJ-kongresni aktivnosti pa je bil dan predvsem poudarek na predlog sjjrememb in dopolnitev statuta ZKJ, Vzporedno se je razpravljalo o aktualnih družbeno ekonomskih vprašanjih ne samo v ZK ampak v vseh samoupravnih organizacijah, zlasti v SZDL, sindikatih in skupščinah, kjer je bila da prava smer za nadaljno —G i-0 delo in usmerjenost ZK pred 8. kongre-som. - "Kako tolmačite vašo veliko odgovor— j nost kot delegat na kongresu?" - "Komunisti radovljiške občine so mi z| izvolitvijo nalomili veliko odgovornost, zk'zastopanje stališč in odvijanje polit-tičnega in gospodarskega življenja ter | perspektivnega razvoja tega področja naj samem kongresu. Odgovornost za pravilnoj usmerjenost stališč ZK v predkongresni j aktivnosti pa je. bila podvojena za vse j člane zveze ravno v tem času in prav tožilko truda bo treba vložiti po kongresu! za razvijanje demokratičnosti in utrje-j vanju gospodarskega razvoja. I od! - smučarski obrat .............. 165 $| J - splošni lesni oddelek ......... 163 % I - lesni obrat .................. 147 - ..ikovinski obrat ............... 156 - sedlarski obrat ............. 168 - P0DJ3TJE SKUPAJ ................'163 izvršitev plana proizvodnje -atelii za PC Obračunska enota I II III IV v VI VII VIII IX Skupaj °/o Smučarija 69 85 97 lo8 lo5 125 63 125 142 lo2 Spl, les,obrat 121 144 17o 132 121 117 88 112 lo2 123 Kovin, obrat 12o 77 17o 165 14o 111 154 138 165 133 Sedlar,obrat 128 133 152 140 136 86 83 74 119 117 SKUPNO 76 86 lo6 111 lo9 12o 72 122 135 105 1- II. ; III 1 IV ! v ■ VT VII VIII IX X ,3 im ■ — i —j I •( I » 2G0 150 125 loo- 166,5 13o | 136,7 13.jM-"l 147,4 &>o,t J.o6,1; . ^•g^rfeč jr...lata. -123... ui 1 j. 93,7 83,7 76 1° fe6 % | lof }lllt lo9% 12o/0 12?o \22% :135^ ' i To porjeni, da, je bil III,četrtletni plan dosežen lo5 %, v odnosu na letni plen pa 73,5 % ( letni plan 1,472 milj, izdel. v 9 mes. 1,154 milj),' Iz gornjega prejgl leda je razvidno, da bo podjetje izvršilo plen oz«.da ca b° proce^lo za približno) 8 do lo fo, V zadnjem polletnem poročilu je podjetje kot celoto, izvršilo plan proiz-s vodnje s 101,5 $ ali od polovice letnega plana v vrednosti 736 milj. din je bilo izdelano,izdelkov za 748 milj. din. Smučarski obrat sam ni v I. polletju po vrednosti dosegel planirane višine, temveč le 93,5 % ali 555 milj. din v primerjavi s planom 563 milj. din. Vzrok za to je bil že opisan v polle_t nem poročilu- to je šibka proizvodnja v prvih treh mesecih zaradi pon en j ko- ; nja reprodukcijskega materiala. V pol-* letju smo resno pregledali še ostale obveznosti izdelavo smuči za izvoz v II. poli. in ugotovili, da so potrebni maksimalni vsestranski napori, da bomo vključno z mesecem novembrom z naročenimi količinami za izyoz gotovi, Takoj se je startalo na večje proiz — vodne količine, tako da jo bilo konu-lativno razmerje planiranih in izdela nih smuči dosti zbližano«. I lese c Le sene Metalne Mladinske SKUPAJ I. 5.734 47o _ 6,254 II. 8,oo2 429 — 3.431 III. 8.8o9 6o9 191 9.6o9 IV. 7.79o 3o9 374 8,973 v. 7.759 3o6 4. lo9 12,674 VI. 3.964 91o 5.575 15,449 VII. 4,443 415 2.464 7.322 (dopusti] VIII. e.4oi 1.158 5.153 14.712 IX , /i 9,963 1.137 4.623 15,733 i SidJPAJ par 69.92o 6.743 22.494 99.157 - —L I I to vrednosti je od 1,126 milj« letnega j plana izdelano v 9 mesecih 365 milj. i ali 77 % letnega plana ali lo2 7° tri-j Četrtletnega plana. To pomeni, da je I tudi smuč sirski obrat prebil plansko j Mejo, j Večjih problemov pri proizvodnji snu- v • i v III. kvartalu glede materialov ni [bilo, razen mogoče zaradi lesa. Pač pa I je bilo več konstrukcijskih in tehno-jloških, t.j. tehničnih težav, posebno I Pri. plastičnih in metalnih smučeh (za j Italijo), Smelo se lahko trdi, da se Iproizvaja več kot je normalno v teh 'Pogojih, saj je z rekonstrukcijo pred- videno za leto 1965 le nekaj več smuči mesečno kot jih zdaj delamo v zadnjem času. Obrat in vodstvo so debro razumeli problem potrebe po še neizdelanih smučeh za izvoz, zate so se resno in z vso vnemo zavzeli za, nadol:-nadenje rokov za izvoz. Glede na nujne potrebe smuči za domače tržišče cca 24.ooo parov z rokom november - december je bio nujno odpovedati cca 6.000 parov smuči za lzvcz, tako da bodo te gotove do sredi no -vembra. Druga pOlovica novembra in co' december pa je rezerviran za smuči domačega trga, ker kapacitete pri sedo- njeip stanju ne morejo dosti prekoračevat I ti sledečih mesečnih količin# po 9.5oo parov lesenih po 1.15o porov metalnih po 5»ooo parov mladinskih 15.65o parov mesečno V glavnem z zgoraj omenjenim manjšim izpadom smuči za izvoz, je Elan po tričetrtletju na najboljši poti, da visoko pos tavijeni plan za le to 1964 po vrednosti no samo doseže, ampak celo močno prereže* Teh količin se proizvodnja v zadnjih mesecih kfčevito drži. I ,11 III 15o 125 —J loo j 75 5o UL 65 i / i/ r m VIII IX 8o" :ioii I " Ni" 11.7,7 99p .110 69 /o S85 % i 97 % \ lo8% \i/ 59 133 i?PYprp.čj.e. Količinski plan izvršeno v 9 mesecih - mladinske Brez mladinskih 99.157 parov 22.494 76.663 parov Letni plan 101.000 parov (brez mladinskih ). Tričetrtletni plan 75.8oo parov, izvršeno v III, četrtletju ( brez mladinskih 76,663 parov ali 101 % tričetrtletnega plana oziroma 76 $ celoletnega plana« Izdelava 22.494 parov mladinskih pa znatno poveča % količinske izvršitve. Če primerjamo 99.157 parov izdelanih smuči s tričetrtletnim planom 75.8oo parov, je to 132 kar pa ni povsem XI dl j±L_ leta. 94 trdijo .....i lo5% 125% 63 125^;_142^'__ _ realen prikaz. Zdaj pa nastopi upravo razmerje mrid izvršitvijo vrednostnega plana 064,-milj, din ali lo2 % ( z mladinskimi vred) ali G14 milj, brc z mladinskih , kar predstavlja le 96 % vrednostnega plana in količinske&a plana brez mla dinskih lol %, Razlika izvršitve med količinskim in vrednostnim planom 5 % je možna zaradi minimalne spremembe v strukturi naročenih smuči. Vsem, ki sc pospremili nn zadnji poti našega dragega očeta in moža Bizjak Franco,, se nojiskreneje zahvaljuje družina Bizjak- ova Splošno lesni obrat je svoj tričetrt-letni plan izpolnil s 123 kumulativ ni letni plan pa 92,6 % ( 93 milj. : lol milj. ). Problematika proizvodnje v zalnjem kva_r talu ni bila kritična, saj je obrat v glavnem proizvajal hokej palice in le_s tve,kr ni delalo večjih težav, razen pri prehodu proizvodnje na h:\kej palice in pri prehodu na proizvočnjo ®nk, kor povzroča, da trpe ~M ten merila za na£ rajevanje v teh obdobjih. Zate je opaz no v tabeli ni*zko preseganje mesečnih planov proizvodnjo po vrednosti napram kuniulativnira me sečnim zadolžitvam ( 8,45o milj. ). II IIII IV V VI VII VIII IX i X XI —L-----------------r-._1-----j-------:— 14 12..,! i w 10,2; i / 8 6 14,4, t i XII • |12,2.-' ’ i n,V l lo I %.3 . _L 9,1 ° /d * •i , I / 7,4 ' 4^ta-U>y45--iailj, + i ] r i 121$ 144fS .l7o^J3^|121^ :n7^,i88?...112^ . lo2$. Večji problem je le zaostanek proizvodnje lestvin, saj so vlečejo po operativnih planih že celo leto. Vzrok za to je povezan z neizdobavo jekla. Motnje v proizvodnji nastajajo tudi z individualnimi naročili kot so n. pr.: strehe za telovadni ttog, 3 metrske klopi za telovadnice, stoli za sedlarje, pulti, kartoteke, table in aruge drobnarije, ki pač morajo biti izvršene, vendar so bolj obrtniškega značaja. Bilo bi bolj ekonomično, xla bi taka in podobna dela opravljala posebna režijska gru Pa. Dela za ta obrat je tudi za zadnji kvartal dovalj, to so predvsem sanke, razne le stvo, ribstoli in dtugo, je pa že na rszpolago okvirni plan potreb za l(fco 1965 in s tern za ‘ vi kvartal, 1 • v * ' ki je precej obširen in so bo ’z delom lahko š^artalo že v letdsnjem letu Naj lepše se zahvaljujem sindikalni podružnici "EL*'iN" za venec, ob s mi'ti moje mame. Marija Koren Kovinski obrat jo svoj tri četrtletni plan po vrednosti izvršil s 133 F’3 ! ' - 14 12 10 Drugi problem so za tp proizvodnjo prej majhni in neestetski prostori, ki že dušijo proizvodnjo, saj so še večino v takih dimenzijah ket-pred ix)kaj leti. Zahtevo proizvodnje‘pa so vsak dan večje. Primer; mesečno rabimo blizu 7ooo grt robnikov, proizvodnja jih makj simalno zmore le po 4ooo grt. Okove zai raztegalne lestve ne moremo in ne moremo več spraviti na zalogo. Polizde_l ki dural palic so natrpani čez celo leto na zalogi, lakiranje se vrši 'kar v proizvodnem oddelku, itd,. Z dolom za zadnji kvartal je obrat preskrbljen, moral po, bo uvesti v pro_ izvodnjo več vrst polizdelkov za plan 1965, tako da bo lahko lesni obrat po novem letu štartal s proizvodnjo. 13. 15,1 i \ 12 I ■! i j pOvpreic.leta lo,B milj, :.2<& \T?% 17&/0:165/0 140% lllfoi 154%' I65/0' "I | 138 % _L .L II III 1 * ; ; • I IV j V VI i VII ' 71II! IX x SI XII I lo 8 6 4 5,9!‘5j7 povp-peic • leta z jjeklenkami + kocporacija 9,6 milj. i o * i /> i?ovp$«lftta,4|>2 milj i i * _________________ 129$ 1339Ž 1522L 1 k#L i3.M - ?M;33#_JfcjgL lljSžil 117% Obrat SO jo z odbito kooperacijo in Dur-al palicami dosegel tričetrtletni plan 117 fo ali kumulativno letni plan 88,5 44,2 milj. : 5o milj.) Proizvodnih problemov v sedlarskem c!;— ratu je v zadnjem kvartalu bilo na pretek, saj tudi proizvodnja ni j... ni stekla .tako kot bi bilo potrebno. To sc izrazito kaže pri realizaciji plaaa za julij in avgust, mod tom ko jo september zopet stekel normalno« Tomu so vzrok še drugi vplivi odnosov v oddelku in kriza, ki jo je obrat preživel in je vsem znana. Delno pa je zavlačevale roizvodnjo pomanjkanje materialov, kot zaponk, riiik, gumbov za pasove, futrole in nosilce, tako da so forsirali jeklenko z usnjenimi ročaji za domači trg, za katere so prav nič ni mudilo. ;Dela za IV. kvartal ne manjka ( po e— iperativnem planu ) za letošnje leto. DIPLOMIRALI S z;. 'zaHi-iras kssno industrijske STRC-3 ČL/iJI NAŠ3GA KOLEKTIVA V CBD03JTJ OD i i'JICA DO NOVEL'-Biti- 1964 s 1. r h Julij 2. B X' i n c Jane z 3. D 0 i d a Franc 4. P X n 'g G a r Ivan 5. p X n £ g a r iiiha i ' 6. ~r iV. J s .ar jan 7. K C s 0 1. j ^ '.nton 0. L e r j 'a t jJranc 9. •S v e ‘u i n a Alojz lo. P' r 0 0 t r 1 Jošef ISSLLiE Č3CTITKE ! /' Vlasta Vidic jeogira '/ uDO, V dokaz, da so partizani gospodarili' Triglavu in njegovim prostranim gozdovom, je izmed številnih uspelih akcij enot NOV tudi ta, da je za osvoboditev uaše prestolnice plapolala partizanska zastava na Aljaževem stolpu. Zvečer 2o. oktobra 1944 so iz partizan— skih pušk zadoneli streli. Rafali mitraljezov so se razlegali pod očakom Tri_ glavom, tja do pokljuških gozdov. Vendar, to niso bili stfeli, ki bi naznanili partizanom nov spopad z Nemci, ampak so bile radostne salve na čast osvobojenega Beograda. Med partizani je zavladalo veliko veselje, saj se je del njihovih sanj že uresničil. Čutili so že svobodo ki je vedno hitreje prihajala. Komandantu jeseniško- bohinjskega !odreda pa se je porodila misel, zbral je prostovoljce, ki bi ponesli partizansko zastavo na vrh Triglava, Tiste dni je deževalo, zato je bila pot se bolj naporna. Z Oskovnice smo krenili SKOJ— evci JBO in Okrajnega komiteta SKDJ-a Bohinj, V gosti megli in ne re-stanem padanju dežja smo se le počasi vzpenjali po zarasli in neoskrbovani poti, Pozno v noč smo prišli do planine Velo polje, kjer srno si s težavo nabrali nekaj suhljadi, da smo si lahko pogreli in posušili obleko. Skuhali smo si čaja, medtem pa pripovedovali vesele in tudi žalostne 'JOgpdke iz preživetega partizanskega življenja, Zaradi utrujenosti smo kmalu zaspali. Čakalo pa nas je neprijetno presenečenje. Preko noči je namreč zapadel sneg in nam tako še bolj otežkočil že tako težko pot. Ven — dar nas sneg ni mogel zadržati, kajti vsiika naloga je bila za partizane neodložljivi ukaz. Dne 21. oktobra 1944 je s Triglava -simbola osvobodilne fronte Slove ije P' zdravljala svobodni Beograd zastava slovenskih partizanov, zastava bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov. V spominski knjigi na Aljaževem stolpu smo vi oli, c.a je bile pruu nami vpisano G nemških vojakov z Jesenic, j ki so se vrnili 4C ur pred našim prihodom. Ti so bili zadnji okupatorji na Triglavu, V spomin na podvig bohinjskih part i za. nov se je 4. okt, 1961 povspela na Tri, lav kolona planincev iz garnizona Tolmin, katerin je komandoval prav ta ko komandant JBO tov. Jerneje Franc -Kilčc. Izstrelili so prvo salvo od Al-jažovega štaba v čast dneva artilje -rije. V patrcli, ki je aesla zastavo na Triglav sc sodelovali t - Peter Rožman, polit-delegat JBO - Janez Gorišek, odredski sekretar SKDJ-a - Pretnar Anton, iz Zasipa pri Bledu - Stare Ivanka,, iz Koprivnika - teren ska delavka - Vidic Vlasta, iz Okrajnega komiteta SKOJ- a . I Redna letna konferenca mladinskega ak-j tiva tovarne " Elan " jo bilo. lo. sept. j 1964. Priznati morimo, da je bila kon— ■j ferenca v zakasnitvi, saj je bila zaradi| I raznih činiteljev kar dvakrat .odložena, 1 ! iJolog tega pa tudi zelo slabo pripravr I i Ijena . i i ; I Za to pa ni krivda samo nas mladih, j Čeprav je res, da prevladuje velika ne- i I zainteresiranost med mladinov Elana", I tega so krive tudi druge družbeno poli- ! ! ^icne organizacije v tovarni, katerih ! naloga je usmerjati mladino k riadaljne- i !au delu. I J ^ mladinski organizaciji naše tovarne I Je vključenih 167 mladink in mladincev, j°d teh se jo konference udeležilo 32 I v -i I Clarkov. ..Od' ostalih organizacij pa sta se j je udeležila samo predsednik sindikalne j podružnice tov, Sitar Rok in predsednik II.G.D. tov. Mikič Alojz. j V .1^e pogledamo udeležbo lahko vidimo, da Je res vse premalo zanimanja mladine, kot' 1°stalih o delu mladine. I J I Za naslednjo mandatno dobo je bil iz - ' lvo:ljon novi odbor, ki šteje 7 članov Bešter Jože J 2. Kose 1 j Anton H» Potočnik Janez J4. Strgar Francka |5. Tavčar Andrej i . !^ * Tavč ar J sme z |7. Valjavec Špela Za nadzorni odbor pa ti-le trije tova^l riši ; 1. Legat Ivanka 2. Škofič Lenka 3. Šušteršič i.arjanca Na podlagi poročil in referatov so bil). sprejoti naslednji dlepi : a) Zainteresirati je treba mladino k čim uspešnejšemu delu v organizaciji b) Organizira aaj se zbližanje mladine j na mladins ih večerih, kjer bi se lahko temeljito pogovorili o svojem! delu, c) Pospeševati jo treba sodelovanje mig, dine a aktivi drugih gospodarskih 1 or uiizacij, tako, da bi medsebojno i or anizirali tekmovanja in sodeloval li v s’:upnih akcijahi d) -‘•odjetje aj ti organiziralo razila I predavanja, na katerih bi se mladi- 1 na seznanila, z organizacijo, delom | ih HHpehi podjetja. ' p j Za vse to sklepe so prisotni elani na konferenci zadol: ili novi odbor, da jih čim bolj ugodno realizira. Anton Koselj €^FF1#S, «2s,CS> § s iii _ :y 2. Prodaja po fakt.856.379t 1161.ol3 J 3i' Proiz.po prod. ceni .994.122 1228.o2o , j 4v Povpreč.zaposl. 487 5oo I 5. Proizv.na zapos. 2.o41 2.456 ! 6v J?ovpr .me s. doh. • netto ■ . 34.112 42.224 | 7. Čisti dohodek : 214.425 267.294 j Za-ose: .dohod; 162.385 225.113 j 9»..0stcnek za sIO.ad.49.29o 42.18o i V. pregledu izvršitve plana za tretje i četrtletje 19647nam daje seved,a bolj j sniisolni rezultat samo proizvodnja, ki: teče razmeroma enakomerno. 'Upravni odbor podjetja je podano po - | ročilo vzel na znanje brez pripomb. ■ 6 VV. V času od 0. do lp. novembra 1964 se je vršil mednarodni strokovni sejem j? za športne artikle. Camping in vrtno U opremo v Kolnu ,Zapadna Nemčija. Kot vsako leto se tega sejma uueleži naše podjetje s primernim razstavnim prostorom; Z ozirom nato, da se tega sejma udeležijo vsi naši kupci in na katererii običajno zaključujemo vse razpoložljive količine naših izdelkov za sezono 1965/ 1966, se je Aa ta sejem poslalo najvidnejše predstavnike našega podjetja. 'klad '—/J Jilo konsct Potrjeno je bilo koriščenje iz sklada za kaare in to v okviru podjetja : a) štipendije b) za pridobitev potrebnih kvalifikacij za zunanjo trgovino c) za seminarje organov š amoupr avlj anj a d) za seminarje tujih jezikov e) za šolanje izprašanega gasilca f) za tečaj izprašanega, kurjača g) za šolanje medic.sestre h) za stroške pridobivanja kvalifikacij in polkval. i) za ostalo izobraževanje 2.300.000.- 1.250.000.- 500.000,- 1.000.000.- 320.000,- <32 * ooo,-143 ..ooo,- 300.000,- 400.000.- SKUPAJ 6595,000,- Odobri se za ureditev šolskega centra ter nabave učil, inventarja in opreme 3.000.000.-Odobri se za Skupščino občine Radovljica za razvoj strokovnega šolstva 1.000.000,- Odobri se za potrebe občinskega družbenega sklada za šolstvo 2oo.ooo.- Celotno koriščenje iz sklada za kadre za leto 1964 znaša po teh odobritvah 10,795.000.- din. i/ Reelekcija direktorja našo goojodarske organizacije j ki bi bila eventuelno možna po tretjem odstavku 112, člena Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih or. ionizacij ali, se ne izvrši* Štiriletna doba, po kateri se opravi ponovno imenovanje direktorja mu je začela teči od dneva, ko je začel veljati ta zakon, to je od 16, aprila 1964, tako, kakor jo navedeno v prvem odstavku tega člena . BERNARD ( Jakob) i Ji ton, ICV mizar, zo<-/poslen na delovnem mestu ročna mizar -ska dela, je dne 9, lo. 1964 na brusil nem stroju brusil snuči. Pri tem delu mn je prišla desna roka ob valj in ' mu je poškodoval kazalec in sredinec roke. VZROK: nevaren način dola. MIHELIČ ( Jose) Ivan, 1(7 nizor, zaposlen na delovnem mestu razžagovanje lesa v oddelku razreza losa, je dne 9.1o, 1964 razžagcval les na 'orožni žagi. Pri tem delu je z reko odstmjeval iver. S prstancem leve roke je prišel preblizu rezila in si ga poškodoval, VZROICo neprevidnost. JELENC( Franc ) Peter, NK delavec, za^-poslen v kovinskem obratu na ^elovnem mestu proizvedli j a alu palic, si je dne 11. lo. 1964 pri pobiranju palice, ki mu je padla iz rok poškodoval oko s tem, da je zadel s konico palice v oko. VZROK: ni faktorja v delovnem okolju. OVSENIK( Janez) Olga, NK delavka, zaposd lena na i.e loTOora me štu raz žalovanje le saj na tračni žagi v strojni .^elavnici smu— ' barske;-a obrata, je dne 22. lo. 1964 razžagovala bunde hickoria.na široko- I listni tračni žagi. Pri tem delu jc -ri s>la s kazalcem in sredincem leve roke preblizu rezila in se poškodovala. VZEOa ; nevaren način dela. Delavski svet je na /zadnjem rednem bgs-tanku obravnaval poročilo o uelu službe j tehnično- zdravstvenega varstva ia o \ problematiki zdravstvenega varstva v iOdjctju. Na osnovi porošila varnostne-,';a tehnika in obratnega zdravnika so bi-la n<„ -clavskem svetu dana sledeča pripo ročila : “ I I • V prvem polletju se je ponesrečilo 16 delavcev ali 6,2 % na stalež zaposlenih. Izgubljenih je bilo 242 delovnih dni ali 15 delovnih dni na eno nezgodo. Od primerov nesreč sta ■ ila f.va primera težjega značaja, ven ar invalidnost zaradi teh dveh j nesreč ne bo zahtevala spremembo de— I lovnega mesta. ! ■ |2. Nujno bo v najkrajšem času zagotoviti j delavcem kovinskega obrata in vzdrže_ vanja ustrezne delovne prostore, ki j bodo odgovarjali ustreznim predpisom. ,3* Cimpreje naj se izvršijo vsi potrebni ukrepi, da se ustanovi izobraževalni center in s tem pospeši izobraževanje, predvsem izobraževanje novosprejetih I delavcev. L . ! • dozirno varnostni službi je potrebno , zagotoviti ustrezne prostore za shram bo gasilskega orodja in opremo za gasilsko črpalko. J * Obratna ambulanta dela s skrajšanim j •elovnim časom z ozirom, da nima stalnega zdravnika. Preventivi se do sedaj ni posvečalo dosti pozornosti, ravno S iz zgoraj navedene utemeljitve.- 6. Ugotavlja so, Ir, je ilo co oljenje proti gripi zelo uspešno, kor je bij odstotek bolovanj minimalen. Po po- j datkih o izvršenem fluorografiranju i se ugotavlja, da je stanje TBC bolnikov inininalno i;i da v zadnjih 6 j letih ni filo težjih obolenj. 7. Ugotavlja se tudi, da je v podjetju ! zaposlenih približno polovica šena , in da v mnogih primerih delovna mesta ne odgovarjajo za delo Sena. j • 3. i.jiGgo članov delovne.'a ko le kt i va bo—i leha na prebavnih motnjah, id. so povečini vzrok nepravilna prehrane, posebno v zajtrkih, in je zdravstvo-; na služba mišljenja, da se to vpra^-štrnje reši skupaj z obratom družba- ■ ne prehrane. I Delavski svet je v zvezi s priporoei- I lom zdravstvene in KT7 službe sprejel j ustrezne sklope o odpravi pomeiijklji- j vosti v nej ah možnosti. D. Zajc j i .-RESNIČNA TOV.J&JIŠKa ZGODBA , I , . ] Ivilad delavec pride popoldan k vratar— ] ju po tableto roti bolečinam- v želod • —cu. Vratar mu ustreže in mu ponudi še kozarec vode. Delavec— ne vajen medikamentov le s težavo pogoltne tableto in oddide v smučarijo. Čez nekaj minut prihiti vsa v krčih j od želodčnih bolečin delavka iz iste i delavnice v vratarnico in pravi-: "'Kako! je s tabletami, ki sem poslala ponje? I Ali jih nimate ? " (Op. ur, Dober fant, ki je sam vzel zdravilo, da bi pomagal sode lavki ) . Arh popravila 1. Smuči, ki so premazane z umetnimi masami, se enostavno popravljajo. Važno je. le, da se na mestu, kjer se žele popraviti dobro očistijo in s steklenim papirjem obrusijo, Vsi premazi, ki so se do sedaj uporabljali, se sprimejo tudi na stari podlagi. 2. Popravilo smuči s celtana ali celo -glis ploščami je enostavno. Manjša popravila delamo z OKA. kitom v razlije nih barvah. Pri večjih pa izrežemo in nadomestimo s celo ploščo, ki jo aa — lepimo z raztopino acetona in celtana. Pri metalnih smučeh uporabljamo le druga lepila. 3. S kofix svečkami popravljamo le obloge, ki hzirajo na polyetil6nu (p-tex, nalten, super nalten, kofix). Svečko pri žgemo,in jo iržimo na odgovarjajo— .či višini, tako da kapljice polyeti -lena napolnijo poškoctarana mesta. Tako l)opravljene poškodbe pa niso nikdar tako odporne. Enostavno in solično je popravljanje z aparatom za varjenje na vroč zrak. Pri tem varjenju uporabljamo žico iz polyetilena. Na ta način lahko popravimo tudi večje poškodbe, s tem da na obstoječi material navarimo nove odrezke istega materiala. tehnične LASTNOSTI Temeljna lastnosti, smuči, na katere se vežejo vse ostale .lastnosti je trdota. Trdota je razmerje med obtežitvijo smuči in višine upogiba. Pri specialnih smučeh za tekmovanja, naj bibila trdota smuči ^16 In,,. A. Robič prilagojena teži anuSarja. Pri turnih smučeh se moramo zadovoljiti z jrupa-cijo trdote, srednje in mehke smuče. Smuči za tekmovanje imajo več posebnih lastnosti, katere se v serijski proizvodnji ne morejo vzeti v obzir. Zato se te 'smuči morajo izdelovati indivi -dualno aa vsakega smučarja posebej. Pole;; tega je karakteristično za specialne smuči sledeče $ Smuči tipa slalom so trdnejše od kombinacije in smuka. Posebno važno je, da slalom smuča dobro prime, to j^omeni da morajo biti odporne proti osni torziji. Smuči ‘tipa smuk so v prednjem delu ( konici) mehkejše, kot v zadnjem delu ( peti ). Pri tem se pojavi vprašanje, če potem te smuči tudi dobro prijemajo. Smučarski pregovor - smuči ne smejo tibrira>-ti^ to prihaja posebno še do izraza pri smučeh za smuk, ki so v konici meji kejše. Vibracijo je treba amortizirati z vgraditvij o takih materialov, ki to preprečujejo. Z ozirom na različne trdote pd celi dolžini smuči,so upogibne črte za vsak tip smuči različne, s tem v zvezi tudi širne. Slalom smuči se razlikujejo od smuči zej, smili'; le v tem, da so v stopalu ožje. i Turne smuči, /smuči za masovno ančanje so po lastnostih podobne kombinaciji slaloma in smuka. Zahteve pri teh smučeh niso velike. Mehkejše so od specia]| nih smuči. Dovoljena je večja vibra - , cija . Ne smemo pa pozabljati, da se sj tern smučmi smučajo maj iz vež bani smu — čarji in morajo zaradi tega biti-lahke za izvajanje smučarskih likov. Q y? LZrz) j Spoštovani tovariši in tovarišice ! OglaSara se Vam iz Vranja, kjer.služim kadrovski rok, ki bo trajal celih 18 mesece, seveda, če odštejem 19; dni dopusta. Nisem si mogel kij . da Vam ne bi pisal, ker sera se v tem delovnem kolektivu počutil zelo dobro. Se sedaj pomis_ lim na marsikake z^ode in.nezgode, ki me nerazdružljivo vežejo na ta kolektiv. Po končani vojaščini se mislim zopet zaposliti pri Vas, če me boste sprejeli seveda. V zvezi s tem, da ne bi izgubil popolnoma kontakta z Vami, kajti leto in pd je le dolga ucba, Vas lepo prosim, če je to v mej ah'Vaših možnosti, da bi mi pošiljali semkaj Vaš časopis "Smučina", ki sera ga ve,.no zelo rad prebiral in sem se kar nekako navadil nanj in mi ga sedaj zelo manjka. Priznati Vam moram, da sem ostal še vedno, čeravno sem pri voj altih, neke vrste član Vašega kolektiva, ki gre neutrudno naprej v proizvodnjo, tako glede kvantitete, kakor tudi kakovosti, saj poznajo Vaše dobre izdelke celo tukaj na. povsem drugem kon cu naše domovine. Posebej bi želel pozdraviti vse sodelav ce in sodelavke v obratu "Metalne de lav nice", v kateri sem delal, odkar sem prišel v podjetje, pa vse do odhoda v JNA. Prosil bi Vas, če bi Vam bilo mogoče, da bi mi že ta mesec poslali časopis. Sedaj pa zaključujem svoje pismo z željo, da bi imeli v bodoee še več uspeha na vseh področjih Vaše dejavnosti in Vas toplo pozuravljam ter se že vnaprej zahvaljujem za storjeno mi uslugo. Lepe pozdrave od sodelavca Stunkovič Francija iwoja adresa je s Stunkovič Franci, V.p. G44o/l3 1 Vranje - Srbija . ur.; Dragi Franci ! Z vesoljem Ti bomo ustregli. Veseli nas da imaš na "Slan" lepe spomine. Piši še kaj ! Stanje• deloVne sile na dan 31. lo.l964. Podjetje: V recinem delovnem razmerju s moških 274 žensk 264 SKUPAJ 530 V začasnem delovnem razmerju moških 4 žensk 3 SKUPAJ 7 vajenci 1 moški Inštitut; V rednem delovnem razmerjus moških 12 žensk 2 SKUPAJ 14 Obrat družbene prehrane s V rednem delovnem razmerju žensk 6 GIBANJE 'DELOVNE 3! ILE V oktobru so se zaposlili v I.dHELIČ IVAN - mizar, na de lov.mestu žagari j e na .kr ož. žagi 'v razrezu lesa, GAŠPERŠIČ PETER- priuč.mizarf na del. mestu mizar, roč. del v splošno lesnem obratu, iiAVRIČ JELKA- delavka, na komunal.dolih v obratu vzdrževanja, PINTAR ALOJZ- absolvent višjo lesnoindl šole, v tehnološkem biroju, TRPINC JOŽEFA- delavka,pomoč•na krožni žagi v razrezu lesa, M ; KLEINDIENST JOŽICA- delavka,na delov. mostu nanipul.aela na ko- I vinskem obratu, DEZi/wV ANTON- delavec, na del.mestu n,v nipul.dela na skladišču lesa PERNE IV/kN — kolar, na uel. mestu mizar. ročna ^ela v sl.le s.obratu, s/ 7 Si(RlBA iiAttKO- delavec KV, na uel.mestu lepljenja v smuč. obratu, ZUPAN IVANCA- delavka KV, na del.mestu montaž.cie 1 v smuč.obratu, j IvJHELaČ ANTON- delavec, na '-el.mestu skladiščnika materiala v skladišču surovi,1, HROVAT ANTON-pleskar, na Lel.mestu la- | kironja v smučar.obratu, ŠERUGA FRANC—mizar, na del.mestu brušenja orodja v lesnem obratu. V 'začasno delovno razmerje pa je bila sprejeta: I REPA JULKA- družin.upokojenka, ki oprav ! 1ja dela razdeljevanje toplega obroka in snaženje prostorov v/ obratu na For-I tuni. o Č) u & V inštitutus GOEIČNI-C JidlEZ— uslužbenec, na del ovne m mestu evidentičar-ja, V oktobru so _^dšli_ iz podjetja; SEDOVNIK DJ6AN- ..clavec NK, zaposlen i na transportnih'delih j v obratu vzdrževanja -: v poskusni dobi 3o tini, I i ROJSTVA Rodili sc se s ; .arolt Stanku - deček i'/.ohorč i.Iarjanu — deklica Jurovič Eliza':eti— deček Sipec Ivanki - deček Škofič Janezu - deček Bernard Ljudmili - deček Janežič ..ariji - deklica Peterman Francu - deček C venite 1 j Jožu - deklica Zaradi začasne nezmožnosti za delo( bolovanja) je podjetje iz lačalo za 515 dni 712.612.9 din. Izostanki so bili zaradi j Nesreče pri ^elu 5 primerov lo7 dni izplačano 21o.l09.- din Nege družinskega člana . 4 primeri 19 dni izplačano 25.663.- din Ostalih bolezni 65 primerov 309 dni izplačano 476.76, m-r din Izostanki in dajatve po oddelkih : Te lov.orodje in komunala 8 primerov 46 dni izplačano 73.635,- din Smučarija 4 o •primerov 324 dni izplačano 46G.2G1,— din Kov. in sedi.del. 11 primerov 75 dni iz lačano 7—437.- din Razrez, sklad, lesa 7 primerov 19 dni izplačano 23.712.- din Uprava 7 primerov 37 dni izplačalo 52.542.- din Inštitut 1 primer 14 dni izplačano 13.oo5,- din SKUPAJ 74 primerov 515 dni izplačano 712.612.- din V mesecu oktobru.so se boleznine v primerjavi s septenbjron zvišale za 259.o82.-din. Izplačano je bilo 1.31o.— din na enega zaposlenega. w/ ■h M / Povzeto iz knjige '' Slovenski Etnograf" ( ?o sodbi švedskih in drugih kulturnih I zgodovinarjev in eibnologov (Vfiklund, j Zettersten, Lunn, nehi, Berg idr*), pa I so bloške - vidovske smuči podobne smu-j cem južnega tipa. Zato v zvezi s tem I it v nepoznavanju arktičnih potez na na j s--h starih smučeh domnevajo, da so ute£ I ni le biti kot take zanesene na sloven— I sko ozemlje. Prvotno naj bi bile torej Inaše stare smuči imele stranske lesene I Dobnike za stremena, ki pa naj bi jih I hile pozneje nadomestile železne klonfe. I Glede na to naj bi sodile bloško- vidov j ske smuči v južhi tip ali mu bi le vsaj ipodobne, za kar bi govorili tudi njih j velikost in oblika. Arnold Lunn piše v I svoj i Zgodovini smučanja, da so naše J smuči po tipu podobne ruskim smučem Iln so jih po mnenju prot. Meh la u-jvedli v našo zgodovino stari Slovani oko Ili leta 600 po našem štetju. Dr. Gosta |B°rg, i-rvi intendant Nordijskega mužeja Stockholmu, ni trdno prepričan o tej J^ipotezi, ko pravi v svoji razpravi, da ine ve za gotovo, ali nimamo pri naših Ismučeh opraviti z zgodnjo uvedbo smuči |P° ruskem vzorcu, medtem ko Viklund , lrneui, da mora to vprašanje ostati nerešeno toliko časa, dokler se nam morda ne !posreči najti zanesljive sledi za ljud-!s*tirni smučmi med Grodnom— Igumenom in jLjubljano. Po takih bolj ali manj jasno praženih domnovah naj bi bile torej i^-se smuči prava staroslovanska dedišči ne pa arktično prakulturna. V novi [-otTiovini naj bi se bie smuči ohranile |Sam° tam, kjer so imele najustreznejše IcOogrnf ske in klimatske pogoje za dalj— mu C! Fri trJiih domnevah. bi se še na razna druga dejstva, njo uporabo, mogli opre-fci ki nas vodijo na vzhod. Naj navedemo na priliko, da, je naš naziv sneči(dem. smučke) nedvomno v sorodu z r \skin smyč&k, to je ineon za ruske prasani, nekake vlačuge, ter dalje, da je pustno drsanje na sankah ( sankanje) z enakimi čarodejnimi nameni laolior pustno drsanje na smučeh na Blokah in v Zidovskih hribih bile poznano Ruson, Estoncem, Leton cem in Liazuron, Naposled naj omenimo, d je bila v manjši meri izražena tudi dom nova, po kateri naj bi bil rusko smuči južnega tipa zanesel v naše kraje Sigismund Herberstein ob povratku s svojega potovanja po Rusiji v 15. stoletju Kako je pravzaprav s sorodnostjo bloško - vidosrskih snuči z juiiiim smučkin tipom? Na tc vprašanje ne moreno odgovoriti, preden ne skušamo pojasniti razvo ja sterih prvotnih bloško - vidovskih smuči. Ce so bile. katere smuči sploh kdaj zanesene na nase ozemlje, potem so bile po vsej verjetnosti to smuči arktičnega tipa. Domnevano, da so smuči mo rale v novi domovini kaj kmalu spremeniti svojo obliko, svojo velikost ih postale v tem pogledu podobno južnemu tipu katerega smuči niso toliko hitrostne za lov, kolikor vse bolj sa hojo po snegu namesto krpelj. V tesni Zvezi s ten pa so se hkrati stremena omejila samo na sprednji del nege, na prstni jermen« No vi, mnogo manjši prostor kakor v stari domovini, lir a j še daljave, druge funkcije in drugi čini tel ji so povsem narav-no pospešili tak razvoj, V ljudskem \'\ jjJV7- ■ '/.-.Ul • i !■ i H i1 te' Litrskih smučeh, Iti so no 1 • v poreklu iz novejše; .. časa in ki je o \ 1 njih pomen Zetterston močno precenjeval v svoji'razpravi o 11 jugo s lov. smučeh".; NAVPIČNO; 1.vstopitev,prihod,2.otok v Jonskem morju,Odisejeva domovina,3. začetnici priimka in imena hrv.pisca, 4. žen. ir.ie, 5. jugo sl.rekorderka v skoku v višino, 6,Qkeidaoija že leza,7. začetnici ruskega dramatika(Tri sestre); 8.zvišana nora, 9.kratica za Krajevni | ljudski odbor", lo. različna set.ioglas* 11.začetnici priimka in imena ruskega ; pisatelja(Tihi Don), 12. gradb»nat,erial 13. zver iz rodu mačk,14. avtomob.oz— | naka Karlovca, 15. ime aner.stalnega d_w legata v OZN Stevensona, 16.dolg prečeni drog, IG. ipladp, afriška država, ki je j letos prvič sodelovala na olimpiadi, 19. človek v zgodnji živijenski dobi, 23. lošč, emajl, 27. mesto‘v ZDA, 29. | zračni duh v Shakospearjovem"Viharju ", ^ 31«upor, revolta, 32. medicinski naziv j za rakasto obolenje* 33. visoka-piano- I ta, 35. orel iz german.mitologije,37. pripadnik starih Slovanov,- 39. 'termin, i 40.' števmik,42. znano visokogorsko j zdravilišče in letovišče v Švici,44. generalni sekretcir OZN, 45* azijska prestolnica, prizorišče 18« olimpijskih ! iger,47. nem, meščanski filozof, 5o. eden najboljših smučarskih skakalcev na I svetu(Norvežan),51. pritok Save pri Kranju, 53. del pohištva, -55i veznik* 57. domače žen. ime (Marija), 66. zade_ tek pri nogometu, 61. znamka domačih gospodinjskih aparatov, 62. železniška proga, 64. romunska denarna enota, 67. okrajšava za "Zbor proizvajalcev" 68. znak za erbij, 69. okrajšava za."mtio-zino", 71. kem, znak za radij, 72. egijo j cansko božanstvo, ^®SrTEV KRIŽANKE iz prejšnje'številka! VODORAVNO: 1. osel, 5. razpoka, 12. strop, 14, parmezan, 15. krasotica,17. sapa, 18. an, 19. Lili, 2o.tren, 21. rast, 24, pajek, 27. ala, 28. dlaka,* 3o. atom, 32. as, 33. Aron, 34.izid, 35.S8,38. alja, 4o, kajjhk, 42. mil, 44,Kette, 46. arak, 48. opis, 5o.leto, 52, RR,53. list,54, katakomba>57, anti-gona, 59. obtok, 6o. realist,61.Etna, Nagrade za prejšno križanko prej note I, Iviali Boža II. Arh Julij Žrebala sta: 1.0C0.- din 500,- din Brc ar Ivan.:a Perkovič Ver lAMt. j Af m* A' /( - Kako veš, da je konec ? -"Kaj. ne hi ve dal J saj so zaconja točka razno !" aSa - Od ust si je odtrgal j da je prišel na morje! - Ja ja «.. pa ne od svojih, mar ne veš da-je mesar« < k i M O >o VALČEK TOREADORJEV — angl, barvni ob 2o uri ob 18 uri in ob lo h dopoldne matineja. 12. nov. 1964 15. nov. HELLIONI — amer. ve strn barvni CS 13• nov. 1964 ob 2o uri 14. nov. ob 2o uri 15. nov. ob 16 in 2o uri PLANINSKA ROZA. — za.pad.nen. zabavni b« 14. nov. 1964 ob 18 uri PASTIR KOSTJA - sovj.zabav.glasb* 17. nov. 1964 ob 2o uri 18. nov* ob 18 in 2o uri PLA1.EN NA ULICI - amer.bar, CS-drama 19. nov. 1964 ob 2o uri 21. nov. ob 2o uri 22. nov. ob 18 uri MORGANOVI GUSARJI- amer.avantur.barv« 20. nov« 1964 ob 2o uri 21« nov. ob 18 uri 22» nov« ob 16 in 2o uri in ob lo uri dopold.mat. ŽIVI ZAKOPANI - sovjet.vojni barvni 24. nov. 25. nov. ob 2o uri ob 18 uri SEJEii V TEKSASU- amer.zab.-glasb. CS 25. nov. 1964 27. nov. 29« nov« 3o. nov. ob 2o uri ob 2o uri ob 16 in _ 2o ur i ob 18 uri ZLaTO SEDi/KH GRIČEV — amer, ve st, CS 26. nov, 1964 ob 2o uri 2u, nov, ob 18 uri je. nov, ob 16 in 2o uri i Zb ČLOVEK S FOTOGRAFIJE -jugosl.TCjri. 28. nov. 1964 29. nov. ob 2o uri ob 18 in lo h nat. v v MASCEVALEC - zapad.nen. kriminal. 1. dec. 1964 2. dec. ob 18 in 2o mi ob 18 in 2o uri TRLJE MUŠKETIRJI -I. in II.del. fr.av. 3« dec, 1964 4. dec. 5. dec. 6. dec. ob 19 uri ob 19 ur i ob 19 ui ob 15 in lC;3o uri RIO BRAVO- amer.vest,barvni CS 6. 6c, 1964 ob 9.3o uri natin. ČAPAJEV - sovjet.zgodov. vojni fiin 8, dec. 1964 9; dec. ob 2o uri ob 18 uri NE JOČI PETER — slovenski film 9. dec. 1964 11. dec. 13. dec. . ob 2c .uri ob 2o uri ob. 16 in 2o uri ob lo uri matineja ZA PLES IGRATA 31 TI DVA- angleški 9. dec. 1964 12. dec. 13. dec. ob 2o • uri ob 2o uri ob 18 uri BABET GRE V VOJNO - franc.zab. bar. CS 12« dec, 1964 ob 13 uri SKaNO BOA - ital, špan,— drama — 15. dec. 1964 ' 16. dec. ob 2 o uri ob '18 ih 2o uri NAPAD OB ZORI - amer,vestrn barv. C£ 17. dec. 1964 19. dec, 20. deo. ob 2o uri ob 2o uri ob 16 in 2o uri PRIDE IvIAČEK - češki barvni film 18. dec. 1964 2o. dec. ob 2o uri ob 18 uri > Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna Prehodi morajo biti vedno prosti!