439 2020 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 711.435(497.452Tržič)"1492/1850" Prejeto: 8. 9. 2020 Boris Golec dr., izr. prof., znanstveni svetnik, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: bgolec@zrc-sazu.si Trške pravice in avtonomija Tržiča od nastanka trga do srede 19. stoletja* IZVLEČEK Prispevek obravnava trške pravice in trško avtonomijo Tržiča do srede 19. stoletja. Tržič je v slovenskem prostoru posebnost po tem, da je bil leta 1492 z deželnoknežjim privilegijem uradno povzdignjen iz vasi v trg, čeprav je sam trg tedaj obstajal vsaj že eno stoletje. Deželnoknežji privilegij so Tržičani kot temelj svojih trških pravic nato dajali v potrditev še vse do konca 18. stoletja. Zelo malo je, nasprotno, znanega o funkcioniranju trške avtonomije. Temeljni vir o tem je trški red grofa Auersperga iz leta 1777, ki priča, da Tržič kljub svoji izrazito neagrarni naravi, velikosti in gospodarski moči ni premogel razvite trške avtonomije z lastnim nižjim sodstvom in klasičnima organoma, izvo­ ljenima trškim sodnikom in svetom. Ta organa sta sicer izpričana leta 1491 in 1666, ne da bi bila povsem jasna njuna narava, konec 17. stoletja pa sta ugasnila. Posebnost trga je bila tudi njegova več kot tri stoletja trajajoča raz­ deljenost med dve zemljiški gospostvi, ki je bila močan zaviralni dejavnik za razvoj večje trške avtonomije. KLJUČNE BESEDE Tržič, trg, trške pravice, privilegij, trška avtonomija in uprava, pečatnik, grb ABSTRACT TRŽIČ MARKET RIGHTS AND AUTONOMY FROM THE FOUNDING OF THE MARKET TOWN TO THE MID­NINETEENTH CENTURY The contribution discusses the market rights and market autonomy of Tržič until the mid­nineteenth century. Tržič constitutes a peculiarity in Slovenian territory for having been officially elevated from a village to a market town with a provincial princely privilege in 1492, even though the market itself had been in operation for at least a century. The inhabitants of Tržič recognised the provincial princely privilege as the foundation for their market rights and continued submitting it for confirmation until the end of the eighteenth century. Conversely, little is known about the functioning of the market town autonomy. The fundamental source on this subject is the market town regulations issued by Count Auersperg in 1777, according to which Tržič, despite its strictly non­agrarian character, size and economic power, did not have a well­developed market autonomy with its own magistrates’ court and the classical bodies – the elected market town judge and market town council. The said bodies were documented in 1491 and 1666, with no clear specification of their nature, and dissolved at the end of the seventeenth century. Another peculiarity of this market town was its more than three hundred years’ division between two seigniories, a major obstacle to the development of its autonomy. KEY WORDS Tržič, market town, market town rights, privilege, market town economy and administration, signet ring, coat of arms * Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0052, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz javnega proračuna. 440 2020BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 Med slovenskimi trgi srednjeveškega nastanka je Tržič večkratna posebnost – najprej po tem, da se edini lahko pohvali z »ustanovno listino«, s katero ga je vladar leta 1492 formalnopravno povzdignil iz vasi v trg. Pri tem preseneča, kako pozno je bil do- kument odkrit in objavljen1 ter kako slabo so tržiške trške pravice ostale raziskane vse do danes. Slednje je tem bolj nenavadno, ker je Tržič poleg malih Vač in povsem marginalnih Poljan (danes Stari trg ob Kol- pi) edini trg na Kranjskem, ki je skrbel za to, da so deželni knezi vse do 18. stoletja potrjevali oziroma obnavljali njegov trški privilegij. Tudi poljanske tr- ške pravice (1421) in njihovo obnavljanje do Marije Terezije so bili raziskani pozno, vendar gre pri tem za specifične razloge. Spoznanja o Poljanah namreč temeljijo na gradivu Auerspergovega rodbinskega ar- hiva, ki je že več kot sto let v tujini in slovenskim raz- iskovalcem medtem dolga desetletja ni bil dostopen, poleg tega pa zgodovinska stroka za ta nepomembni, zgodaj zakrneli trg iz razumljivih razlogov ni kazala posebnega zanimanja.2 Nasprotno je gradivo o po- trditvah tržiških trških pravic zlahka dosegljivo, saj je tako kot za Vače3 shranjeno v Arhivu Republike Slovenije, vendar navzlic dobro obdelani zgodovini Tržiča še ni bilo deležno obravnave. Poleg vsebine in kontinuiranega potrjevanja tr- ških pravic je bila posebnost Tržiča narava njegove trške avtonomije. Med primerljivo velikimi in gospo- darsko pomembnimi slovenskimi trgi srednjeveškega nastanka je imel komaj kateri tako omejeno trško avtonomijo. Ko so namreč Francozi konec leta 1811 v Ilirskih provincah odpravili patrimonialno sodstvo ter mestne in trške avtonomije, Tržič ni premogel ne lastnega trškega sodišča ne trškega sodnika in sveta, skratka temeljnih elementov razvite trške samoupra- ve. Resda je bilo na Kranjskem veliko trgov, ki jih lahko označimo kot polavtonomne in neavtonomne, kar pomeni, da sta uprava in sodstvo večinoma ali v celoti pripadala zemljiškemu gospostvu, a je med velikimi trgi srednjeveškega izvora za Tržičem v tem pogledu zaostajala samo Postojna. Drugi veliki in gospodarsko uspešni polavtonomni trgi, kot sta bila Vrhnika in Cerknica, so za razliko od Tržiča in Po- stojne do trškega statusa prišli šele v zgodnjem no- vem veku in za razvoj trške samouprave že zato niso imeli enakih možnosti.4 Ne gre tudi prezreti dejstva, da je Gorenjska v zgodnjem novem veku premogla samo štiri trge, ob 1 Povzdignitev Tržiča iz vasi v trg je na podlagi dokumenta iz 16. stoletja leta 1912 omenil Karel Miklitsch (Miklitsch, Ein Normale, str. 256), vsebino listine pa je po prepisu leta 1929 objavil Fran Zwitter (Zwitter, Starejša kranjska mesta, str. 72–73). 2 O trških pravicah Poljan gl. Golec, Trgi, ki jih ni bilo?, str. 595–601. 3 O trških pravicah Vač gl. Črnologar, Die Marktprivilegien von Watsch; Mal, Privilegiji trga Vače. 4 Prim. Golec, Novonastali zgodnjenovoveški trgi, str. 210– 211, 216–218, 225–226. Tržiču še Belo Peč (danes Fusine in Valromana pri Trbižu), Vače in Jesenice, med katerimi je tržiški da- leč prednjačil po obljudenosti ter obrtni in prometni vlogi. Vendar sta manjša trga, male ruralne Vače in fužinarska Bela Peč, za razliko od njega premogla razvito trško avtonomijo z izvoljenim trškim sodni- kom, svetom in patrimonialnim sodstvom; povsem neavtonomne so bile Jesenice, ki so dejansko ostale vas in so jih šele od druge polovice 17. stoletja le izje- moma naslavljali s trgom.5 Tako je Tržič med štirimi gorenjskimi trgi in prav toliko mesti (če odštejemo Ljubljano) odpravo mestnih in trških avtonomij v času francoske zasedbe dočakal kot precejšen poseb- než. Na eni strani se je lahko ponašal s trško »usta- novno listino« cesarja Friderika III. iz leta 1492,6 na drugi pa so bile vse njegove trške pravice – razen na- slovov trg in tržani – zajete zgolj v trškem redu, ki ga je svojim podložnikom, tržiškim tržanom, leta 1777 izdal grof Auersperg in leta 1816 obnovil njegov na- slednik grof Radetzky.7 Namen naše obravnave je umestitev obeh trži- ških trških privilegijev (iz leta 1492 in 1777) v širši kontekst in ugotoviti, kako je trška avtonomija skozi stoletja dejansko funkcionirala. Kdaj je Tržič v resnici postal trg? Če strogo sledimo dikciji »trške ustanovne li- stine«, kot je Fran Zwitter leta 1929 poimenoval v Linzu izdano privilegijsko listino cesarja Friderika III.,8 je rojstni datum trga Tržič 12. december 1492, natanko dva meseca po Kolumbovem odkritju Ame- rike. A tako kot Kolumb ni vedel, da je pristal na novi celini, se iz več kot poltisočletne oddaljenosti zdi, kot da vpleteni v povzdignitev Tržiča ne bi vedeli, da odkrivajo nekaj že zdavnaj odkritega. Tega dne je vladar dotedanjo vas povzdignil v trg, v njej naselje- ne podložnike Lovrenca Paradeiserja (z Neuhausa) in dedičev Hansa Lambergerja z Gutenberga pa v tržane.9 Toda v resnici je šlo pri tem dejanju samo za formalnopravno potrditev obstoječega stanja zemlji- škim gospodom, lastnikom gospostev Neuhaus in Gutenberg, med kateri je bil Tržič razdeljen. Novost je bila kvečjemu podelitev pravice do svobotnega te- denskega sejma, če ni bil tudi ta že dotlej utečen in so prosilci potrebovali zanj le še uradno priznanje. Od same formalizacije, ki je sicer zanimiva zaradi vsebi- ne – izrecna povzdignitev vasi v trg je na Slovenskem edini takšen primer pred drugo polovico 19. stole- tja10 –, sta pomembnejši dve drugi vprašanji: prvič, 5 Golec, Trg Jesenice, str. 36–47; Golec, Posebnosti nastanka, str. 403–408; Črnologar, Die Marktprivilegien von Watsch, str. 25–28; Mal, Privilegiji trga Vače, str. 116–121. 6 Gl. op. 1. 7 Miklitsch, Ein Normale, str. 256–260. 8 Zwitter, Starejša kranjska mesta, str. 5. 9 Objava: prav tam, str. 72–73. 10 Novodobne povzdignitve vasi v trg v drugi polovici 19. stole- 441 2020 BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 zakaj in v kakšnih okoliščinah je do dejanja prišlo, ter drugič, kdaj in kako je Tržič resnično zaživel kot trška naselbina in postal kot tak splošno prepozna- ven. V virih je namreč prvič kot naselje izpričan več kot poldrugo stoletje prej (1337) in izrecno označen kot trg že leta 1399, slabih sto let pred Friderikovo povzdignitvijo.11 Že sámo ime kraja, tako nemško Neumarktl (novi tržec) kot slovensko Tržič (mali trg), priča o naselju s trškimi funkcijami, pri čemer nemško poimenovanje hkrati kaže na novonastalo urbano naselje. Ni sicer izključeno, da se je trg razvil iz prvotne obcestne vasi in da tako ni bil že v izhodišču tržna in obrtniška naselbina, ampak je bilo na tem mestu sprva nekaj podložniških hub (kmetij). Njegovo posestno struk- turo poznamo žal šele od srede 18. stoletja dalje, saj se iz stoletij pred tem ni ohranil noben urbar ali ur- barialni register. Najzgodnejši pregled nad celotno posestjo v trgu tako ponuja šele terezijanski kataster. Pomenljivo je, da v katastru posest v trgu ni izražena v oštatih ali kajžah kakor večinoma v trgih, ampak v hubnih deležih, kar bi lahko kazalo na prvotno vaško posestno strukturo naselja in na nastanek posestnih enot z delitvami hub (kmetij). Za razliko od Tržiča je pri treh drugih kranjskih trgih, ki so se v poznem srednjem veku v trge potrjeno preoblikovali iz vasi – pri Ribnici, Postojni in Planini –, hubni posesti po urbarjih mogoče kontinuirano slediti od 15. oziroma 16. stoletja.12 A tudi brez poznavanja historiata po- sesti je iz višine posevka tržiških posestnih enot raz- vidno, da te niso ustrezale kmečkim hubam, ampak so bile v resnici veliko manjše.13 Izražanje velikosti v hubnih deležih je bilo izključno obračunske narave, preračunano za primerjavo s hubami po vaseh. Vsa na trg vezana podložniška posest tedaj že združenega gospostva Neuhaus in Gutenberg ne bi mogla niti približno odtehtati dobrih 81 hub, kolikor je znašal njen seštevek. Prevladujoča posestna enota je bila namreč hiša z vrtom, v obeh delih Tržiča pa 76 ozi- roma 77 enot, skupaj 153.14 Stanovanjskih hiš so ob katastrskem popisu hišnega donosa leta 1752 našteli nekaj manj, 135.15 tja srečamo pri Sodražici (1865), Vranskem (1868), Sv. Tro- jici v Slovenskih goricah (1872) in Šmarju pri Jelšah (1875) (Golec, Sodražica – sejemska vas, str. 214–215; Curk, Trgi in mesta, str. 74, 88, 134, 144). 11 Prim. Slovenska historična topografija, Tržič (https://topogra- fija.zrc-sazu.si/ (1. 6. 2020)). 12 Golec, »Ribenca, narlepši terg na Krajnskim«, str. 328–329. 13 Večina tržiških hišnih posestnikov je premogla samo hišo z vrtom oziroma zeljnikom, pri čemer je takšna posest včasih veljala kar za celo hubo (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 190, RDA, L 270, No. 1, 1. 6. 1749). 14 ARS, AS 1074, Zbirka urbarjev, II/32u, novi izvleček iz rekti- ficiranega štiftnega registra graščine Neuhaus – Tržič in Gu- tenberg, s. d. (1754), s. p., Marckt Neumarcktl. Prim. ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 243, RDA, L 270, No. 30, rektificirani štiftni register Neuhaus – Tržič in Gutenberg, s. p., Marckt Neumarcktel. 15 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 243, RDA, L 270, No. 8, 8. 9. 1752. Začetki Tržiča so precej specifični in še ne pov- sem dorečeni. Trško naselje s povednim nemškim imenom »novi tržec« naj bi bilo naslednik šest kilo- metrov više ležečega trga Ljubelj, ki ga je vojvoda Ul- rik Spanheimski leta 1261 podaril cistercijanskemu samostanu v Stični in naj bi ga še pred letom 1320 odnesel plaz.16 V virih je Tržič prvič omenjen kma- lu zatem, leta 1337, in sicer prek Tržičana Herbriha (Herbrich de Poglubelle de Mercato nouo), ki je izpričan kot dolžnik nekega tržaškega meščana.17 Okoliščine pojavitve tega prvega znanega prebivalca Tržiča ka- žejo na trgovca ali obrtnika in s tem na obstoj (pol)- urbane naselbine. Kronološko druga omemba kraja je pol stoletja mlajša, iz leta 1383, ko srečamo trži- škega župnika (pfarrer ze Newenmärchtlein vnder dem Lewbel).18 Začetek župnije je mogoče poveza- ti z razvojem novega trga in s prizadevanji stiškega samostana v prvih desetletjih 14. stoletja, da utrdi svojo postojanko na pomembni poti preko Karavank, s čimer se ujema tudi patrocinij župnijske cerkve, po- svečene Materi Božji.19 Tržič je skratka funkcioniral kot trg že v 14. sto- letju in je kot tak prvič izrecno označen leta 1399, slabih sto let pred formalno povzdignitvijo. Dotlej je bil skupaj z malo prej prvič omenjeno tržiško župnijo v posesti stiške cisterce, tedaj pa je prišel v deželno- knežje roke. Stiški samostan je namreč omenjenega leta župnijo in trg (mit dem Markht daselbst zu den Neumärktlein) z vojvodo Viljemom zamenjal za žup- nijo Dobrnič na Dolenjskem.20 Trg je s tem postal deželnoknežji, pri čemer ga Habsburžani niso odda- jali v zastavo, ampak so ga že kmalu, najpozneje v drugem desetletju 15. stoletja, skupaj s cerkvenimi fevdi ter gradovoma Neuhaus in Gutenberg prodali in podelili v fevd. Prejemnika fevda sta bila Jurij Lam- berger z Gutenberga in Hans Paradeiser z Neuhausa, s čimer je bil Tržič za več kot tri stoletja razdeljen na dvoje in podvržen dvema zemljiškima gospostvoma. Delitev je ugotovljiva iz poznejših posameznih drob- cev v virih in znana le v obrisih. Lamberger in Pa- radeiser sta posest kupila neposredno od deželnega kneza ali kakega njegovega vazala in jo, ker je spadala v sklop habsburške fevdne posesti, prejela v fevd.21 Kako sta rodbini v 15. stoletju upravljali vsaka svoj del Tržiča, ostaja neznanka. Trg je vsekakor ostajal gospodarska celota in očitno vsaj deloma tudi pravna, 16 Schumi, Archiv für Heimatkunde, str. 216–217. – Novejše raz- iskave so pokazale, da je šlo za skalni podor in da je nastal približno v istem času kot podori pod Dobračem na Koro- škem, ki jih je leta 1348 povzročil potres (Komac in Zorn, Pobočni procesi, str. 73–74; Natek et al., Časovna dimenzija, str. 79–80). 17 Otorepec, Gradivo za zgodovino Ljubljane, št. 63. 18 ARS, AS 1063, Zbirka listin, Samostanske listine, Domini- kanke Velesovo, št. 5332, 1383 VII 12., s. l. 19 Höfler, Gradivo za historično topografijo, str. 65–66. 20 Grebenc, Gospodarska ustanovitev, str. 82; Bizjak, Gutenberg in briksenska posest, str. 262. 21 Bizjak, Gutenberg in briksenska posest, str. 262. 442 2020BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 saj ga kot takega srečamo v »ustanovni listini« cesarja Friderika III. leta 1492, za katero so vladarja skupaj prosili potomci omenjenih gospodov Lambergerja in Paradeiserja z začetka stoletja. Ker vse do srede 18. stoletja, ko sta bili gospostvi že združeni,22 pogrešamo njune urbarje, nimamo vi- rov prve roke o tem, kateri del trga je pripadal Neu- hausu in kateri Gutenbergu. Ni sicer razloga, da ne bi zaupali Valvasorju, ki leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske pravi, da spodnji del Tržiča spada pod Gu- tenberg (Stari Gutenberg), zgornja polovica pa pod Neuhaus in da ju loči deželna cesta.23 Posredno po- trditev takšne fizične razdelitve daje primerjava med popisom urbarialnih zaostankov Tržičanov leta 1744 – popis namreč ločeno navaja podložne hiše Neu- hausa in Gutenberga24 – in seznamom donosa vseh hiš že združenega gospostva iz leta 1752.25 V zvezi z razdeljenostjo trga med dve gospostvi se kot neizogibna postavljajo vprašanja, ali je bila ta pri razvoju trške avtonomije zaviralni dejavnik, kak- šno stopnjo samouprave je Tržič užival v odnosu do svojih dveh zemljiških gospodov, kakšna je bila trška uprava in kdo jo je izvajal. Nabor razpoložljivih vi- rov ne ponuja nedvoumnih odgovorov nanje, ampak omogoča le sklepanja. Gotovo je samo nekaj, in sicer status Tržiča po prodaji obeh gospostev v zasebne roke. Ker gospostvi odtlej nista bili več deželnoknežji, tudi trg kot njun sestavni del ni imel statusa deželnoknežjega trga.26 Njegovi prebivalci so bili podvrženi patrimonialni sodni in upravni oblasti enega od obeh gospostev, odvisno od tega, v katerem delu trga so prebivali. Ker sta gospostvi tako zgodaj postali zasebni, zelo slabo poznamo notranje razmere v trgu in obeh gospo- stvih v primerjavi s trgi na deželnoknežjih gospo- stvih, praviloma danimi v zastavo. Medtem ko so se za deželnoknežja gospostva, v katerih je ležala večina kranjskih trgov, do razprodaje deželnoknežje (ko- 22 Po M. Smole se Adam Anton Sigfrid grof Auersperg leta 1734 omenja kot lastnik Neuhausa in Gutenberga, ki sta bila poslej združena (Smole, Graščine, str. 462 in 505). Iz kranj- ske imenjske knjige lahko razberemo, da je bilo združevanje postopno in formalno zaključeno leta 1733 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 28v, 67v in 92v). 23 Valvasor, Die Ehre, XI, str. 406. 24 Popis je sestavni del zapuščinskega inventarja Adama Antona Sigfrida grofa Auersperga (ARS, AS 309, Zbirka zapuščin- skih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, III. serija, lit. A–49, 3.–4. 6. 1745, str. 31–75). 25 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 243, RDA, L 270, No. 8, 8. 9. 1752. 26 Prošnjo Tržičanov za požarni davek po uničujočem požaru leta 1689 je kranjski vicedom v poročilu graški dvorni ko- mori podprl, »čeprav ta trg zdaj ni komorni (deželnoknež- ji), temveč patrimonialni« (ob nun zwar diser Markht aniezo nicht cammeralisch ist, sondern ein Herrn Markht) (ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 243, I/128, lit. N II–6, 20. 6. 1690). V šematizmu za Kranjsko iz leta 1795 je Tržič naveden med tremi gorenjskimi t. i. municipalnimi trgi, ki so v naslovu pomotoma označeni kot municipalna mesta (Sche­ matismus für das Herzogthum Krain 1795, str. 187). morne) posesti okoli leta 1620 ohranili vsaj temeljni urbarji in v njih največkrat tudi zapisi o pravicah tr- gov oziroma njihovem razmerju do gospostva, smo pri Tržiču za takšne dragocene vire prikrajšani. Nad tržiškima gospostvoma Neuhaus in Gutenberg, ki sta bili zdaj zasebni, formalno dani v fevd, namreč nista bdela kranjski deželni vicedom v Ljubljani in dvorna komora na Dunaju oziroma pozneje v Gradcu. Tako v njihovih arhivih ne bomo našli nobenih prepisov urbarjev, poročil zastavnih imetnikov, zapisov dežel- noknežjih nadzornih organov ali česa podobnega. V tržiškem primeru dobimo vpogled v notranje stanje trga šele sredi 18. stoletja s terezijanskim katastrom in nekaterimi drugimi viri državne oblasti, skratka tedaj, ko je država prvič ukazala v celoti popisati vso zemljiško posest in njene dohodke. Vse védenje do terezijanskih gospodarskih in upravnih reform temelji na skromnih virih, ki so se deloma ohranili v samem Tržiču, v glavnem pa pri državnih oblastnih organih v Ljubljani in nekaj še v Auerspergovem rodbinskem arhivu, ki je danes shranjen na Dunaju. O trški avtonomiji in upravi še največ povedo vladarske potrditve privilegija cesarja Friderika III. iz leta 1492, ki se vrstijo v skoraj tri- stoletnem časovnem razponu vse do jožefinske dobe (1784). Vse drugo temelji na drobcih, na prošnjah trga za potrditev omenjenega privilegija, na posame- znih omembah tržanov ter silno redko trških orga- nov. Ker se slednji v virih ne pojavljajo kontinuira- no in ker iz virov vemo za spremembe v strukturi in pristojnostih trške (samo)uprave, je mogoče poznejše dokumentirano stanje na zgodnejša obdobja prena- šati le z veliko mero previdnosti. Iz pojavitev izrazov, kot sta sodnik in svet, lahko samo pogojno sklepa- mo na razvoj v enakih potezah, kot so ga imeli trgi s takšno standardno upravno strukturo in avtonomijo. Če se vrnemo k izhodišču, k času med prvo iz- recno omembo trga leta 1399 in »uradno povzdigni- tvijo« vasi v trg 93 let pozneje, leta 1492, je nesporno dejstvo, da je Tržič trški status kontinuirano ohranjal celotno 15. stoletje do formalne »ustanovitve trga« in da ta ni bila posledica morebitne vmesne »tihe uga- snitve« trškega naslova. Trg se po prvi pojavitvi v vi- rih ponovno izrecno omenja leta 1444 (im marckht),27 leta 1485 pa je prvič izpričan institut tržana (burger zu Nevnmerklein).28 Iz časa malo pred »formalno ustanovitvijo« trga imamo tudi njegov prvi opis. Kancler oglejskega pa- triarha Paolo Santonino je leta 1486 ob obisku Tržiča (Novum Forulum) – tržiška župnija je pod patriarhat spadala do njegove ukinitve (1751) – v popotni dnev- nik zapisal, da je kraj neprijazen in stisnjen, da stoji v Tržiču več hiš, stesanih iz desk, na griču nad vasjo (!) pa je kar lep, ne prav velik gradič, ki se imenuje »Novi grad« (Neuhaus) in mu gospodari mogočen 27 Bizjak in Preinfalk, Turjaška knjiga listin, str. 324. 28 Komatar, Kranjski mestni arhiv, str. 9. 443 2020 BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 mož Lovrenc Paradeiser. Kot patrona tržiške župnije je Santonino omenil oba graščaka, ki ju šest let po- zneje srečamo v »trški ustanovni listini«, Lovrenca Paradeiserja in Hansa Lambergerja (ob izstavitvi privilegija leta 1492 že pokojnega).29 Njegova ozna- ka Tržiča kot vasi ni merodajna, saj na svojih poteh sploh za noben kraj ni uporabil oznake trg, kriterij za razlikovanje med vasjo in mestom pa je bil zanj predvsem videz naselja.30 29 Santonino, Popotni dnevniki, str. 43. 30 Santonino pri trgih Konjice, Šentjur in Trbiž nima nikakršne oznake, trg Vitanje imenuje vas, trg Rogatec pa mesto, pri čemer omenja njegovo deloma podrto obzidje, medtem ko o trgu Vojnik pravi, da razvaline pričajo o nekdanjem mestu; vsa mesta – Kamnik, Škofjo Loko, Celje, Slovensko Bistri- co, Maribor in Ptuj –, nasprotno, dosledno naslavlja z me- Za vpogled v status Tržiča pred formalno povz- dignitvijo v trg je več kot pomenljiva listina cesarja Friderika III. iz leta 1491, izdana le dobro leto pred njegovo »ustanovno listino« tržiškega trga. Vsebina cesarske listine je dovoljenje za postavitev mostu na sotočju Sore in Save, ki ga je cesar – kot deželni knez Kranjske – izdal trem gorenjskim urbanim naseljem in podložnikom v okoliških vaseh. V naslovitvi go- vori o »sodnikih, svetih in naših meščanih/tržanih v Kranju, Radovljici in Tržiču« (den richtern reten vnd vnsern burgern zu Krainburg, Radmanstorff vnd zum Newenmerkhtlein),31 s čimer Tržič tako rekoč sti (Santonino, Popotni dnevniki, str. 40–41, 44, 64, 67, 71, 77–80, 83, 85, 87, 88, 91). 31 ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 878, 1491 V 10., Linz. Pismo Jurija Winklerja pl. Hainfelda z dne 27. aprila 1537, najstarejši izvirni dokument, ki omenja privilegij cesarja Friderika III. iz leta 1492 (NŠAL, ŽA Tržič, Spisi, šk. 40, Listine iz 16. stoletja, 27. 4. 1537). Izvirnik privilegija ni ohranjen. 444 2020BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 izenačuje s sosednjima mestoma. Sodnika in svet so namreč poleg mest imeli samo trgi z razvito avto- nomijo, o čemer bomo še govorili. Nobenega dvoma torej ni, da je bil Tržič tedaj splošno priznan kot trg, prosilci iz omenjenih dveh mest in Tržiča pa so se kot sodnik, svet in meščani oziroma tržani (za oboje pozna nemščina skupni izraz Bürger) naslovili sami. Kaj je potemtakem ob takšnih okoliščinah oba zemljiška gospoda navedlo, da sta leta 1492 ali malo prej cesarja prosila za povzdignitev Tržiča v trg? Precej verjetno je šlo samo za prošnjo za podelitev pravice do sobotnega tedenskega sejma. Pri tem sta navedla, da trg nima še nobenih privilegijev, v cesar- jevi pisarni pa so nato uporabili splošno formulo o povzdignitvi vasi v trg. Po drugi strani pa bi Lam- bergerji in Paradeiserji s takšnim načinom pridobitve trškega naslova in pravic, podeljenih zemljiškima go- spostvoma in ne tržanom samim, utrdili svoj položaj nasproti trški skupnosti in ji dali vedeti, kdo je njen gospodar. Kakor koli, v prošnji se niso mogli sklice- vati na že obstoječe zapisane pravice in očitno glede sejma tudi ne na njegovo dolgotrajnejše potekanje, sicer bi prosili za potrditev nečesa že obstoječega, kot so počeli drugi trgi in mesta oziroma njihovi mestni in trški gospodje.32 Privilegij cesarja Friderika III., izdan 12. decem- bra 1492 v Linzu, se sklicuje na prošnjo Lovrenca Paradeiserja in dedičev Hansa Lambergerja, naj nji- hovo vas Tržič v vojvodini Kranjski povzdigne v trg (das wier ier dorff genandt Neumärkhtl in vnseren fürs­ stenthumb Crain gelegen zu einem markht zuerheben), njihove v njem naseljene podložnike v tržane (iere leutt vnd holden darin gesessen zu burgern zu schöpfen vnd zu machen), jim podeli tedenski sejem ob sobo- tah (auch in ein wochenmarkht am sambstag zu geben) ter Tržičanom dovoli trgovanje in delo (obrt), kot so ju opravljali poprej (vnd in handl vnd arbaitt, so sie vorhero geüebt hetten, zugebrauchen vergunnten vnd erlauben). Cesar je v duhu privilegijskih formulacij Tržič povzdignil v trg, njegovi prebivalci pa so se po novem smeli naslavljati s tržani in so imeli enake pravice kot v drugih trgih. Pravice drugih kranjskih trgov so poslej veljale tudi za sobotni sejem, trgovino in obrt.33 Prejemniki privilegija so bili med seboj tesno so- rodstveno povezani. Hans Lamberger iz rodu kranj- skih Lambergov, ki ga Santoninov popotni dnevnik leta 1486 omenja še kot živega lastnika Gutenberga,34 32 Prebivalci trga Litija so, denimo, leta 1443 od istega Frideri- ka Habsburškega, tedaj še kralja, izposlovali privilegij za ne- deljski tedenski sejem, ki naj bi že obstajal in ugasnil zaradi vojn(e); sejemske pravice za medtem ponovno ugasli sejem je Litijanom leta 1514 na njihovo prošnjo obnovil Friderikov sin, cesar Maksimilijan I. (Golec, Litija – trg, str. 456–457). 33 Citirano po Zwittrovi objavi prepisa v vicedomskem arhivu (Zwitter, Starejša kranjska mesta, str. 72–73). Prepis v: ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 243, I/128, lit. N II–2. 34 Santonino, Popotni dnevniki, str. 43. se je namreč leta 1473 oženil s Paradeiserjevo hčerko Cecilijo.35 Lastnik Neuhausa Lovrenc Paradeiser, ki je zeta preživel, je bil po Santoninu »mogočen mož«,36 ime pa si je ustvaril leta 1462 v pohodu kranjskega plemstva na Dunaj na pomoč cesarju Frideriku III.37 Na zasluge za habsburško hišo se je seveda lahko skliceval, ko je istega vladarja zase in v imenu zetovih dedičev trideset let pozneje prosil za privilegij. Poglavitni, če ne sploh edini razlog za prošnjo obeh zemljiških gospodov cesarju kot deželnemu knezu Kranjske ter fevdnemu gospodu gospostev Neuhaus in Gutenberg je bila, kot rečeno, pridobi- tev pravice do sobotnega tedenskega sejma. Samo temu, ne pa trškemu naslovu Tržiča, bi namreč oko- lica lahko upravičeno nasprotovala. Razen sejma, ki je bil po vsej verjetnosti res povsem nova pridobitev, je Friderik III. zgolj potrdil že obstoječe stanje: ob- stoj trga, tržanov in njihovih utečenih dejavnosti. Na posebne pravice Tržičanov v odnosu do okolice, še najmanj do obeh zemljiških gospostev, ni tedaj mislil nihče. Lambergerji in Paradeiserji so preprosto hoteli imeti črno na belem, do česa so upravičeni, če bi jim kdor koli kdaj kar koli odrekal. Temelj trških pravic tržanov in drugega trškega prebivalstva je Friderikov privilegij postal šele pozneje. V zvezi z okoliščinami njegovega nastanka ne gre prezreti konkurence sosednje Radovljice, ki je prav v tem času iz trga postala deželnoknežje mesto, najver- jetneje tiho, ne da bi deželni knez o tem izdal pose- ben mestni privilegij,38 medtem ko je malo prej, med letoma 1471 in 1478, to storil z drugimi štirimi trgi iz celjske dediščine – s Kočevjem, Ložem, Krškim in Višnjo Goro (ki je edina postala habsburška še pred izumrtjem Celjskih).39 Če Tržič primerjamo z vse- skozi majhno Radovljico, je bil najverjetneje že v tem času gospodarsko veliko močnejši in tako bolj »me- sten« od konkurenčnega trga na gorenjski ravnici. Glede na svojo gospodarsko strukturo in demograf- sko premoč, pa tudi prometno lego bi bil nesporno v prednosti, če bi v drugi polovici 15. stoletja tako kot Radovljica imel status deželnoknežjega trga. Lah- ko si predstavljamo, da bi Friderik III. mestni sta- tus prejkone podelil ali tiho priznal Tržiču, ki bi mu do tega koraka manjkala samo še zgraditev obzidja, medtem ko bi Radovljica ostala trg. Ker pa je bil tr- žiški trg v zasebnih rokah, četudi deželnoknežji fevd, in za povrh še razdeljen med dve gospostvi, v tekmi z Radovljico ni imel možnosti, da bi dosegel mestni naslov. Tega podobno ni uspelo pridobiti Mokrono- gu, ki je za povrh že zgodaj premogel obzidje, a je bil tako kot Tržič nedeželnoknežji trg, v rokah škofov iz 35 Witting, Beiträge zur Genealogie 1894, str. 127; 1895, str. 185. 36 Santonino, Popotni dnevniki, str. 43. 37 Witting, Beiträge zur Genealogie 1894, str. 127. 38 Gestrin, Radovljica – vas, str. 524–525. 39 Zwitter, Starejša kranjska mesta, str. 14–15; Otorepec, Srednje­ veški pečati, str. 123–124. 445 2020 BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 koroške Krke, premalo močnih trških gospodov, da bi lahko za svoj trg uveljavili mestne pravice.40 Udejanjanje privilegija Friderika III. iz leta 1492 Listina Friderika III. o povzdignitvi Tržiča v trg in podelitvi sobotnega tedenskega sejma bi prejkone ostala osamljena, enkraten in »za vse čase« veljaven privilegij, ki ga ni treba dajati obnavljati vsakokra- tnemu novemu deželnemu knezu. Za obnovitev to- vrstnih privilegijev so se namreč prejemniki odločali le, če so jim zapisane pravice pogorele ali če so jih želeli razširiti, denimo s pravicami za nove sejme. Če pa njihovi uživalci – v tem primeru lastniki gospostev Neuhaus in Gutenberg ter posredno prebivalci nji- hovega na dvoje razdeljenega trga Tržič – niso imeli z uživanjem pravic nobenih težav, če jim jih skratka nihče ni odrekal ali jih kršil, potrebe po deželnoknež- jih potrditvah ni bilo. Toda v Tržiču smo priča dru- gačni zgodbi. »Povzdignitvena listina« iz leta 1492 je kmalu postala temelj trških pravic, nekakšna »ustava« Tržičanov, ki je trškim prebivalcem mimo običajnega prava, tj. nepisanih krajevnih pravil, edina jamčila na- slov trga in tržanov z vsemi implicitnimi pravicami trških naselij. Kako se je to zgodilo in kdaj? Leta 1537, slabe- ga pol stoletja po »ustanovitvi trga«, so se Tržičani kranjskemu deželnemu upravniku pritožili nad Ju- rijem Winklerjem pl. Hainfeldom, tedanjim gospo- darjem nekdanjega Lambergerjevega dela Tržiča, da jim hoče pridržati oziroma zamolčati njihovo svobo- ščinsko pismo (Iren freÿ= vnd gabbrieff etc. verhalten). Winkler, ki se je tedaj zadrževal v Judenburgu, je od tam pisal kranjskemu deželnemu upravniku, svoje- mu sorodniku (Vetter) Andreju Lambergu s Črnele- ga, da se zaradi slabega zdravja ne bo mogel osebno odzvati. Pri tem je navedel, da je prebral njegov ukaz ter prošnjo svojih in Paradeiserjevih tržanov v Trži- ču, in pojasnil, da cesar Friderik III. s povzdignitvijo vasi Tržič v trg ni mislil na podelitev svoboščin »me- ščanskega trga« (das selb darff zw Eynen Burgerlichen Margkht Befreyt), saj je privilegij izdal Paradeiserjem in Lambergerjem ter njihovim naslednikom, ne pa tržanom. Tožbo je označil za neprimerno, nič pa ni imel proti potrditvi privilegija sebi in Paradeiserjem ter v dobro tržanov, ki jim je bil pripravljen izdati prepis (vidimus). Kako se je zadeva, ki jo poznamo samo iz Winklerjevega odgovora,41 iztekla, ni znano, so pa Tržičani najpozneje tedaj začutili potrebo, da v obrambi svojih pravic posežejo po listini iz leta 1492 kot instrumentu za svojo zaščito. Iz razgibanega 16. stoletja je to edini znani primer pritožbe in sploh 40 Golec, Trg Mokronog, str. 9–11. 41 NŠAL, ŽA Tržič, Spisi, šk. 40, Listine iz 16. stoletja, 27. 4. 1537. Prepis v: ARS, AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko, šk. 9, fasc. 11, Civitatensia, Tržič, 27. 4. 1537. omembe Friderikovega privilegija. Tržani so se ta- krat nemara prvič zares zavedli oziroma spomnili, da obstajajo neke zapisane pravice, Winkler pa jim jih sprva očitno ni hotel pokazati oziroma izdati prepisa. O razvoju trške uprave in avtonomije v tem času ne vemo praktično ničesar, o čemer bomo natančneje govorili pri notranjih pravno-upravnih razmerah v trgu. Najprej pa si poglejmo kronologijo in okolišči- ne potrjevanja Friderikove »ustanovne listine«, ki jo bomo v nadaljevanju skladno z njeno novo funkcijo imenovali trški privilegij. Kot rečeno, sta privilegij poleg Tržiča deželnim knezom kontinuirano dajala v potrditev samo še dva kranjska trga, Poljane (Stari trg ob Kolpi) in Vače.42 Pomenljivo je, da sta bila oba zelo majhna in ruralna, pri čemer so imele Poljane zgolj nadvse skromen privilegij grofa Friderika Celj- skega o uživanju šestih razdeljenih hub (1421).43 Za razliko od Poljan, ki so z izumrtjem Celjskih posta- le deželnoknežji trg v rokah Habsburžanov (1456) in nato po kratkem Khislovem lastništvu leta 1641 pristale v lasti Auerspergov,44 so Vače delile usodo Tržiča, saj so zgodaj pripadale zasebnemu plemiške- mu gospostvu Lebek.45 Oba mala trga sta bila zaradi majhnosti in malopomembnosti ter zaradi statusa nedeželnoknežjega, t. i. patrimonialnega trga v svo- jih pravicah latentno ogrožena; od tod skrb njunih prebivalcev za obnavljanje zapisanih pravic, pa najsi so bile še tako omejene. Pri Tržiču, sicer enem gospo- darsko najmočnejših kranjskih trgov, ki je po videzu in velikosti prekašal celo prenekatero mesto v deželi, je bil razlog za obnavljanje trškega privilegija enak. K takšni praksi so se Tržičani najprej zatekli iz pobliže neznane nuje, nato pa je postala utečena kot edino trdno jamstvo za priznanje naslova trga in tržanov ter implicitno pravic, ki po naravi pritičejo trgom. Prva obnovitev trškega privilegija se je zgodila leta 1633, ko je Friderikov privilegij iz leta 1492 na prošnjo »tržanov in srenje trga Tržič« potrdil takratni deželni knez Kranjske, cesar Ferdinand II.46 Nemara so prošnji botrovale turbulentne razmere med tri- desetletno vojno. Iz ohranjenih predspisov k izdani listini lahko razberemo, da so za potrditev privilegija prosili dobri dve leti prej (1631), nato pa je sledilo poizvedovanje dvorne komore in vicedoma, pri če- mer so morali prosilci predložiti izvirnik svoboščin.47 Zanimivo je spoznanje, da so prošnjo za obnovitev 42 Stare pravice in svoboščine, med drugim volitve in sejme, je Vačam zadnji potrdil Jožef II. leta 1784 (Mal, Privilegiji trga Vače, str. 117–121), skromni privilegij trga Poljane pa leta 1744 Marija Terezija (Golec, Trgi, ki jih ni bilo?, str. 598– 599); pozneje so Poljanci dobili privilegij svojega zemljiškega gospoda, kneza Auersperga, in sicer leta 1781, štiri leta za Tržičani (prav tam, str. 607). 43 Golec, Trgi, ki jih ni bilo?, str. 597–598. 44 Prav tam, str. 598. 45 Mal, Privilegiji trga Vače, str. 116. 46 ARS, AS 165, Trg Tržič, šk. 1, Potrditve privilegijev, listina 1633 X 9., Dunaj, vidimiran prepis 18. 9. 1699. 47 ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 243, I/128, lit. N II–1, 1. 8. 1631, s. d. (pred 7. 2. 1632), 7. 2. 1632. 446 2020BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 privilegija pred tem kar dvakrat naslovili na istega vladarja, tedaj še nadvojvodo in deželnega kneza no- tranjeavstrijskih dežel, prvič leta 1605 ali malo prej48 in drugič leta 1616.49 Iz neznanih razlogov niso bili uslišani, zato so čez čas pri istem deželnem knezu poskusili še v tretje. Iz mlajše od obeh prošenj (1616) izvemo, da naj bi Tržičani nameravali predložiti svoj privilegij v potrditev že Ferdinandovemu očetu, nadvojvodi Karlu, ki je Kranjski vladal med letoma 1564 in 1590, vendar tega niso storili, »ker sta tukaj- šnji gospostvi razdeljeni in je bilo na Lambergovem (Lambergerjevem) delu dotlej veliko sprememb«.50 V resnici je šlo prej za izgovor oziroma opravičilo kakor za dejanski razlog. Pozneje so pri prošnjah za potrditev izpustili tudi Ferdinanda III. (1637–1657) in za obnovitev privile- gija, zadnjič potrjenega leta 1633, prosili šele cesar- ja Leopolda I. (1657–1705) poznega leta 1700,51 le nekaj let pred koncem njegove vladavine. Ali pa so vmes vendarle kdaj poskušali brez uspeha bodisi pri Ferdinandu III. bodisi pri Leopoldu I., ki je vladal zelo dolgo? Vsekakor potrditve privilegija v tem času niso izposlovali, saj so si dali dvakrat izdelati overje- ni prepis potrditve iz leta 1633, najprej leta 1655 in nato 1699,52 torej tik pred predložitvijo v potrditev Leopoldu I. Preden bi ta leta 1700 potrdil privilegij Ferdinanda II. izpred 67 let, je namestništvo v Grad- cu po ustaljenih pravilih zahtevalo poročilo in mne- nje kranjskega vicedoma v Ljubljani. Ker so Tržičani poleg potrditve privilegija iz leta 1633 prosili tudi za zaščito pred domnevno neupravičeno tlako (wider die Ihro Zue Muettundte Vngewöhnliche Robath), je mo- ral vicedom o zadevi zaslišati »obe strani«.53 Eno od gospostev, če ne obe, je torej Tržičane sililo k tlaki, za katero so sami menili, da ni upravičena. Kako se je stvar iztekla, ne vemo. Kot vse kaže, cesar trškega privilegija ni potrdil, saj se je trg tri desetletja po- zneje (1728), sodeč po poročilu kranjskega vicedoma, spet skliceval samo na Ferdinandovo potrditev iz leta 1633.54 Kratkotrajno vladanje cesarja Jožefa I. (1705– 1711) so Tržičani zlahka preskočili, v času cesarja Karla VI. (1711–1740) pa so leta 1728 poleg potr- ditve privilegija brez uspeha prosili še za obnovitev medtem domnevno ugasle pravice do volitev trškega 48 Prav tam, s. d., pred 18. 2. 1605. 49 Prav tam, s. d. (pred 23. 11. 1616), 18. 1. 1617. 50 Prav tam, s. d. (pred 23. 11. 1616). 51 Prav tam, 19. 6. 1700. 52 Prvi prepis je notarski, izdelan 20. aprila 1655 v Ljubljani in vidimiran v prepisu, ki ga je 18. septembra 1699 izdelala dvorna pisarna na Dunaju (ARS, AS 165, Trg Tržič, šk. 1, Potrditve privilegijev, 18. 9. 1699). 53 Ukaz z dne 19. junija 1700 se sklicuje na cesarjevo odredbo, izdano 16. januarja istega leta na Dunaju (prav tam, 19. 6. 1700). 54 Koncept poročila kranjskega vicedoma, datiran 13. septem- bra 1729, se sklicuje na ukaz z dne 24. decembra prejšnje leto (prav tam, 13. 9. 1729). sodnika in lastnega nižjega sodstva,55 o čemer bomo natančneje govorili pozneje. Tudi tokrat niso bili uspešni, saj potrditev Marije Terezije četrt stoletja pozneje (1754) govori samo o izdaji privilegija leta 1492 in o potrditvi Ferdinanda II. leta 1633, vmesnih potrditev pa ne omenja.56 Kranjski vicedom je sicer podprl prošnjo tržiških tržanov, naj Karel VI. v potr- ditev privilegija vključi tudi volitve sodnika,57 a je bilo njegovo mnenje glede na okoliščine prešibko. V no- tranje zadeve gospostev Neuhaus in Gutenberg na ta način ni mogel samovoljno posegati niti deželni knez. Naslednjič so se Tržičani podvizali četrt stoletja pozneje, v času »cesarice« (dejansko cesarjeve so- proge in deželne kneginje Kranjske) Marije Terezi- je (1740–1780), leta 1754,58 ko je obnavljanje vseh vrst privilegijev in podeljevanje novih postalo splo- šna praksa oziroma vladarska zahteva. Potrditev so uspešno izposlovali tudi leta 1784 pod njenim sinom, cesarjem Jožefom II. (1765/80–1790).59 Leta 1791 so zanjo zaprosili Jožefovega naslednika in brata, kratkotrajnega cesarja Leopolda II. (1790–1792), in še nerešeno prošnjo ponovili leta 1793 pri cesarju Francu II. (1792–1806, poznejšem avstrijskem ce- sarju Francu I. od 1804 do 1835). Tudi tokrat so se zavzemali za razširitev vsebine privilegija, in sicer za vzpostavitev t. i. reguliranega trškega magistrata (Re­ gulierung eines eigenen Marcktmagistrats),60 kakršne so jožefinske reforme začele selektivno uvajati nekaj let prej.61 Glede slednjega je ostalo samo pri pobožni želji, saj je dvor leta 1794 sklenil Tržiču potrditi tr- ške pravice v enakem obsegu, kot jih je deset let prej Jožef II.62 Potrditvene listine ne poznamo,63 sama potrditev zelo splošnega privilegija s konca sred- njega veka pa je bila ob koncu 18. stoletja praktično že anahronizem. Tržič je prek nje skušal priti do la- stnega magistrata, a so bile možnosti za kaj takega že v izhodišču nične. 55 Prav tam. 56 ARS, AS 165, Trg Tržič, šk. 1, Potrditve privilegijev, listina 1754 VI. 22., Dunaj. 57 ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 243, I/128, lit. N II–1, 13. 9. 1729. 58 ARS, AS 165, Trg Tržič, šk. 1, Potrditve privilegijev, listina 1754 VI. 22., Dunaj. 59 Prav tam, listina 1784 V. 1., Dunaj. – Iz istega dne izdanega dvornega dekreta izvemo, da so Tržičani za potrditev privile- gija prosili najpozneje v začetku poletja 1782, saj je deželno glavarstvo v Ljubljani poročilo o prošnji sestavilo 2. avgusta omenjenega leta (ARS, AS 14, Gubernij v Ljubljani, I. reg., šk. 7, fasc. 19, št. 13228/1784, 1. 5. 1784). 60 Postopek je znan le iz dveh dopisov trškega predstojnika (ARS, AS 165, Trg Tržič, šk. 1, Potrditve privilegijev, 29. 2. 1792, 29. 1. 1793). 61 Žontar, Struktura uprave, str. 138. 62 ARS, AS 14, Gubernij v Ljubljani, II. reg., fasc. 106 (stara sign. 242), št. 4969/1794, 4. 7. 1794. 63 Po sporočilu z Dunaja, poslanem deželnemu glavarstvu v Ljubljani 3. julija 1794, je to 30. avgusta ljubljanskemu (prej gorenjskemu) okrožnemu uradu naložilo, naj vsebino sklepa o odobritvi privilegija posreduje trgu Tržič (prav tam, 30. 8. 1794). Okrožni urad je to storil 6. septembra 1794 (ARS, AS 165, Trg Tržič, šk. 1, Potrditve privilegijev, 6. 9. 1794). 447 2020 BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 Tržičani so torej cesarjev privilegij Lamberger- jem in Paradeiserjem iz leta 1492 že v prvi polovici 16. stoletja »posvojili« za svoj trški privilegij, se nanj v obrambi svojih pravic sklicevali vse do konca 18. stoletja ter ga deželnim knezom med letoma 1631 in 1793 vsaj devetkrat dali v potrditev, od tega štiri- krat uspešno (potrditve 1633, 1754, 1784 in 1794). 64 Za posamezen dokument gl. opombe v besedilu. Ta pomemben segment tržiške trške zgodovine do- slej začuda ni pritegnil pozornosti, ampak je ostalo pri Miklitschevi omembi obstoja Friderikovega pri- vilegija (1912)65 in Zwittrovi objavi njegove vsebine (1929),66 medtem ko je o nadaljnji »rabi« tega prav- nega temelja Tržiča kot trga vladal molk. 65 Miklitsch, Ein Normale, str. 256. 66 Zwitter, Starejša kranjska mesta, str. 72–73. Izstavitve in potrditve »trškega privilegija« ter prošnje za potrditev64 Datum izstavitve privilegija oziroma nastanka prošnje Izstavitelj privilegija oziroma naslovnik prošnje Naslovniki privilegija/ prosilci zanj 12. 12. 1492, Linz (listina) cesar Friderik III. Lovrenc Paradeiser in dediči Hansa Lambergerja pred 18. 2. 1605 (prošnja) nadvojvoda Ferdinand (poznejši cesar Ferdinand II.) celotna srenja v Tržiču na Kranjskem (N. ganz Gemain zu Neÿmarktl in Crain) pred 23. 11. 1616 (prošnja) nadvojvoda Ferdinand (poznejši cesar Ferdinand II.) ubogi tržani in srenja v Tržiču (N: die arme burgerschaft vnnd gemain zw Neumärckhtl) 9. 10. 1633, Dunaj (listina) cesar Ferdinand II. tržani in srenja v Tržiču v vojvodini Kranjski (N: die Burgerschafft vnnd Gemain zu Neÿmarkhtel in Vnßerem Fürstenthumb Crain gelegen) pred 16. 1. 1700 (prošnja) cesar Leopold I. celotno tržanstvo in srenja v Tržiču na Gorenjskem (N. die gesambte Burgerschafft vnd Gemeine zu Neümarkhtel in ober Crain) pred 24. 12. 1728 (prošnja) cesar Karel VI. celotno tržanstvo trga Tržič (N: die ganze burgerschafft des Markhtes Neÿmarkhtl) 22. 6. 1754, Dunaj (listina) »cesarica« Marija Terezija tržani in srenja trga Tržič (N. Burgerschafft vnd Gemeinde des Marckts Neümarktl) 1. 5. 1784, Dunaj (listina) cesar Jožef II. tržani in srenja trga Tržič (N: Bürgerschafft und Gemeinde des Markts Neümarktl) julij 1791 (prošnja) cesar Leopold II. izvirna naslovitev prosilcev ni znana 6. 9. 1794 (dopis o ugodeni prošnji) cesar Franc II. municipalni trg Tržič (Munizipal Markt Neümarktl) Listina Marije Terezije o potrditvi tržiških trških pravic (ARS, AS 165, Trg Tržič, šk. 1, Potrditve privilegijev, listina 1754 VI. 22., Dunaj). 448 2020BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 Iz preglednice, ki prikazuje vse potrditve oziroma predložitve privilegija v potrditev, lahko razberemo, da se Tržičani nikoli niso naslovili kot »N. sodnik in svet«, kot je bilo pravilo pri mestih in tistih trgih, ki so premogli razvito avtonomijo z izvoljenimi trškimi organi, ampak so se vedno le skromno poimenovali »N. tržani in srenja«. Takšno prakso srečujemo tudi pri dolenjskem trgu Ribnica, ki je bil gospodarsko prav tako močan in za kranjske razmere velik, nje- gova avtonomija pa manjša kakor pri najbolj avto- nomnih trgih, čeprav lahko Ribnico zaradi instituta izvoljenega sodnika in sveta še štejemo med trge z razvito avtonomijo.67 Vprašanje, kaj nam povedo samonaslovitve Tržičanov skozi čas in primerjava z Ribnico, katere notranje razmere precej bolje pozna- mo, bomo obravnavali v naslednjem razdelku. V Tr- žiču se je dvakrat, povsem na koncu, v letih 1792 in 1793, pod prošnjo za potrditev trškega privilegija v imenu celotnega tržanstva podpisal predstojnik (Vor­ steher) Ignac Jabornig, vendar ni šlo za sámo prošnjo, ampak za dopisa v zvezi z že vloženo prošnjo.68 S potrditvami privilegija iz leta 1492 so deželni knezi obnavljali tudi pravico do sobotnega teden­ skega sejma, s katerim tržani niso imeli druge zveze kot to, da so na njem prodajali svoje izdelke ter ku- povali izdelke in pridelke drugih. Kot bomo videli, jim nista pripadala ne nadzor nad sejmi ne pobiranje kake sejemske pristojbine (mitnine, stojnine). Gle- de na to, da v virih, med njimi v prošnjah Tržičanov za obnovitev privilegija, nikoli ne zasledimo ničesar o tedenskem sejmu, je moral obstajati kontinuira- no. Ni namreč poročil, da bi kdaj začasno ugasnil in da bi ga bilo treba oživljati, tako kot so deželnega kneza za obnovitev sejemskih pravic dvakrat prosi- li Litijani (1443 in 1514).69 Tržiški sobotni sejem je naslednjič omenjen šele leta 1752 v poročilu upravi- telja medtem že združenega gospostva Neuhaus in Gutenberg. Medtem, nič manj verjetno pa že pred njegovim nastankom, sta v Tržiču zaživela tudi dva privilegirana letna sejma. Sredi 18. stoletja naj bi bila sejemsko blago samo živila okoliškega prebivalstva, trg pa ni imel nikakršnega dobička ne od sejemskih mer ne od drugih dajatev.70 O tedenskem sejmu go- 67 Golec, »Ribenca, narlepši terg na Krajnskim«, str. 340–342. 68 ARS, AS 165, Trg Tržič, šk. 1, Potrditve privilegijev, 29. 2. 1792, 29. 1. 1793. 69 Golec, Litija – trg, str. 456–457. 70 Gospoščinski upravitelj v poročilu iz leta 1752 govori o so- botnem sejmu ter o dveh letnih na praznik sv. Andreja (30. novembra) in sv. Marije Magdalene (22. julija) (ARS, AS 7, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani, šk. 88, fasc. XXVIII, No. 12, 8. 11. 1752). Valvasor (1689) pri opisu župnije Tržič piše o žegnanjih na oba praznika, eno je bilo pri Marijini župnijski cerkvi, drugo pa pri edini trški podružnici sv. Andreja (Valvasor, Die Ehre, VIII, str. 780). Patrocinij žup- nijske cerkve prvi omenja Santonino leta 1486, ko je že stala tudi Andrejeva cerkev, ki se pri Santoninu skriva med tremi neimenovanimi podružnicami (Höfler, Gradivo za historično topografijo, str. 65–66). Leta 1749 je gospoščinski upravitelj Neuhausa in Gutenberga v dodatku k napovedni tabeli tere- vorijo tudi cenilni operati franciscejskega katastra v zgodnjih tridesetih letih 19. stoletja, vendar brez na- vedbe dneva v tednu in s pripombo, da na njem ne prodajajo nobenega žita.71 Trška avtonomija v stoletjih pred izdajo privilegija leta 1777 Stopnja in vsebina tržiške trške avtonomije je do prve polovice 18. stoletja precejšnja neznanka in tako bo, če ne pridejo na dan še neznani povedni dokumen- ti, tudi ostalo. V glavnih potezah bi ju lahko povzeli takole: trški sodnik in svet se »v paketu« s sodnikoma ter svetoma Kranja in Radovljice prvič omenjata že leta 1491,72 leto dni pred Friderikovim »trškim usta- novnim privilegijem«, potem pa sta izpričana le še enkrat, leta 1666, tedaj z lastnim dokumentom, potr- jenim z edinim znanim odtisom trškega pečatnika.73 O načinu postavitve in pristojnostih obeh temeljnih trških organov vemo iz prve roke zelo malo, samo to, kar razkriva omenjeni dokument. Iz povzetka po- znejšega, ciljno naravnanega pisanja Tržičanov iz leta 1728 pa izvemo, da naj bi trška avtonomija – izvoljeni sodnik in nižje sodstvo – ugasnila z velikim požarom leta 1689.74 Vsa nadaljnja zgodovina trga je nato po- tekala brez njiju. Tržičani so bili dolgo, najmanj pol stoletja, brez lastnega vodstva. Sredi 18. stoletja so za trškega sodnika priznavali upravitelja medtem zdru- ženih gospostev Neuhaus in Gutenberg. Šele pod grofi Auerspergi kot lastniki združenega gospostva so leta 1777 izposlovali trški red, t. i. normale, ki jim je priznaval nekaj skromnih pravic z zelo omejenim lastnim nižjim sodstvom. Med pravicami je bilo tudi izvoljeno trško predstojništvo, ki pa se za razliko od predstojništev v drugih trgih ni imenovalo sodnik in svet.75 S tem je grof Auersperg poudaril diskontinui- teto z nekdanjima trškima organoma in lastno su- verenost tvorca novih, ne podedovanih trških pravic, četudi so se nekatere nedvomno kontinuirano ohra- nile iz prejšnjih časov. Začnimo pri času pred »ustanovitvijo trga« (1492), ko so bili temelji za njegovo avtonomijo že trdno položeni, in se vrnimo k listini iz leta 1491, s katero je cesar Friderik III. Kranju, Radovljici in Tr- žiču ter okoliškim podložnikom izdal dovoljenje za postavitev mostu na sotočju Sore in Save. Kot rečeno, listina v naslovitvi govori o »sodnikih, svetih in naših zijanskega katastra zmotno navedel, da ima Tržič dva letna in dva (!) tedenska sejma (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 190, RDA, L 270, No. 1, 13. 11. 1749). 71 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, Cenilni operati, L 171, k. o. Tržič, katastrski cenilni elaborat, uvod, & 7. 72 ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 878, 1491 V 10., Linz. 73 ARS, AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. reg., šk. 521, fasc. 304c, pag. 129, 8. 4. 1666. 74 ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 243, I/128, lit. N II–1, 13. 9. 1729. 75 Miklitsch, Ein Normale, str. 258–260. 449 2020 BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 meščanih oziroma tržanih v Kranju, Radovljici in Tr- žiču« (den richtern reten vnd vnsern burgern zu Krain­ burg, Radmanstorff vnd zum Newenmerkhtlein),76 kar pomeni, da bi Tržič že tedaj moral imeti razvito trško avtonomijo. Medtem ko za Kranj in Radovljico, ki se je prav v tem času začela označevati kot mesto,77 vemo, da sta že premogla dokončno izoblikovano mestno avtonomijo na čelu s sodnikom in svetom,78 se pri Tržiču postavlja neodgovorjeno vprašanje, ali je resnično premogel trškega sodnika in svet ali pa ju je takšna formulacija zajela pač zato, ker ni šlo za na- vadno vaško, ampak trško naselje. Kdo je Tržič na tak način postavil ob bok Kranju in Radovljici, morda cesarjeva pisarna ali prosilci sami, ne moremo vedeti zagotovo. Ker pa so izstavitelji privilegijev praviloma povzeli vsebino prošnje, ne bi smelo biti dvoma, da so bili prosilci tisti, ki so prvi navedli sodnika in svet za vsa tri naselja, Kranj, Radovljico in Tržič.79 Večja težava je v tem, da sodnika in svet pozneje srečamo enkrat samkrat, in to šele poznega leta 1666. Osamljena samonaslovitev in izstavitev dokumen- ta, ki se ju bomo še dotaknili, ne moreta biti trden dokaz, da sta sodnik in svet dotlej obstajala vseskozi od leta 1491 dalje. V vmesnih 175 letih bi se lahko zgodilo marsikaj, tako kot se je med letoma 1666 in 1728. Omenjenega leta namreč iz prošnje tržanov za potrditev trških pravic iz leta 1492 (poznamo le pov- zetek prošnje iz leta 1729) izvemo, da v Tržiču po po- žaru leta 1689 niso več imeli volitev trškega sodnika. In ta podatek je ob skromni ohranjenosti virov edino pričevanje, da so trškega sodnika sploh kdaj volili. Glede na analogije ni izključeno, da je bil v Tržiču sodnik izvoljeni predstojnik trga že leta 1491, ko je skupaj s svetom v cesarjevi listini omenjen »v pake- tu« s kranjskim in radovljiškim sodnikom in svetom. Takšna stopnja samouprave z voljenim sodnikom je namreč v tem času že izpričana pri nekaterih dru- gih trgih, na Gorenjskem pri Radovljici, ki je še pred koncem 15. stoletja postala mesto,80 domnevno pri Vačah (o tem govori veliko poznejši vir)81 in nekaj pozneje pri Beli Peči.82 Na verjeten obstoj funkcije tržiškega trškega sodnika kaže tudi omemba Toma- ža, »starega sodnika iz Tržiča« (Thomas der alt Rich­ ter von Newmargtl), v sodni knjigi mesta Kranj, ko je 76 ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 878, 1491 V. 10., Linz. 77 Gestrin, Radovljica – vas, str. 525. 78 V Kranju se mestni sodnik prvič omenja leta 1309, mestni svet pa 1364; od leta 1423 je imelo mesto pravico do volitev mestnega sodnika (Otorepec, Srednjeveški pečati, str. 70–72). Pri Radovljici sodnika in svet prvič srečamo leta 1473 oziro- ma nedvoumno pet let pozneje (prav tam, str. 114), potem ko je trški sodnik s polnimi pooblastili obstajal vsaj že leta 1443 (Gestrin, Radovljica – vas, str. 529). 79 B. Otorepec je sicer menil, da je formulacija v listini preveč splošna za zanesljivo sliko o obstoju takšnih organov v Ra- dovljici (Otorepec, Srednjeveški pečati, str. 114). 80 Gestrin, Radovljica – vas, str. 526–527; Otorepec, Srednjeve­ ški pečati, str. 114. 81 Mal, Privilegiji trga Vače, str. 116–120. 82 Golec, Posebnosti nastanka, str. 406. tam leta 1518 nastopil kot tožnik.83 Tomaž, ki tedaj očitno ni več opravljal funkcije, bi bil lahko tudi go- spoščinski sodnik bodisi Neuhausa bodisi Gutenber- ga oziroma deželski sodnik gospostva Neuhaus, ki je imelo višjesodne, t. i. deželskosodne pravice nad vse- mi podložniki svojega sklenjenega območja, ne glede na to, pod katero gospostvo so spadali.84 V 16. stoletju, ko je bila večina trgov na Kranj- skem v deželnoknežjih rokah, gospostva, v katerih so ležali, pa oddana zastavnim imetnikom, se je v tr- gih pod nadzorom deželnoknežjih organov (dvorne komore in vicedoma) praviloma utrdila tista stopnja avtonomije, ki je obstala do jožefinskih reform ozi- roma do francoske dobe, ko so vse mestne in trške avtonomije ukinili (1811). Dosežena stopnja avtono- mije je bila zelo različna: od razvite, ki sta jo utelešala izvoljeni trški sodnik in svet s pristojnostmi nižjega (patrimonialnega) sodstva, prek delne, od trga do trga različne, vse do nominalnih trgov brez kakršne koli avtonomije.85 Kot rečeno, Tržič ni spadal med deželnoknežje trge, kar je glavni razlog, da nimamo virov, s pomočjo katerih bi lahko spremljali dogajanje v njem. Po drugi strani pa lahko glede na razdeljenost trga med dve gospostvi in odsotnost deželnoknežje regulative sklepamo o nekoliko drugačnem razvoju. Drugo vprašanje je, kakšna je bila vsebina funkci- je tržiškega trškega sodnika in sveta, dokler oziroma kadar sta obstajala. O tem govori en sam vir, in sicer omenjeni dokument iz leta 1666. Ker ta ni norma- tivne narave, ampak gre za konkretno zadevo, o tr- ški upravi in stopnji avtonomije izvemo zelo malo. Je pa ključen dokaz, da poznejše skromno omenjanje obstoja sodnika (1729) ni izmišljeno oziroma plod v preteklost prenesenih želja prizadetih Tržičanov. To je po vsebini na moč skromen, po obliki am- biciozen, za pravno-upravno podobo Tržiča v 17. stoletju pa ključen, tako rekoč evolucijski »manjka- joči člen«. S temi besedami bi lahko označili potrdilo (Attestation), ki sta ga 8. aprila 1666 v Tržiču izda- la »N. sodnik in svet cesarskega in deželnoknežjega trga Tržič« (Wir N: Richter vnd Rath deß Khaÿl: vnd landtsfürst: Marckhts Neumarckht) ter ga pečatila s tr- škim pečatom. Poimenovanje trga kot deželnoknež- jega ni bilo upravičeno, saj je lahko temeljilo le na tem, da sta bili gospostvi Neuhaus in Gutenberg for- malno še vedno deželnoknežji fevd, samonaslovitev sodnik in svet, njun podpis in pečat pa so edini trden dokaz, da je Tržič nekoč res premogel ta dva, v mestih in avtonomnih trgih nepogrešljiva organa. Uvodna samonaslovitev (inskripcija) v potrdilu je izpisana umetelno, s čimer je trško vodstvo hotelo povzdigniti 83 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, 214r, sodna knjiga mesta Kranj 1517–1520, pag. 64. 84 Deželsko sodišče Neuhaus (Neumarktl) je na severu in vzho- du mejilo na Koroško (na deželski sodišči Humperk in (Že- lezna) Kapla), na jugu na deželsko sodišče Kranj, na zahodu pa na radovljiško deželsko sodišče (Historischer Atlas, Bl. 31). 85 Golec, Novonastali zgodnjenovoveški trgi, str. 210–211. 450 2020BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 svojo veljavo. Tržiški sodnik in svet sta potrdila, da je narednik (feldwaibl) pod poveljstvom Ernesta De Veccija, stotnika Portijevega pešpolka, s 43 vojaki 13. oktobra prejšnje leto prišel iz Železne Kaple na Ko- roškem (von der Windischen Khapl) in se brez ukaza (ohne habende Ordinanz) nastanil oziroma vkvartiral (v trških hišah). Tržičani so mu vse dotlej, torej sko- raj pol leta, nudili nastanitev in oskrbo, ki jim ju je zadovoljivo poravnal. Sodnik in svet sta o tem izdala potrdilo in ga pečatila z malim trškim pečatom (mit Vnßers Gemaines Marckhts khleinen Insigl).86 Iz potrdila izvemo malo in hkrati marsikaj; o pri- stojnostih trškega sodnika in sveta samo to, da sta skrbela za nastanitve vojakov in da sta z vojsko vse formalnosti urejala neposredno, torej ne prek obeh zemljiških gospostev. O trških organih in insignijah pa izvemo veliko. Tržič je torej premogel lastnega tr- škega sodnika, ki ni bil hkrati trški upravitelj kakor sredi 18. stoletja, in trški svet. Delovala je tudi trška pisarna, ki jo je vodil ta ali oni Tržičan s pooblastili trškega pisarja. Še več, imeli so kar dva pečatnika, velikega in malega, kar za trge ni bilo samoumev- no. Veliki pečat je bil namenjen pomembnejšim pi- sanjem, pri čemer ne vemo, kaj so imeli Tržičani za vredno njegove uporabe, saj ne poznamo nobenega njegovega odtisa. Vsekakor so z njim pečatili dopise in prošnje deželnim in deželnoknežjim oblastem vse do vladarja. Pritisnjen pečat, odtis malega pečatnika 86 ARS, AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. reg., šk. 521, fasc. 304c, pag. 129, 8. 4. 1666. okrogle oblike, je, nasprotno, dokaj dobro ohranjen in berljiv. V ščitnem polju je upodobljeno drevo, ščit obdaja preprosta ornamentika, na obodu pa sta ohra- njeni približno dve tretjini napisa: NOVI FORI, la- tinsko ime Tržiča v rodilniku. Katera beseda je bila na začetku, lahko le ugibamo, verjetno SIGNUM ali SIGILLUM (pečat), ki bi zaradi pomanjkanja pro- stora morala biti okrajšana kot SIG. ali SIGIL. Upo- dobljeno drevo bi lahko bil hrast, vsekakor drevesna vrsta, ki je značilna za tržiško območje.87 Podoba na pečatu odpira vprašanje o tržiškem tr­ škem grbu. Drevo je bilo nedvomno njegov sestavni del, če ne kar osrednja oziroma edina figura. Težava se pojavi, ko mali pečatnik postavimo ob bok povsem drugačnemu grbu trga Tržič v Valvasorjevi rokopisni grbovni knjigi (1687–88)88 in njegovi različici v Sla­ vi vojvodine Kranjske (1689).89 Na grbovno knjigo se opira današnji grb občine Tržič z modrim ozadjem in obzidjem s štirimi cinami in štirimi strelnimi linami, le da je pri Valvasorju pet cin, ozadje pa v svetlejšem odtenku modre. Manjša črno-bela različica v Slavi ima štiri cine. Od kod kranjskemu polihistorju tak grb, lahko samo ugibamo, dokler v virih ne bomo našli morebitne predloge iz 17. stoletja. Postavlja se vprašanje, kakšna je bila resnična vsebina trške- ga grba ali si je Valvasor njegovo podobo preprosto 87 Za mnenje se iskreno zahvaljujem heraldiku dr. Tomislavu Galoviću iz Zagreba. 88 Gostiša (ur.), Valvasor, Janez Vajkard: Opus Insignium, fol. 24. 89 Valvasor, Die Ehre, IX, str. 121. Edini znani odtis trškega pečatnika na potrdilu (Attestation), ki sta ga 8. aprila 1666 izdala tržiški trški sodnik in svet (ARS, AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. reg., šk. 521, fasc. 304c, pag. 129, 8. 4. 1666). 451 2020 BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 izmislil, kar ne bi bil edini tak primer. O obstoju nekaterih grbov, zlasti grbov marginalnih trgov, ni namreč nobenih sledov drugje kot pri Valvasorju.90 Med odtisom pečatnika leta 1666 in Valvasorjevima upodobitvama sta resda minili dobri dve desetletji, vendar se grbi praviloma ne spreminjajo tako hitro in radikalno. Misliti gre na to, da se Valvasor pri Tržiča- nih ni informiral o njihovem grbu, misleč, da ga tako ali tako ne premorejo. Morda pa so trški grb medtem res zamenjali. Dva indica vodita k domnevi, da je v Tržiču do notranjih upravno-političnih sprememb prišlo še pred požarom, čeprav so se Tržičani štirideset let pozneje (1728) sklicevali prav nanj kot na razlog za ugasnitev volitev trškega sodnika in s tem funkcije kot takšne. Prvi, manj trden indic je morebitna za- menjava trškega grba, kolikor ni šlo zgolj za Valva- sorjevo »umetniško svobodo«. Drugi pa je drugačna, veliko skromnejša samonaslovitev Tržičanov v pro- šnji deželnemu knezu za požarni davek leta 1690, slabo leto po ognjeni ujmi 7. oktobra 1689. V prošnji, ki jo poznamo samo kot povzetek v dopisu kranjske- ga deželnega vicedoma graški dvorni komori, so se namreč Tržičani podpisali zgolj kot »N. in N. celotno tržanstvo v Tržiču na Gorenjskem« (v dopisu povze- to v rodilniku: N: vnd N: der gesambten burgerschaft zu Neumärkht in ober Crain).91 Vendar podobno samo- naslovitev, kot »N. tržani in srenja« oziroma samo kot »celotna srenja«, srečamo že v prvi tretjini 17. stoletja v predspisih za potrditev trškega privilegija in v njem samem (1633).92 Bolj kot v prid temu, da bi trški so- dnik in svet ugasnila pred letom 1689 in ne šele po požaru, takšna samonaslovitev kaže na to, da je imel Tržič skromno avtonomijo, zato se, kadar je šlo za zastopanje trga pred oblastmi, tako kot v Ribnici,93 na čelo tržanov nista postavila trška organa, ampak je prošnje podpisovalo tržanstvo kot celota. Ker ne poznamo izvirnih dokumentov, ne vemo, kateri trški pečatnik so uporabljali v različnih obdobjih in ali so ga sploh vedno imeli. Glede na osamljenost potrdila trškega sveta iz leta 1666 – drugih primerljivih virov ne poznamo – bi bilo tudi preuranjeno sklepanje, da je Tržič v šest- desetih letih 17. stoletja in pred tem neznano dolgo, a ne pred letom 1633, dosegel višjo stopnjo avtonomije od tiste v zgodnejših obdobjih, tj. konec 15., v 16. in prvi tretjini 17. stoletja. V enem pogledu pa je v 17. stoletju zelo verjetno res naredil korak naprej, in sicer pri uporabi pečatnika. Pridobitev trškega pečatnika sicer ne pomeni, da so se povečale pristojnosti trške 90 Otorepec, Valvasorjeva grbovna knjiga, str. 40. 91 ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 243, I/128, lit. N II–6, 20. 6. 1690. 92 Prav tam, lit. N II–1, s. d. (pred 18. 2. 1605), s. d. (pred 23. 11. 1616), 18. 1. 1617, 1. 8. 1631, s. d. (pred 7. 2. 1632), 7. 2. 1632; ARS, AS 165, Trg Tržič, šk. 1, Potrditve privilegijev, listina 1633 X 9., Dunaj, vidimiran prepis 18. 9. 1699. 93 Golec, »Ribenca, narlepši terg na Krajnskim«, str. 342 in 344. samouprave, a če nič drugega, je šlo za premik na sim- bolni ravni. Kaže namreč, da trg dobra tri desetletja pred letom 1666, ko je pečatnik edinkrat izpričan, še ni premogel te ali takšne insignije. Ko se je »celotno tržanstvo« (N: vnd N: die ganze burgerschafft alhie zw Neumärktl) leta 1634 zadolžilo pri Marijini župnijski cerkvi – vsota 62 goldinarjev in pol ni bila kak ve- lik dolg –, je zadolžnico pečatilo 26 mož z majhnimi osebnimi pečatniki, štirje so prispevali podpis, šest Tržičanov pa je podpisalo prav toliko sotržanov. Se- števek daje 36 mož, kar je zelo verjetno blizu celotne- ga takratnega števila tržanov.94 Seveda se takoj posta- vi vprašanje, ali trg ni imel pečatnika ali pa je cerkev posojilo pogojevala z zahtevo, naj zadolžnico pečati in podpiše vsak tržan posebej. Glede na razmeroma majhno posojeno vsoto (na vsakega ni prišlo niti 2 goldinarja posojila) skoraj zagotovo ni šlo za slednje, ampak lahko sklenemo, da trg tedaj še ni premogel lastnega pečatnika. Pobotnica še pove, da se na čelo tržanov tudi v »notranjih zadevah« nista postavila trški sodnik in svet, kar bi pričakovali še prej kakor pečatni odtis. Podobno je bilo z nedatirano pritožbo patronu župnijske cerkve, ki jo je neznano kdaj v 17. stoletju podpisalo »celotno tržanstvo skupaj in vsak (Tržičan) posebej« (N: vnd N: die ganze Burgerschafft sament vnd Sonderß).95 Poleg navedenih dveh pričevanj o sodniku in sve- tu (1491 in 1666), ki ne povesta skoraj ničesar o vse­ bini funkcije, se lahko opremo na analogijo. Ribnica na Dolenjskem, eden večjih kranjskih trgov, je po zadnjih ugotovitvah trškega sodnika in svet prav tako premogla že na prehodu iz srednjega v novi vek – leta 1506 sta namreč skupaj s srenjo tržanov izstavila li- stino96 –, v poznejših prošnjah za razne privilegije pa je kot prosilec navedena le srenja tržanov, ne da bi se na njeno čelo postavila sodnik in svet. Pri Ribnici sta ta dva organa razvite trške avtonomije sicer izpričana neprimerno večkrat kakor v Tržiču, sodnik, denimo, redno od leta 1580 naprej, a je tudi stopnja ohranje- nosti ribniškega trškega in gospoščinskega arhivske- ga gradiva ugodnejša glede na stanje v Tržiču.97 Ribniški primer ni poučen le v tem pogledu – pr- vič, zgodnja izpričanost sodnika in sveta, in drugič, njun izostanek pri samonaslavljanju v prošnjah obla- stem –, ampak tudi glede vsega drugega, kar vemo o tamkajšnji trški upravi in avtonomiji. Iz virov ja- sno izhaja, da sodnik in svet trga Ribnica nista imela enakih ali podobnih pristojnosti kot sodniki in sveti v mestih in tistih trgih, ki so premogli razvito av- tonomijo. V Ribnici, denimo, nista niti samostojno izdajala listin o posestnih spremembah (prodajah, izročitvah, zamenjavah ipd.) niti pečatila drugih ci- 94 NŠAL, ŽA Tržič, Spisi, šk. 40, Listine iz 17. stoletja, 29. 5. 1634. 95 Prav tam, s. d. (pritožba zaradi slabega upravljanja premože- nja cerkve). 96 Kosi, Stoidrasiç villa, str. 216–217. 97 Golec, »Ribenca, narlepši terg na Krajnskim«, str. 339–345. 452 2020BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 vilnopravnih listin (oporok, zapuščinskih inventarjev idr.). Te pristojnosti nad imetjem svojih podanikov so si pridržali zemljiški gospodje, pod katere so Rib- ničani spadali (večinoma pod gospostvo Ribnica v istoimenskem gradu sredi trga). Ribniška trška avto- nomija se je omejevala na druge oblastne sfere, med drugim verjetno na manjše kazenskopravne zadeve.98 Da bi te v svoji pristojnosti kdaj imeli tudi trži- ški trški sodniki, ni potrjeno, temveč omenjeno samo leta 1729 v povzetku prošnje Tržičanov iz leta 1728 cesarju Karlu VI. za obnovitev in razširitev trškega privilegija. Kot rečeno, naj bi skupaj z volitvami so- dnika prenehale po požaru leta 1689. Tedaj naj bi zgorel izvirnik privilegija cesarjev Friderika III. in Ferdinanda II., ostal pa le prepis. Kot je prošnjo v poročilu naslednje leto povzel kranjski vicedom v Ljubljani, so se, ker Tržičani niso več premogli iz- virnika, morali »vzdržati« volitev trškega sodnika in več drugih svoboščin (müste selbe sich der erwehlung eines Markrichters venthalten vnd anderer prerogativen enthalten). Njihovi predniki so imeli pravico do svo- bodnih volitev trškega sodnika in »trške svoboščine z izvajanjem prve sodne instance nad tržani ter inven- ture (zapuščin)« (die Markhtgerehtigkeiten mit exer­ cirung der burgerlichen ersten Instanz, vnd Inventur verhandlet haben). Skupaj s potrditvijo predloženega prepisa cesarskega privilegija so Tržičani Karla VI. prosili, naj jim privilegij potrdi s pristavkom (mit dem beÿsaz), da smejo kakor prej voliti sodnika. Vicedom je v poročilu dvoru njihove želje podprl z utemelji- tvijo, da vsakoletne volitve po starem običaju ne bodo v škodo pravicam zemljiškega gospostva, in potrdil, da od požara leta 1689 ni bilo ne volitev ne izvajanja sodne instance.99 Glede na to, da je bil trg razdeljen med dva zemlji- ška gospoda, se kot neizogibno postavlja vprašanje, kako je lahko, domnevno do leta 1689, v takih raz- merah funkcioniralo trško sodstvo. Vsekakor samo tako, da bi obe gospostvi del svojih sodnih pristojno- sti odstopili izvoljenemu trškemu sodniku in svetu. Izvedljivost takšnega delegiranja nižjega sodstva pa je bila mogoča samo ob spoštovanju konsenza. Ker ta, če je sploh kdaj obstajal, ni bil nikjer pravno ute- meljen in zapisan, ga je bilo mogoče tem laže odpra- viti, in sicer preprosto tako, da se eno od gospostev z njim ni več strinjalo. Do tega je lahko prišlo ob me- njavi lastnika ali zaradi sporov med Tržičani in go- spostvoma. Požar leta 1689 bi bil vsekakor zadosten razlog za prekinitev z dotedanjo prakso, ki naj bi po poznejšem pričevanju (1729) vključevala tudi volitve sodnika. Trška avtonomija Tržiča je torej temeljila na silno šibkih osnovah, saj je bila brez pravnega varstva in zaščite pri deželnem knezu ter s tem prepuščena popolni samovolji gospostev Neuhaus in Gutenberg. 98 Prav tam, str. 344. 99 ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 243, I/128, lit. N II–1, 13. 9. 1729. Privilegij cesarja Friderika III. iz leta 1492 je, najsi je bil videti še tako imeniten, trg in tržane ščitil samo navzven, v odnosu do zunanjega sveta, v razmerju do obeh zemljiških gospodov pa Tržičani niso imeli no- bene druge pravice razen naslovov trg in tržani. Prav tako ni nikakršnega indica, da bi imel so- dnika samo del trga, bodisi zgornji pod gospostvom Neuhaus bodisi spodnji, ki je bil v rokah Guten- berga, drugi del pa bi bil brez njega. Morda je bilo kdaj res tako, a ne leta 1491 in 1666, ko se sodnik in svet edinkrat omenjata. V nasprotnem primeru bi se namreč zagotovo samonaslovila kot organa za gu- tenberški oziroma neuhauški del trga. Tako se je leta 1697 – v času, ko Tržič ni imel lastnega sodnika – ob poravnavi s svojim zemljiškim gospodom, lastni- kom gospostva Neuhaus, Henrikom baronom Egk- hom podpisala »celotna soseska polovice trga Tržič« (Zwischen Der Gesambten Nachbarschafft des Halben Markhts Neümärtktl). Šlo je za zahteve soseske do dedičev pokojnega Jurija Krištofa Kniebergerja, so- sesko pa so kot podpisniki predstavljali štirje njeni pooblaščenci (beuolmechtigte), od katerih ni nihče označen kot tržan, edini pismeni med njimi pa je podpisal tudi ostale tri.100 Sicer je povsem mogoče, da je institut trškega so- dnika kontinuirano obstajal več kot dve stoletji – vsaj že leta 1491 in do požara 1689 – in da so sodnike vseskozi volili. Ob slabi ohranjenosti gospoščinskih virov ni o volitvah niti nobenega zapisa niti dokaza, da so resnično potekale. Ni izključeno, da sta gospo- stvi z medsebojnim konsenzom preprosto sami po- stavljali sodnika po svoji volji ali na predlog srenje tržanov iz vrst nekaj predlaganih kandidatov. Morda je pri vsem povedanem največji paradoks to, da je Tr- žič edini kranjski trg, iz katerega niti enega trškega sodnika ne poznamo po imenu (!). Nabor virov je res precej skromen, toda glede na skupno število znanih tržanov posameznikov, ki jih srečujemo v listinah in spisih, bi vendarle lahko zasvetilo kakšno ime sod- nika kot udeleženca pravnega dejanja, na primer v sodni obravnavi ali v listini v vlogi prejemnika, izsta- vitelja, priče ali kar koli drugega. Srečujemo le posa- mezne tržane, pri katerih je včasih naveden še poklic, funkcije trškega sodnika ali svetnika pa v razpolož- ljivih virih ni. Morda se omemba sodnika (judex) skriva v župnijskih matičnih knjigah, ki še niso bile sistematično pregledane, ampak le po posameznih obdobjih. Toda tudi v dvajsetletju okoli leta 1666, ko je sodnik potrjeno obstajal, ne najdemo nobenega nosilca sodniške funkcije kot krščenčevega očeta ali botra. Takih podatkov tržiški župniki niso vpisovali, tako kot ob dosedanji stopnji pregledanosti matic ni bilo ugotovljeno, da bi pred prehodom na tabelarični način vodenja matic in v nemščini namesto latinščine 100 NŠAL, ŽA Tržič, Spisi, šk. 40, Listine iz 17. stoletja, 8. 5. 1697. 453 2020 BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 (1784) – ko so stan začeli vpisovati veliko dosledneje – vsaj sporadično beležili pravni status tržana (civis).101 Odsotnost v tej, za imena trških sodnikov na splošno zelo pomembni vrsti virov je prav tako pomenljiva. Kaže lahko na to, da v Tržiču funkcije trškega sodni- ka niso imeli za dovolj pomembno in da je bil njen nosilec po rangu niže od trških sodnikov drugod. Poleg temeljitega prečesavanja župnijskih krstnih, poročnih in mrliških matic obstaja za odkritje imena kakšnega tržiškega sodnika vsaj še nekaj drugih mož- nosti, in sicer zlasti v obsežnem fondu kranjskih de- želnih stanov in notranjeavstrijskih organov v Grad- cu. Morda se kje le pojavi posameznik s sodniškim naslovom ali pa sodnik in svet na čelu srenje tržiških tržanov, vpletenih v kakšno sodno zadevo. Dosedanje interpretacije tržiške trške avtono- mije so precej majave. Učitelj Karl Miklitsch je leta 1912 zapisal, da se je vpliv tržanov na trško upravo povečeval vzporedno z rastjo njihove gospodarske moči. Čeprav niso nikoli pridobili samostojne uprave kot katero od mest, naj bi bili po Miklitschu v mar- sikaterem pogledu povsem izenačeni z mesti. Tržič in Litija naj bi v določenem smislu imela mestne pravice, ker sta bila vključena v sklepe zbranih pred- stavnikov kranjskih mest iz leta 1620.102 Dejansko pa je vključitev teh dveh trgov v skupne razprave mest samo odraz njunega gospodarskega pomena, med- tem ko o pravicah, podobnih mestnim, ne more biti govora. Normativno stanje trške avtonomije in uprave v Tržiču nekoliko natančneje spoznamo šele sredi 18. stoletja, ko je država v okviru terezijanskih reform od vseh zemljiških gospostev zahtevala podrobnejše po- datke o gospodarskih in pravnih razmerah na nižjih ravneh. Iz poročila, ki ga je o stanju trgov v novo- nastalem Gorenjskem okrožju (kresiji) leta 1752 se- stavil gorenjski okrožni glavar s sedežem v Ljubljani, izvemo več dragocenih podatkov; ti so sicer iz druge roke, a so informacije o takratni podobi trške uprave v Tržiču zanesljive. Zanimivo je, da je okrožni glavar h gorenjskim trgom štel samo Tržič, prezrl pa je trga z razvitejšo stopnjo trške avtonomije – Belo Peč, ki jo je očitno imel za navadno fužinarsko naselje, in male Vače, ki so bile po njegovih merilih po vsem sodeč gospodarsko nepomembne. V uvodu v poročilo je namreč zapisal, da med trgi obstajajo zelo velike razlike, saj nekateri premorejo meščansko obrt, v njih živijo obrtniki ter imajo pravico do rednih letnih in tedenskih sejmov, v drugih pa prebivajo zgolj pod- ložniki, ki živijo od agrarnega gospodarstva in imajo le nekaj letnih sejmov, na katerih svoje izdelke pro- dajajo sosednji obrtniki. Nato je eksplicitno navedel, da je v njegovem okrožju en sam trg, in sicer Tržič, ki pripada (združenemu) gospostvu Neuhaus in Gu- 101 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, R 1660–1680, R 1770– 1784, R 1784–1803. 102 Miklitsch, Ein Normale, str. 256–257. tenberg. Okrožni glavar Anton baron Taufferer je imel strožja merila od svojih dveh kolegov v deželi, okrožnih glavarjev za Dolenjsko in Notranjsko, saj je o Tržiču zapisal, da ne spada v nobeno od dveh ponujenih vrst trgov, ampak v tretjo vrsto, ker poleg dveh letnih sejmov premore tudi rednega tedenske- ga. Čeprav v njem živijo povečini obrtniki (Professio­ nisten), ki so deloma tudi privilegirani, pa gospostvo vseh skupaj nima za nič drugega kakor druge podlo- žnike (alß sonstige Vnterthanen), saj so zavezani celo opravljanju tlake in nimajo prav nobene pravice do volitev trškega sodnika (gar keine gerechtsame haben einen zeitlichen Marckht­Richter zu wöhlen). Zadovo- ljiti se morajo s tem, da za trškega sodnika priznavajo gospoščinskega upravitelja (in der Persohn des Verwal­ ters ebenmässig dem Marckht=Richter zu erkhennen).103 Tauffererjevo poročilo se je opiralo na poročilo upra- vitelja gospostva Gutenberg in Neuhaus, ki je po- udaril, da se številni obrtniki težko preživljajo. Na dva letna sejma, na praznik sv. Andreja in sv. Marije Magdalene, ter na sobotni tedenski sejem, ki so si- cer privilegirani, pa prihajajo samo okoliški kmetje prodajat živila za oskrbo trškega prebivalstva. Tržiška »komuna« (die Comunität) tako od mer in drugih da- jatev nima nikakršnega dobička. Poleg tega prebivalci trga (die Einwohner des Markhts Neümarktl) – upravi- telj nikjer ne omenja tržanov (purgarjev) – poseduje- jo le malo zemljišč, večina pa sploh nobenih. Slednjič je še poudaril, da ima trg mimo vojaških nastanitev (vkvartiranj) enake obveznosti kakor kmetje na po- deželju, tj. dominikalna in rustikalna bremena (da- jatve), tlako, davek in kontribucijo.104 Razlika s trgi z razvito stopnjo avtonomije zelo jasno izhaja tudi iz dejstva, da sta tam poročilo podpisala trški sodnik in svet oziroma sodnik in občina ali vsaj trški sodnik,105 v Tržiču pa gospoščinski upravitelj, ki sploh ni ome- nil tržanov ter ni čutil potrebe povedati, da trg nima lastnega trškega sodnika in drugih organov. Tržiški sodnik in svet zelo verjetno nikoli nista imela civilnopravnih pristojnosti v zvezi s posestnimi menjavami, kot so izdajanje poročnih in kupoprodaj- nih pogodb, overitve oporok, zapuščinske razprave in drugi prenosi posesti. Takšno prakso pogrešamo tudi pri Ribnici,106 ki smo jo že večkrat postavili ob bok Tržiču, medtem ko je bila utečena pri trških organih v Beli Peči107 in je, sicer skromno, s sodnikovim pe- čatenjem izpričana tudi pri malih Vačah.108 V tem pogledu je bil trg povsem odvisen od svojih dveh 103 ARS, AS 7, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljublja- ni, šk. 88, fasc. XXVIII, No. 12, 10. 8. 1752. 104 Prav tam, 8. 11. 1752. 105 Ohranjena poročila so podpisali naslednji organi: sodnik in svet v Mokronogu (prav tam, 10. 11. 1752) in Radečah (12. 11. 1752), sodnik in občina v Žužemberku, v Litiji pa samo trški sodnik (prav tam, 7. 11. 1752). 106 Golec, »Ribenca, narlepši terg na Krajnskim«, str. 344. 107 Golec, Posebnosti nastanka, str. 405. 108 Pokorn, Regesti listin, str. 283. 454 2020BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 zemljiških gospodov in primerljiv s tedaj še izrazito vaškimi Jesenicami, pri katerih ni šlo za več kot ob- časno rabo trškega naslova, a je še ta močno vpraš- ljiva.109 Dokler ne najdemo vsaj enega dokumenta, ki bi dokazoval nasprotno, lahko sklenemo samo to, da so bili Tržičani v civilnopravnih zadevah posestne narave izenačeni z drugimi podložniki Neuhausa in Gutenberga. Prebivalci trga in njihov pravni položaj Toda po drugi strani Tržičani po svojem pravnem statusu vendarle niso bili enaki navadnim podložni- kom, kot je leta 1752 poročal okrožni glavar baron Taufferer. V istem času nastali terezijanski kataster namreč razkriva več pravnih in gmotnih prednosti, ki so jih prebivalci trga uživali v primerjavi s kmeč- kimi in kajžarskimi podaniki gospostva Neuhaus in Gutenberg. V katastrskih napovednih tabelah iz leta 1749 je govor o »v trgu Tržič stanujočih podložnikih in t. i. tržanih« (die in Markht Neÿmarckhtl wahnende Vnterthanen, vnd sogenante Burger)110 oziroma name- sto tržanov o t. i. tržanskih hišah (so genandte bur­ gerliche Häußer),111 kar kaže na delitev Tržičanov na polnopravne tržane in ostale, ki so jim drugod rekli tudi gostači (Inwohner), in sicer v pravnem pomenu besede, ne v smislu oseb brez lastne hiše. Tržičani so svojo majhno zemljiško posest uživali kot kupno- pravno – govor je o kupnopravnih hišah (von ihren kauffrechtlichen Heüsern) –, pri čemer ob prevzemu niso plačevali primščine (weeder ein Empfach oder Anlath=Geld), ob prodaji pa desetega in dvajsetega pfeniga (noh beÿ Verkhaufung dern Häussern den 10. vnd 20ten Pfening). Takšne obveznosti so, nasprotno, imeli podložniki po vaseh. Tržičani so torej s svojo (hišno) posestjo razpolagali povsem prosto. Še več, po osebnem položaju niso bili rojenjaki (seint auch der erbholdschaft niht Vndterworfen),112 torej osebno odvisni ljudje, ampak so uživali osebno svobodo ka- kor prebivalci mest in trgov z razvito stopnjo avto- nomije. Tudi tlake (ročne in vozne) niso opravljali fizično, ampak so jo plačevali v denarju, po čemer se niso razlikovali od večine podložnikov,113 pač pa za razliko od njih niso dajali male pravde.114 V katastrski napovedni tabeli je pomenljivo raz- likovanje med »v trgu stanujočimi podložniki« in »t. i. tržani«, ki ga srečamo sicer le enkrat (1749) in v normativnem kontekstu. V njem lahko upravičeno vidimo pravno delitev Tržičanov na netržane in trža- ne, torej tiste posameznike, ki so jim sotržani indivi- 109 Golec, Trg Jesenice, str. 36–47. 110 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 243, RDA, L 270, No. 1, 10. 6. 1749. 111 Prav tam, šk. 193, BT, L 270, No. 1, 1. 6. 1749. 112 Prav tam, šk. 243, L 270, No. 3, 10. 6. 1749. 113 Prav tam, No. 30, štiftni register gospostva Neuhaus in Gu- tenberg, 1756, s. p. 114 Prav tam, No. 3, 10. 6. 1749. dualno podelili status polnopravnega tržana. Takšna delitev je bila namreč značilna zlasti za trge z razvito avtonomijo. V Tržiču pritegne tem večjo pozornost, ker trg tedaj, sredi 18. stoletja, ni imel trškega sod- nika in sveta, ampak je za trškega sodnika priznaval gospoščinskega upravitelja Neuhausa in Gutenberga. Toda sprejemanje v tržanstvo oziroma podeljevanje tržanskih pravic je očitno kljub temu funkcioniralo. Na institut tržanstva sicer kažejo omembe posa- meznih tržanov vse od prve leta 1444 dalje, vendar same po sebi ne povedo, kdo je veljal za tržana oziro- ma kako je posameznik postal tržan.115 So bile to tako kot v mestih in večini trgov v tržanstvo individualno sprejete moške osebe, ki jim je trška skupnost trške pravice podelila z obredom sprejema, ali pa morda (določeni) hišni gospodarji glede na premoženjski status? O sprejemanju posameznikov med tržane na- mreč ni poročil vse do trškega reda iz leta 1777, ki predpisuje individualno podeljevanje tržanskih pra- vic (Bürgerrecht).116 Glede na obstoj trškega sodnika in sveta kot temeljnih elementov trške avtonomije ne bi smelo biti dvoma, da so posameznike v srenjo tržanov individualno sprejemali že v 15. stoletju in da torej ni bil tržan avtomatično vsak hišni gospo- dar ali celo vsak družinski poglavar, tudi obrtnik brez lastnega doma. O obstoju pravne kategorije tržana, denimo, posredno priča dejstvo, da so posamezni tr- žani kot taki naslovljeni tudi takrat, ko to ne bi bilo potrebno – na primer leta 1579 Winklerjev, tj. gu- tenberški oskrbnik in tržan v Tržiču (Winkhlerischen Phlegern vnd burgern zu Neumarckhtl) v dovolilu za prepis desetine v kranjski imenjski knjigi117 ali pa dve leti pozneje dva tržana (beede burger) in ključarja tr- žiške župnijske cerkve kot izstavitelja menjalnega pi- sma za dva cerkvena podložnika.118 Samonaslovitev s tržanom pride podobno do izraza v nekaj primerih na prelomu iz 17. v 18. stoletje. V dveh kupoprodaj- nih pogodbah, ki sta ju v letih 1697 in 1698 vsako posebej pečatila lastnika Neuhausa in Gutenberga, srečamo trgovca Hanžeta Megliča, ki je obakrat naj- prej označen tudi kot tržan (Burger).119 Kot tržiški tržan se je prav tako predstavil Lovrenc Pehaim (bur­ ger zu Neumärkhtl), ko je leta 1700 na Dunaj naslo- vil prošnjo za privilegij »faktorja« za koroško železo, Henrik baron Egkh pa mu je v ta namen kot njegova zemljiška gosposka izdal potrdilo, v katerem ga je 115 Na primer »Lienhardt Ledrer Burger zu Neumarcktl« (ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, protokoli št. 10, 1593– 1696, s. p., 19. 6. 1595). 116 Miklitsch, Ein Normale, str. 258. 117 ARS, AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko, šk. 15, fasc. 21, Urad glavnega prejemnika, 2. 2. 1579. 118 NŠAL, ŽA Tržič, Spisi, šk. 40, Listine iz 16. stoletja, 23. 2. 1581. 119 ARS, AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko, šk. 2, fasc. 3, Listine, 30. 8. 1597 in 26. 8. 1698. 455 2020 BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 imenoval »moj podložni tržan tukaj v Tržiču« (mein vntergebener burger alda zu Neümarkhtl).120 Individualno sprejemanje tržanov bi lahko uga- snilo proti koncu 17. stoletja, ko so prenehale tudi volitve (po poznejšem poročilu se je to zgodilo s po- žarom leta 1689),121 in bi bilo obnovljeno šele z ome- njenim Auerspergovim trškim redom iz sedemdese- tih let 18. stoletja, ki ne pove, ali gre za staro prakso ali za novost.122 Da se je pravna delitev na netržane in (individualno sprejete) tržane v vmesnem času vendarle ohranjala, poleg omenjene formulacije v te- rezijanskem katastru (1749)123 potrjujejo posamezni dokumenti, v katerih nekateri Tržičani nastopajo kot tržani, drugi pa ne.124 Da je v tem obdobju, ko je bila trška avtonomija najbolj omejena, resnično obstajala pravna delitev na tržane in netržane, ne nazadnje posredno priča tudi slovenska oklicna knjiga ljubljanske stolne župnije Sv. Nikolaja 1737–1759, v kateri srečujemo ene in druge. V Ljubljani oklicani Tržičani in Tržičanke ve- činoma niso navedeni kot tržani oziroma hčerke ali vdove tržanov, četudi imajo nekateri gosposki pre- dikat – enkrat gre na primer za gospoda Jaborniga in trikrat za tržiškega nakladnika (mitničarja)125 –, najdemo pa tržana, po poklicu pivovarja, in tržano- vega sina: »D.[ominus] Joseph Abraum vdouz burgar inu pierprajer ú Tersizhu« (1741) in »Primaſh ranzi- ga Caspara Namprehta v Tershize purgaria sakonski Syn« (1756).126 V istem času (1742) je kot tržani iz- recno navedenih 22 članov tržiškega ceha kosarjev in motikarjev v podelitveni listini za mizni naslov nove- mu duhovniku.127 Podobno so osemdeset let prej, leta 1662, malo pred potrjenim obstojem trškega sodnika in sveta (1666), v cehovskem privilegiju našteti Trži- čani – vseh imen je 23 – označeni kot »tržani in moj- stri tukaj v Tržiču na Kranjskem«.128 Tudi vicedomov podatek v poročilu iz leta 1729, da je v trgu več kot sto naseljenih tržanov (über 100 ansessige burger),129 120 ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 243, I/128, lit. N II–5, 18. 7. 1700, s. d. 121 Prav tam, lit. N II–1, 13. 9. 1729. 122 Miklitsch, Ein Normale, str. 258. 123 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 243, RDA, L 270, No. 1, 10. 6. 1749. 124 Takšni sta na primer poročni pogodbi, ki ju je izdalo in pe- čatilo gospostvo Neuhaus-Gutenberg v letih 1766 in 1774 (ÖStA, HHStA, FAA, C–46–24, Conv. 2, Neuhaus und Alt- -Guttenberg, Patrimoniale, 3. Verbriefungen und Untertha- nen 1728–1795, 8. 5. 1766 in 31. 10. 1774). 125 NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 8r, 12r, 29r, 32v, 42v, 160r in 167r. – Kolikor je znano, se Tržič v ljubljanski oklicni knjigi sploh prvič pojavlja v kakem slovenskem besedilu. Od deve- tih oklicev, v katerih nastopajo Tržičani in Tržičanke, je prvi- krat omenjen 8. novembra 1738: »vterʃhizzo« (fol. 8r). 126 Prav tam, fol. 25v in 151v. 127 Žnidaršič Golec, Kariere duhovnikov, str. 21. 128 ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 243, I/128, lit. N II–2, 12. 4. 1662. 129 Prav tam, lit. N II–1, 13. 9. 1729. bi se lahko nanašal na polnopravne tržane, ne pre- prosto na vse hišarje. Razvejano neagrarno gospodarstvo Tržičanov, o katerem poleg cehovskih privilegijev priča zlasti terezijanski kataster, bomo pustili ob strani.130 Do- taknili se bomo le posestnega stanja v trgu po popi- su hiš iz leta 1752. Tedaj so bile v posebnem popisu donosa od hiš po enotnih merilih zajete vse stano- vanjske zgradbe v vseh 13 kranjskih mestih, od trgov pa iz neznanih razlogov samo v Litiji, Radečah in Tržiču. Tržič je s 135 hišami – od teh je bila ena svo- bodna, v lasti grofa Barba – po številu hiš pustil za seboj kar sedem ali dobro polovico mest in premogel občutno več domov kakor druga dva popisana trga skupaj (106). Še več, po povprečnem letnem donosu od hiš (12,92 goldinarja) so ga prehitela samo me- sta Ljubljana (56,47 gld), Škofja Loka (14,87 gld) in Kranj (14,85), daleč za njim pa so ostala vsa dolenj- ska in edino notranjsko mesto. Letnega donosa od hiš niso računali glede na kvaliteto stavbnega fonda, ampak glede na dejansko višino najemnin oddanih stanovanj, zato hiš in stavbnih fondov različnih mest in trgov ni mogoče primerjati v luči kakovosti in ve- likosti.131 V Tržiču so bile najemnine zaradi ugodne prometne lege trga in močnega neagrarnega gospo- darstva visoke, pri čemer so tu oddajali v najem, najsi bo deloma ali v celoti, zelo veliko, skoraj polovico hiš (67).132 Ker se niso ohranili starejši urbarji obeh tržiških zemljiških gospostev, je terezijanski kataster naj- zgodnejši vir o številu hiš v tržiškem trgu sploh. O gosti naseljenosti trga lahko na podlagi števila krstov, porok in umrlih v matičnih knjigah tržiške župnije sklepamo vsaj že za konec 16. stoletja.133 Razvidna je tudi iz Valvasorjevega bakroreza v Topografiji Kranj­ ske (1679)134 in Slavi vojvodine Kranjske (1689).135 V požaru, ki je trg prizadel jeseni 1689, naj bi zgorelo 80 hiš136 od nenavedenega skupnega števila, kar po- meni, da je bilo vseh gotovo že v tem času več kot sto, saj bi bil sicer govor o povsem pogorelem trgu. Takšno stanje potrjuje tudi visoko število obrtni- kov. Prva statistika obrtnikov v Avstriji iz leta 1673 namreč Tržič prikazuje kot močno obrtno središče, ki je premoglo kar 120 obrtnih mojstrov in skoraj 130 To področje v isti številki Kronike obravnava prispevek Boja- na Knifica. 131 Golec, Zemljiški katastri – 1. del, str. 291–295. 132 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 243, RDA, L 270, No. 8, 8. 9. 1752. 133 Prim. prispevek Toneta Krampača o prvi tržiški matični knji- gi z začetka 17. stoletja v isti številki Kronike. 134 Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae Modernae, št. 163. 135 Valvasor, Die Ehre, XI, str. 406. – V Slavi je objavljen isti ba- krorez kot v Topografiji, le da je na levi in desni strani zaradi formata knjige obrezan. 136 Podatek so skupaj z datumom požara, 7. oktobrom 1689, dve leti pozneje navedli tržiški usnjarji in kordovanarji v prošnji za obnovitev cehovskega privilegija (ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 243, I/128, lit. N II–2, s. d., pred 20. 12. 1691). 456 2020BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 toliko pomočnikov (103), od tega med mojstri da- leč največ tkalcev (40) in usnjarjev (30).137 Sredi 18. stoletja je bila slika številčno podobna – 123 obrtni- kov, 4 kramarji in en trgovec z železom (od tega 24 brez lastne hiše) –, njihova struktura pa precej dru- gačna: največ nogavičarjev (39) in usnjarjev (15).138 Leta 1729 je kranjski vicedom v poročilu o prošnji Tržičanov cesarju Karlu VI. za obnovitev in razširi- tev trških pravic navedel, da si je trg po požaru spet opomogel in da je v njem »več kot sto naseljenih tr- žanov«, tj. takšnih s hišo (über 100 ansessige burger).139 Po letu 1752, ko je imel Tržič po prvem ohranjenem popisu 135 hiš, je število domov še vedno naraščalo in v času jožefinskega katastra (1785–1790) doseglo 183 oštevilčenih hiš, od tega 77 pritličnih, 93 eno- nadstropnih, 5 dvonadstropnih, 4 brez znane višine in 4 izvzete iz obdavčitve (župnišče, šola, kaplanija in dvorec Neuhaus). Skoraj dvakrat toliko so našteli stanovanj (352). Tržič je imel v tem času in še tja do katastrofalnega požara leta 1811 bolj leseno struktu- ro in podobo kakor pozneje po obnovi. Franciscejska katastrska mapa iz leta 1826 prikazuje že skoraj pov- sem zidan stavbni fond, cenilni operati iz časa kmalu po letu 1830 pa razkrivajo, da so bile razen 18 vse hiše zidane, v dobrem gradbenem stanju in v veliki večini nadstropne.140 Takoj po požaru se je njihovo število rahlo zmanjšalo (leta 1812 na 177), število prebival- 137 Žontar, Hörnigkova statistika, str. 81–82. 138 Mohorič, Zgodovina obrti, str. 20–21. 139 ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 243, I/128, lit. N II–1, 13. 9. 1729. 140 Golec, Zemljiški katastri – 2. del, str. 359–360. cev pa je padlo občutneje (omenjenega leta jih je bilo 1388).141 Nato se je v predmarčni dobi začel skupaj z gospodarskim tudi ponoven demografski vzpon trga. Ljudsko štetje iz leta 1831 namreč izkazuje 183 hiš, torej toliko, kolikor jih je bilo v osemdesetih letih 18. stoletja, pri čemer se je število prebivalcev povzpelo na 1841 (tj. dobrih deset na hišo), število stanovanj- skih strank pa na 393 (2,15 na hišo). Pomenljivi so podatki, da je od 393 družin (stanovanjskih strank) kar 375 (95,4 %) živelo samo od obrti, 15 od obrti in kmetovanja ter samo tri zgolj od zemlje.142 Trška (samo)uprava od internega Auerspergovega privilegija iz leta 1777 do leta 1849 S kratkim ekskurzom v posestno in demograf- sko stanje trga med sredo 18. in tridesetimi leti 19. stoletja smo že globoko zakorakali v zadnje obdobje naše obravnave. Uvaja ga interni trški privilegij iz leta 1777, zaključuje pa zemljiška odveza (1848) s preho- dom na sistem nove lokalne uprave in samouprave leto zatem, ki je prinesel moderne občine in odpravil še zadnje ostanke »fevdalne uprave«. 141 Podatki ljudskega štetja so bili objavljeni pozneje, leta 1817 (Haupt­Ausweis, fol. E2). – Samo v požaru 30. marca 1811 je zgorelo ali za posledicami požara umrlo 73 oseb iz 29 hiš, od tega največ iz hiše št. 34, in sicer 13 članov dveh ali treh družin, sklepali pa so, da je bilo vseh žrtev več kot 80 (izvleček iz mrliške matične knjige v: NŠAL, ŠAL/Ž, šk. 424, Tržič 1617–1825, snopič 1811, 16. 4. 1811). V literaturi se pojavlja število 75 žrtev (Kragl, Zgodovinski drobci, str. 14 in 382). 142 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, Cenilni ope- rati, L 171, k. o. Tržič, katastrski cenilni elaborat, uvod, & 3. Tržič po Valvasorjevi Topografiji Kranjske iz leta 1679 (Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae Modernae, št. 163). 457 2020 BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 V pravno-upravnem pogledu je bilo za Tržič pre- lomnica leto 1777, ko je Marija Jožef grof Auersperg 19. aprila v Ljubljani izdal normativni dokument z naslovom »Normale«.143 Kaj je bil povod za ta korak tržiškega zemljiškega in hkrati trškega gospoda, žal ne vemo, ker ne poznamo morebitnih predspisov, iz samega dokumenta pa o razlogih za njegov nastanek ni mogoče razbrati nič konkretnega – še največ iz po- datka, da je grof Auersperg za jurjevo istega leta, pet dni po izdaji, ukazal volitve trškega predstojništva, ki bodo poslej potekale vsaka tri leta. Izdaja normativa za trg, ki ga bomo v nadaljevanju imenovali trški red, ni bila povezana z nastopom grofovega lastništva, saj je ta združeno gospostvo prevzel že osem let prej, leta 1769.144 Očitno so se medtem pokazale potrebe po reguliranju starih običajev in uvedbi novosti, pri če- mer težko razločimo, kaj je bilo staro in urečeno, kaj preurejeno in kaj povsem novo. Presenetljiva je uvo- dna formulacija, s katero grof naslavlja Tržičane: »de- želnoknežje tržanstvo in moji dotični podložniki trga Tržič« (die landesfürstliche Bürgerschaft und respective meine Untertanen des Markts Neumarktl). Glede na to, da je Tržič spadal med patrimonialne trge, v tem času imenovane municipalni,145 je naslovitev tržanov kot deželnoknežjih lahko izvirala le iz dejstva, da je bilo gospostvo formalno deželnoknežji fevd. Glede na to, da Tržič ob nastanku terezijanskega katastra ni imel lastnega trškega sodnika, niti postav- ljenega in še manj izvoljenega, so volitve trškega predstojništva, o katerih govori trški red na samem začetku, skoraj gotovo novost, vpeljana šele s tem ak- tom. V najboljšem primeru so začeli predstojništvo voliti po letu 1752, torej v četrtstoletnem časovnem razponu do leta 1777. Uvodno določilo zapoveduje, naj tržanstvo (tržani) iz svojih vrst izvoli in zaprise- že tri poštene, po možnosti branja in pisanja vešče može, od katerih bo eden višji, druga dva pa nižja predstojnika (ainer zum Ober­, die anderen zwei zu Untervorstehern). To naj se zgodi v navzočnosti in pod vodstvom upravitelja, po preteku treh let pa naj za tri leta izvolijo nove ali ponovno potrdijo tistega, ki se izkaže kot posebej sposoben. Triletni mandat se je zgledoval po dolžini mandatov v deželnoknežjih mestih, ki jih je v začetku petdesetih let normirala Marija Terezija, potem ko so mestne oziroma trške sodnike prej tradicionalno volili vsako leto.146 143 Objava: Miklitsch, Ein Normale, str. 258–250. – Prim. slo- venski prevod z določenimi napakami v: Mohorič, Zgodovina obrti, str. 18–20. 144 Smole, Graščine, str. 505. 145 Deželni šematizem za Kranjsko iz leta 1795 ne pozna niti enega deželnoknežjega, ampak izključno municipalne trge, skupaj 22 (od tega pet v kranjski Istri), od tega tri v Ljubljan- skem, nekdanjem Gorenjskem okrožju: Tržič, Vače in Belo Peč, ki so pomotoma označeni kot municipalna mesta (Sche­ matismus für das Herzogthum Krain, 1795, str. 187–188). V do- kumentu o cesarjevi odobritvi potrditve trškega privilegija leta 1794 je Tržič imenovan »Munizipal Markt Neümarktl« (ARS, AS 165, Trg Tržič, šk. 1, Potrditve privilegijev, 6. 9. 1794). 146 Žontar, Struktura uprave, str. 73. Nasprotno je nedvomno že dotlej obstajala bla- gajna (truhe), o kateri trški red pravi, da mora imeti tri različne ključe, od katerih enega zaupajo višjemu predstojniku, druga dva pa nižjima, hrani pa naj jo (in der Verwahrung erhalten) višji predstojnik. Voditi je treba tudi knjigo prejemkov in izdatkov, in sicer je za vpisovanje vanjo zadolžen eden od obeh nižjih predstojnikov. Prvič se srečamo tudi s sprejemanjem novih tr- žanov in s tem s potrditvijo obstoja instituta polno- pravnega tržana. Kdor je opravljal ta ali oni poklic in je hotel postati tržan, je moral takšno željo priglasiti višjemu predstojniku okoli jurjevega (24. aprila) ali mihaelovega (29. septembra), ki sta bila posebej za to določena dneva. Višji predstojnik je nato z nižjima ugotovil, ali je kandidat ustrezen za podelitev trških pravic (Bürgerrecht), in bil dolžan pridobiti odobritev gospoščinskega upravitelja (seine Approbation anzu­ langen). Tržiški tržani147 so se (raz)delili v tri razrede (Klassen). V prvega so prišli kramarji, usnjarji, stro- jarji (irharji) in veliki kovači, v drugega peki, krčmarji (Weinwirte), mesarji, boljši pletilci in mali kovači, v tretji razred pa vsi ostali manjši poklici (von der ge­ ringeren Gattung Professionisten). Vsak novi tržan pr- vega razreda je moral (ob sprejemu) v trško blagajno (Marktkasse) za tržanske pravice (Bürgerrecht) plačati 12 goldinarjev, tisti iz drugega 8 in tisti iz tretjega razreda 4 goldinarje, predstojniki pa so morali pre- jemek vpisati v knjigo prejemkov in denar porabiti za potrebe trga, vendar z védenjem in odobritvijo gospoščinskega upravitelja, če je šlo za večje izdatke. Za pokrivanje neizogibnih izdatkov trga so mo- rali tržani v trško blagajno prispevati osebni (tele- sni) davek (eine Leibsteur), in sicer tržani iz prvega razreda 2 goldinarja, tisti v drugem enega in v tretjem 40 krajcarjev, predstojniki pa so smeli tržanom, ki so ostali brez sredstev (jenen Bürgern, die mittellos) in so živeli v očitnem uboštvu, po ugotovitvi stanja odme- riti samo polovico vsote ali jim obrtni davek povsem spregledati (Gewerbsteuer). Navedeno dajatev so vsa- ko leto na jurjevo plačevali višjemu predstojniku v navzočnosti obeh nižjih predstojnikov in jo vpisovali v knjigo prejemkov. Tričlansko predstojništvo je sprejemalo v službo dva nočna čuvaja (Nachtwächter), ki ju je nato pred- stavilo upravitelju. Čuvaja sta podnevi in ponoči pa- zila na ogenj, klicala (razglašala) nočne ure, podnevi pa sta bila dolžna slediti vsem ukazom višjega pred- stojnika oziroma prvega nižjega predstojnika, če je bil višji odsoten. Za svoje delo sta iz trške blagajne prejemala ustrezno letno plačo in potrebno obleko, kar se je štelo kot trški izdatek. Izrecna omemba »pr- vega nižjega predstojnika« (von dem ersten Untervor­ 147 V Miklitschevi objavi piše sicer Lederer (usnjarji), a gre ne- dvomno za tržane (Bürger) (Miklitsch, Ein Normale, str. 258). 458 2020BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 steher) v tem členu priča o tem, da so ta dva trška funkcionarja s sicer enakim nazivom razlikovali kot prvega in drugega, pri čemer je imel prvi v nekate- rih pogledih več pristojnosti, saj je lahko nadomeščal višjega predstojnika. Trije predstojniki so morali vsaj vsakega četrt leta sami pregledati ali dati pregledati uteži in mere pri kramarjih, pekih, krčmarjih in mesarjih. Prekrškar- jem so lahko naložili do 2 goldinarja kazni in ne več kot toliko, kazni pa so šle v trško blagajno kot pre- jemki. Zelo pomemben je deveti člen trškega reda, ki iz- recno govori o prvi in drugi sodni instanci. Če je med rokodelci (Professionisten) v Tržiču prišlo do spora, ki je zadeval tržanske pravice (Bürgerrecht) ali rokodel- stvo (die Profession) ali pa bi utegnil biti z njima v zvezi, je o njem razsojalo tričlansko predstojništvo kot prva instanca nad tržani (der gemeinen Bürger­ schaft als erster Instanz), če pa ena ali druga stran z razsodbo (Abhandlung) ni bila zadovoljna, je zadevo razsodil gospoščinski upravitelj kot druga instanca. O tem, pri kom so se Tržičani tožili med seboj in kje so v tožbah proti njim iskali pravico nedomačini – pri trškem predstojništvu ali gospoščinskem upravitelju –, trški red molči. Iz dikcije tega člena izhaja, da je v takih primerih razsojalo gospoščinsko patrimonialno sodišče (upravitelj), medtem ko je imelo trško pred- stojništvo nižjesodne pristojnosti le za notranje spore med rokodelci in zaradi tržanskih pravic (sprejema- nja med tržane). V tem pogledu torej trg ni premogel pravega trškega prvostopenjskega sodišča. Gospostvo je tudi skrbno bdelo nad trškimi finan- cami. Po izteku treh let so namreč trški predstojniki morali revidirati račun v navzočnosti gospoščinskega upravitelja in sami poravnati morebiten primanjkljaj. Če pa bi prišlo do nepredvidljivih stvari, jim je trški red ukazoval, naj ne uvajajo novosti oziroma naj ne ukrepajo na lastno pest, ne da bi se prej posvetovali z upraviteljem in pridobili njegovo soglasje. Dvanajsti člen trškega reda se je nanašal na pra- vice in zaščito tržanstva. To je bilo deležno posebne pravice, da razen na semanje dni (außer der Markt­ zeiten) ne sme noben netržan opravljati obrti ali v trgu in četrt ure zunaj Tržiča prodajati za obrt trža- nov potrebne stvari, saj ga bo sicer doletela izguba (zaplemba). Upravitelj je moral na to paziti in pra- vico trikrat javno razglasiti, trški predstojniki pa so morali biti glede tega še posebej budni. Iz omejitve je bilo izrecno izvzeto poljedelstvo, saj je bilo dovoljeno vsakomur, tudi če ni bil tržan; pridelke je lahko vsak- do prodajal kjer koli. Tržani so morali spoštovati višjega predstojnika in njegova pomočnika (seine zwei Gehilfen), ti trije pa med njimi vzdrževati slogo, mir in red, soditi in sploh ravnati nepristransko, ne pa grobo in nesramno. Še manj so jih smeli kaznovati brez vednosti gospoščin- skega upravitelja, razen v zadevah iz 8. člena (kazno- vanja zaradi nepravilnih mer in uteži). Ker trenut- no stanje v trški blagajni ni zadoščalo, da bi lahko predstojnike primerno plačevali, so jih za čas trajanja mandata oprostili plačila letne dajatve od obrti, na- stanitve vojakov in drugih obveznosti tržanov. Sledil je izrecni ukaz, da predstojniki od tistih, ki so že tržani, ne smejo zahtevati nobenega dodatka pod pretvezo zaostale pristojbine za podeljene tr- žanske pravice (Bürgerrechtgebühr), razen če bi kateri ostal dolžan stroške za njihovo pridobitev in bi bil premožen. Izvemo tudi za funkcijo kvartirnega mojstra (Quartiermeisteramt), ki so si jo predstojniki med seboj delili tako, da jo je višji predstojnik opravljal prvo leto triletnega mandata, prvi nižji predstojnik na slednje leto in drugi nižji predstojnik tretje leto, vsi za nanjo vezano in od gospostva vsako leto pripada- jočo običajno plačo (Gehalt). Kot zemljiška gosposka (als Grundobrigkeit) si je grof Auersperg na koncu pridržal pravico, da lahko katero koli točko glede na čas in okoliščine poljubno spremeni, razširi ali zoži, trem predstojnikom, trža- nom in drugim svojim podložnikom pa je ukazal, naj spoštujejo in ubogajo njegovega vsakokratnega upravitelja, ki ga zastopa, in naredijo vse, kar jim ta v njegovem imenu ukaže ali kar bo imel za dobro vseh tržanov. Kaj od povedanega je obstajalo že pred letom 1777, ne moremo vedeti z gotovostjo, ker o tem ni virov. Trije trški predstavniki se namreč ne omenjajo nikoli prej, prav tako ne trška blagajna in tržanske pravice, vendar pa status polnopravnega tržana in obstoj blagajne nista vprašljiva. Tudi pobiranje po- sebnih dajatev je moralo biti stara praksa, pri čemer je drugo vprašanje njihova višina. Če dotlej ni bilo tričlanskega predstojništva, tudi prva sodna instan- ca, sicer zelo omejena, ni mogla biti v rokah tržanov, ampak le gospostva, konkretno gospoščinskega upra- vitelja. Zdi se, da je služba kvartirnega mojstra na trg oziroma njegove predstojnike prav tako prešla šele z normativom grofa Auersperga iz leta 1777. Pomenljive so stvari, ki jih v trškem redu ni. Tako niso nikjer omenjene sejemske pravice, kar pomeni, da tržani niso pobirali sejemskih pristojbin, kot sta stojnina in mitnina. Kot smo videli, je gospoščinski upravitelj leta 1752 jasno povedal, da nima tržiška »komuna« od mer in drugih sejemskih dajatev ni- kakršnega dobička.148 Sobotni tedenski sejem, ki ga je obema trškima zemljiškima gospostvoma že leta 1492 podelil oziroma priznal cesar Friderik III.,149 torej ni imel neposredne zveze s tržani in trgom. Ostajal je v pristojnosti in rokah zemljiških gospo- dov. Zelo omejene so bile tudi pristojnosti tržanov pri podeljevanju individualnih tržanskih pravic, saj je tu zadnja beseda pripadala gospoščinskemu upravi- telju. 148 Prav tam, 8. 11. 1752. 149 Zwitter, Starejša kranjska mesta, str. 72–73. 459 2020 BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 Pobuda, da je sploh prišlo do kodifikacije pravic in dolžnosti trškega prebivalstva, gotovo ni prišla od grofa Auersperga, ampak od spodaj. Tržičani, na splošno gmotno dobro preskrbljeni, niso mogli več v nedogled prenašati ponižujočega dejstva, da njihov trg, ki je celo bolj podoben mestu kakor prenekate- ro kranjsko mesto in ima neprimerno močnejše ne- agrarno gospodarstvo, ne premore tako rekoč nikakr- šne avtonomije in da tržani nimajo niti predstojnika iz lastnih vrst. Grof Auersperg je njihovo nemara večkrat izraženo prošnjo uslišal, vendar Tržiča na simbolni ravni ni hotel izenačiti s trgi z razvito trško avtonomijo. Tudi če so mu njegovi trški podaniki z dokumenti dokazovali, da so njihovi predniki nekoč že imeli pravico do volitev trškega sodnika, da je ob- stajal tudi trški svet in da je bila v njuni domeni prva Podpisi vseh treh trških predstojnikov – višjega in obeh nižjih – pod pritožbo z dne 26. aprila 1784 (ARS, AS 788, Gospostvo Neuhaus pri Tržiču, fasc. 2, sodni protokol [dejansko protokol listin] 1820–1828, s. p., prezentirano 26. 4. 1784). 460 2020BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 sodna instanca, se ni hotel opreti na nekdanje uprav- ne strukture. Tržič tako leta 1777 ni dobil izvoljene- ga trškega sodnika in sveta, ampak samo tričlansko trško predstojništvo z zelo omejenimi pristojnostmi trškega upravno-sodnega oblastva. Kakor koli, Auerspergov normativni akt gotovo ni ožil dotedanjih nepisanih pravic trga, ampak jih je razširil in utrjeval – s pomenljivim pristavkom, da jih lahko trški gospod kadar koli spremeni, torej tudi od- pravi. Ni znano, da bi tržiški trg že kdaj prej premo- gel kak zapis svojih dolžnosti in pravic. Vsaj nihče se ni skliceval na kak tak dokument, tudi Marija Jožef grof Auersperg ne. Česa podobnega prejkone ni bilo nikoli prej, zato sta gospostvi Neuhaus in Gutenberg nekje konec 17. stoletja, domnevno po požaru leta 1689, tudi tako zlahka odpravili tiste nepisane, iz roda v rod prenašane pravice, o katerih so pozneje (1728) pisali Tržičani, ko so cesarja Karla VI. prosi- li za njihovo uradno priznanje. Kolikokrat so tržiški trški gospodje spreminjali »običajno pravo« trga in kako, ostaja neznanka. Zagotovo vemo le, da se to pozneje ni zgodilo z internimi zapisanimi pravicami in dolžnostmi iz leta 1777 – vsaj ne uradno in pisno, če že morda v praksi ni vse teklo po predpisih. Če so Auerspergi kar koli spreminjali, se Tržičani niso mogli pritožiti nikomur razen svojemu zemljiškemu gospodu, saj so bile vse njihove pravice že v izhodišču zgolj pravice na preklic. Je pa grof Auersperg, ko je gospostvo leta 1786 oddajal v zakup Andreju Dani- jelu Jabornigu, v zakupno pogodbo izrecno zapisal, da mora zakupnik spoštovati vse svoboščine trži- ških tržanov, ki so jih ti dobili z najvišjega mesta (od vladarjev), ter tiste »normalije« in privilegije, ki jim jih je ali jih še bo izdal lastnik gospostva, tržane pa mora obravnavati, kot se spodobi za »deželnoknežje tržane«.150 Trški red grofa Marije Jožefa je preživel Auer- sperge kot lastnike gospostva, tudi zato, ker lastništvo ni prešlo v povsem tuje roke, ampak na njihove soro- dnike, najprej na grofico Strassoldo (1806) in nato na njenega zeta, grofa Radetzkega (1807).151 Avtoma- tično ga je ukinila francoska uprava v Ilirskih provin- cah konec leta 1811 z odpravo patrimonialne sodne in upravne oblasti, mestnih in trških avtonomij.152 Vendar pa je večina njegovih členov v praksi gotovo lahko živela naprej tudi v spremenjenih okoliščinah, praktično vse razen patrimonialnega sodstva. Spreje- manje novih tržanov in volitve ter glavnina nalog tri- članskega predstojništva, ki je delovalo kot neke vrste pomožni gospoščinski organ, namreč niso neposre- dno nasprotovali francoskemu pravnemu redu. Trški red iz leta 1777 je bil sprejemljiv tudi v precej spre- 150 ARS, AS 788, Gospostvo Neuhaus pri Tržiču, fasc. 2, sodni protokol [dejansko protokol listin] 1820–1828, s. p., 2. 9. 1786. 151 Smole, Graščine, str. 505. 152 Prim. Žontar, Struktura uprave, str. 195–206. menjenih upravno-sodnih razmerah po restavraciji avstrijske oblasti (1813) ter vzpostavitvi novih držav- nih in poldržavnih organov. »V vsej vsebini« (seinem ganzen Inhalt nach) ga je namreč 5. februarja 1816 potrdil novi lastnik gospostva Jožef grof Radetzky, ki je sicer lastništvo prevzel že slabo desetletje prej. Potrditev je preprosto zabeležil z lastnoročnim pod- pisom na Auerspergovem aktu.153 To je hkrati zadnji znani podatek o veljavnosti internih predpisov iz leta 1777. Ni znano, da bi jih kdaj potrdil Radetzkyjev naslednik Jožef baron Dietrich, lastnik združenega gospostva med letoma 1819 in 1858,154 oziroma da bi jim nasprotoval ali jih razveljavil. Imel pa je do tega vso pravico in po vsej verjetnosti tržanom re- snično ni ugodil s potrditvijo, ki bi bila v nasprotnem primeru slej ko prej zabeležena na izvirniku. O tem, kako so Tržičani Auerspergov trški red udejanjali v praksi, ne vemo skoraj nič. Ne pozna- mo, denimo, zapisnikov o volitvah, sodnih zapisni- kov, obračunov in dokumentiranih sprejemov novih tržanov. Pred francosko zasedbo (1809–1813) je iz prve roke znanih samo nekaj omemb trških pred- stojnikov v različnih vlogah v dokumentih, nastalih v desetletju med 1784 in 1793. Leta 1784 so se vsi trije – višji predstojnik Franc Polak, nižji predstojnik Gašper Dev in nižji predstojnik Mihael Topomiša, slednji v imenu celotne soseske (im Namen der gan­ zen Nachbarschaft) – kot prvi podpisali pod pritožbo grofu Auerspergu zoper namero jeklarja Kajetana Ja- borniga, da postavi še drugi jeklarski obrat. Njihovim podpisom in odtisom osebnih pečatov – dokument poznamo žal samo v prepisu – so sledili podpisi in pečati posameznih fužinarjev, mojstrov in zastopni- kov cehov.155 Na naslednjem dokumentu, datiranem leta 1791 v tržiškem župnišču, sta podpisana pred- stojnika Ignac Jabornig in Andrej Mally, oba zgolj kot Vorstecher, brez razlikovanja med višjim in nižjim, in tudi tokrat v zasebni zadevi, ki ni imela nobene zveze z določili v trškem redu. Pred župnikom so tri- je člani družine pokojnega župnijskega podložnika sklenili dedno poravnavo, h kateri sta bila omenjena moža povabljena kot nepristranski priči, pri čemer se Mally ni znal sam podpisati.156 Slednjič je isti Ignac Jabornig v naslednjih dveh letih, 1792 in 1793, kot predstojnik v imenu celotnega tržanstva (Vorsteher in Nahmen der gesamten Bürgerschaft) pisal na dvor v zvezi z že vloženo prošnjo za potrditev trškega pri- vilegija.157 153 Miklitsch, Ein Normale, str. 260. 154 Smole, Graščine, str. 505. 155 ARS, AS 788, Gospostvo Neuhaus pri Tržiču, fasc. 2, sodni protokol [dejansko protokol listin] 1820–1828, s. p., prezen- tirano 26. 4. 1784. 156 NŠAL, ŽA Tržič, Spisi, šk. 40, Sodni zapisniki patrimonial- nega sodišča župnije Tržič 1744–1791–1802, 12. 2. 1791. 157 ARS, AS 165, Trg Tržič, šk. 1, Potrditve privilegijev, 29. 2. 1792, 28. 1. 1793. 461 2020 BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 Morda je imel Tržič tudi v tem času lasten trški pečatnik. Trški red ga ne predpisuje ali kako druga- če omenja. V slabo ohranjenih virih, nastalih v sa- mem Tržiču, ni mogoče zaslediti njegovega odtisa. Na dokumente, na katerih najdemo podpise trških predstojnikov, zaradi narave zadev ni spadal. Kveč- jemu bi ga lahko predstojnik Jabornig pritisnil na dopise dvoru, a se je po vsem sodeč na dokumenta samo podpisal, res pa je, da ju poznamo le v sočasnem prepisu. Zanimivo je, da tržanov Tržiča kot tožene strani leta 1791 pred mestno in deželno pravdo v Ljubljani in pred apelacijskim sodiščem v Celovcu ni zastopalo trško predstojništvo kot kolektivni organ ali vsi tri- je predstojniki kot takšni, ampak v imenu celotnega tržanstva (im Namen der gesammten Bürgerschaft in Neümarktl) zgolj štirje posamezniki: Gašper Ceme, Kajetan pl. Jabornig (v zgornjem sporu omenjeni je- klar), Ignac Jabornig in Jakob Polc. Ni znano, kdo je tržane tožil, šlo pa je za sporno sečnjo v dveh gozdo- vih, zato je bil tožnik najverjetneje njihov zemljiški gospod grof Auersperg.158 Pri trgih z avtonomijo bi v takem primeru toženo stran zastopala trški sodnik in svet. Tržičani so bili v tem času glede na gospodarsko moč in velikost trga upravičeno precej ambiciozni. Čeprav so bile možnosti za to tako rekoč nične, so v zgodnjih devetdesetih letih v prošnjo za cesarsko potrditev trškega privilegija vključili uvedbo t. i. re- guliranega magistrata, novosti, ki so jo začele uvajati jožefinske pravosodne reforme. Kako so utemeljevali svoje želje, ne vemo, saj poznamo le omembo prošnje v dopisu iz leta 1792.159 Izkoristili bi torej sleherno, še tako majhno možnost, da bi končno postali trg v polnem pravno-upravnem pomenu besede. Trški red iz leta 1777 jim ni omogočal, da bi sami izdajali dokumente o lastniških menjavah ter poroč- ne in druge pogodbe. Tako kot iz časa pred njegovo izdajo nimamo niti enega primera, ki bi govoril o nasprotnem, ga tudi poslej ni mogoče najti. Še več, Auerspergova pogodba z zakupnikom Andrejem Danijelom Jabornigom leta 1786 je izrecno določala, da takšnih dokumentov ne sme izstavljati nihče drug kakor gospostvo.160 In kot pričajo ohranjeni doku- menti, je uradovalna praksa temu sledila.161 Pomenljivo je tudi, kako so se Tržičani uradno naslavljali proti koncu 18. stoletja. V prošnji za po- 158 Prav tam, Procesi, No. 13, 14. 3. 1781, 11. 11. 1791. 159 ARS, AS 165, Trg Tržič, šk. 1, Potrditve privilegijev, 29. 1. 1792. – O reguliranih magistratih gl. Žontar, Struktura upra­ ve, str. 138. 160 ARS, AS 788, Gospostvo Neuhaus pri Tržiču, fasc. 2, sodni protokol [dejansko protokol listin] 1820–1828, s. p., 2. 9. 1786. 161 Prav tam, fasc. 1, 30. 10. 1793; ÖStA, HHStA, FAA, C–46– 24, Conv. 2, Neuhaus und Alt-Guttenberg, Patrimoniale, 3. Verbriefungen und Unterthanen 1728–1795, 2. 6. 1784, 29. 9. 1784 (vsebuje tudi seznam tržanom še neizdanih listin v letih 1780–1784, čeprav so zanje že plačali takse). trditev trškega privilegija, ki so ga od Jožefa II. iz- poslovali leta 1784, so imenovani »tržani in srenja trga Tržič« (N: Bürgerschafft und Gemeinde des Markts Neümarktl),162 v dokumentih v zvezi s potrditvijo privilegija v zgodnjih devetdesetih letih pa je govor o »celotnem tržanstvu«163 in slednjič ob potrditvi leta 1794 o »municipalnem trgu Tržič« (Munizipal Markt Neümarktl).164 Skoraj sočasno z Jožefovo po- trditvijo privilegija je leta 1784 nastala zgoraj ome- njena pritožba zoper jeklarja Jaborniga. Svojemu zemljiškemu gospodu Mariji Jožefu grofu Auersper- gu so podpisani pritožniki na čelu z vsemi tremi tr- škimi predstojniki pisali kot »najvdanejši prebivalci trga Tržič« (unterthänigste Insaßen des Markts Neu­ marktl) in kot enega od teh označili tudi jeklarja Jaborniga (gleichfalls Insaß von Neumarktl).165 Izbira takšne samonaslovitve je zelo nenavadna, saj skoraj ni dvoma, da ne bi bili prav vsi podpisniki hkrati trži- ški tržani. In če že kateri res ni bil, bi pričakovali vsaj oznako: »mi, tržani in prebivalci trga«. Kdo je bil sprejet med tržane in kdo ne, ne vemo niti za en sam samcat primer. Iz analogij, pa tudi iz dikcije trškega reda iz leta 1777 lahko sklepamo, da so tržani slej ko prej postali vsaj vsi rokodelci z lastno hišo, če ne tudi tisti brez nepremičnega premoženja. Če sodimo po župnijskih matičnih knjigah s konca 18. in začetka 19. stoletja, so bili tržani sploh vsi Tr- žičani, saj se med tržani (Bürger) bolj poredkoma za- sveti kak poseben poklic, kakor fužinar, učitelj, upra- vitelj, poštni mojster, ranocelnik, žebljar ali mežnar. Koliko so se župnijski duhovniki v resnici ozirali na to, ali je oseba (oče krščenca, boter, mladoporočenec, priča, umrli) dejansko imela tržanske pravice, je vpra- šanje zase. Od leta 1807 je, denimo, paleta poklicev v maticah veliko bolj pisana in s tem manj oseb nave- denih kot tržani. Od dvajsetih let 19. stoletja, torej že po francoski dobi, oznaka tržan izgine, pri čemer ne vemo, ali zaradi spremenjenega načina zapisovanja v matice ali zaradi dejanske odprave pravnega statusa tržana.166 Tudi v oklicni knjigi, ki se začne leta 1829 in je vodena slovensko, najdemo zgolj različne po- klice oklicanih oseb in navedbo njihovega bivališča v trgu (v tergi, v tergu, iz terga). Kot tržani in me- ščani, s skupnim imenom burgarji, so poimenovani samo ženini ter očetje ženinov in nevest od drugod, na primer z Dunaja, iz Kranja in Slovenske Bistrice. Le izjemoma srečamo tržana iz Tržiča, in sicer »go- 162 ARS, AS 165, Trg Tržič, šk. 1, Potrditve privilegijev, listina 1784 V. 1., Dunaj. 163 Prav tam, 29. 2. 1792, 28. 1. 1793. 164 Prav tam, 6. 9. 1794. 165 ARS, AS 788, Gospostvo Neuhaus pri Tržiču, fasc. 2, sodni protokol [dejansko protokol listin] 1820–1828, s. p., prezen- tirano 26. 4. 1784. 166 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, R 1784–1803, R 1804– 1812, R 1821–1843, R 1843–1866, M 1804–1812, M 1812– 1828, M 1829–1837. 462 2020BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 spoda« Andreja Klandra, imenovanega »postmeister in burger tukej« (1837).167 Toda v franciscejskem ka- tastru iz leta 1827 je, nasprotno, vsak hišni posestnik, razen župnije in Jožefa barona Dietricha kot lastnika gospostva, označen kot tržan (Bürger).168 V predmarčni dobi do zemljiške odveze (1848), ko je bil upravno-politični in sodni ustroj v deželi precej drugačen od tistega pred štiriletno francosko zasedbo, se je moral tudi notranji ustroj trga prila- goditi novim razmeram. Po restavraciji avstrijske oblasti in razveljavitvi večine francoskih reform se je namreč razmerje trga do gospostva precej spremenilo s posegi od zgoraj. Zemljiškim gospostvom niso vr- nili patrimonialnega sodstva, odvzetega pod Franco- zi, ampak so ga prenesli na okraje (okrajne gosposke oziroma okrajne komisariate), pri katerih so poslej delovala t. i. okrajna sodišča.169 Medtem ko je gospo- stvo Neuhaus-Gutenberg od jožefinske do francoske dobe upravljalo s t. i. krajevnim sodiščem170 in je pod Francozi od začetka leta 1812 kot državni organ de- loval t. i. kanton z mirovnim sodnikom v Kranju,171 je zdaj patrimonialno sodstvo kot poldržavni organ, delegiran gospostvu Neuhaus-Gutenberg, prevzela okrajna gosposka s sedežem v dvorcu Neuhaus. Od leta 1829 je bila združena z radovljiško, od leta 1841 do reforme leta 1849 pa je v Tržiču obstajal kot pov- sem državni organ tržiški okrajni komisariat na čelu z okrajnim komisarjem, ki je bil hkrati okrajni so- dnik.172 Na najnižji upravno-politični ravni so v dobi Ilirskih provinc za kratek čas zaživele občine (me- rije), med njimi tržiška,173 leta 1814 pa z avstrijsko restavracijo oblasti glavne občine in podobčine kot pomožni organi okrajev in brez izvoljenih zastop- stev, ki so oboje obstale do uvedbe modernih občin leta 1849. Tako kot je pod Francozi tržiško občino (merijo) vodil od zgoraj postavljeni župan (mer), je bil zdaj na čelu podobčine Tržič podrihtar – v praksi so podrihtarje praviloma imenovali rihtar –, glavno občino, ki je poleg tržiške vključevala še podobčine 167 Prav tam, Oklicne knjige, oklicna knjiga 1829–1866. 168 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, L 171, k. o. Tržič, zapisnik stavbnih parcel, 20. 2. 1827. 169 Žontar, Struktura uprave, str. 227–231. 170 O krajevnih sodiščih nasplošno: Žontar, Struktura uprave, str. 136–138 in 182. – V vlogi krajevnega sodnika (Ortsrichter) so nastopali upravitelji oziroma zakupniki gospostva Neu- haus-Gutenberg, ki se je vse pogosteje imenovalo preprosto gospostvo Tržič (Herrschaft Neumarktl) (NŠAL, ŠAL/Ž, šk. 424, Tržič 1617–1825, snopič 1798, 8. 2. 1798; ARS, AS 788, Gospostvo Neuhaus pri Tržiču, fasc. 2, sodni protokol [de- jansko protokol listin] 1820–1828, s. p., 28. 8. 1800; NŠAL, ŽA Tržič, Spisi, šk. 40, Sodni zapisniki patrimonialnega so- dišča župnije Tržič 1744–1791–1802, 5. 3. 1800). 171 Žontar, Struktura uprave, str. 203–206; Kolanović, Napoléon et son administration, str. 893. 172 Kragl, Zgodovinski drobci, str. 263–265. 173 Merija Tržič s tremi davčnimi občinami (Tržič, Sv. Ana in Sv. Katarina) je leta 1812 štela 2513 prebivalcev (Kolanović, Napoléon et son administration, str. 893). O upravi na splošno Žontar, Struktura uprave, str. 202. Sv. Ana (Podljubelj), Sv. Katarina (Lom), Bistrica in Kovor, pa je vodil nadrihtar.174 Ali in kako se je trško predstojništvo iz Auer- spergovega trškega reda zlilo s funkcijo tržiškega podrihtarja in njegovih pomočnikov, je vprašanje, na katero bo morda mogoče določneje odgovoriti po te- meljitem pregledu gradiva ljubljanskega gubernija za čas do njegove ukinitve leta 1849. Takšna možnost je verjetnejša za čas okoli Radetzkyjeve potrditve tr- škega reda (1816), torej kmalu po upravno-političnih spremembah po odhodu Francozov. Ni izključeno, da se je tričlansko trško predstojništvo v predrugače- ni obliki in z novim nazivom – kot podrihtar (rihtar) in dva odbornika – obdržalo vse do konca obravna- vane dobe, ko ga je zamenjal izvoljeni župan z občin- skim odborom (1849/50). Tak primer poznamo pri dolenjskem trgu Žužemberk, kjer so (pod)rihtarja še naprej volili v trškem svetu in ga naslavljali s trškim rihtarjem (Marktrichter), imel pa je seveda manjše pristojnosti od nekdanjega trškega sodnika iz časa pred francosko zasedbo.175 Toda ker so za mestne in trške sodnike tudi v slovenščini uporabljali adaptirani izraz rihtar (nem. Richter, sodnik), razlike v imenu sploh ni bilo mogoče občutiti. Prej so z izrazom tr­ ški rihtar imenovali trškega sodnika, ki je imel tudi sodne pristojnosti, zdaj pa rihtarja, ki je bil samo po- možni okrajni organ.176 K še odprtemu vprašanju o možni prilagoditvi tržiškega trškega predstojništva novim razmeram bomo prispevali samo en vidik, in sicer kako se med letoma 1777 in 1849 v virih naslavljajo trški »vodi- telji«. Pri tem se kot temeljno postavlja vprašanje, na kaj je avtor obsežne tržiške zgodovine Viktor Kragl (1936) oprl naslednjo trditev: »Župani, izbrani od l. 1777 naprej, so se imenovali 'Marktrichter'.« Kragl je namreč višjega predstojnika (Obervorsteher) iz trške- ga reda grofa Auersperga poslovenil v župana, niž- ja predstojnika (Untervorsteher) pa v podžupana.177 Vendar za takšno terminološko rešitev ni mogoče najti potrditve v virih. Kot smo videli, so se v osem- desetih in devetdesetih letih 18. stoletja sami naslav- ljali kot predstojniki. Veliko prej kot naslova župan in podžupan so Tržičani v slovenščini uporabljali izraza rihtar in podrihtar, po zgledu drugih mest in trgov, s katerimi so se hoteli izenačiti. Kragl tudi ni navedel, kje je zasledil, da bi se kateri od šestih njemu znanih »županov« kdaj koli imenoval »Marktrichter«. Kot prvega je brez časovne opredelitve navedel Andre- ja Danijela pl. Jaborniga, lastnika jeklarn na Slapu, nato Gašperja Cemeta († 1821), ki naj bi županoval po požaru 1811, za njim Jerneja Mallyja († 1830), Gašperja Mallyja (1834), fužinarja Rajmunda pl. Ja- borniga in Jerneja Mallyja ml., ki se je leta 1849 iz- 174 Haupt­Ausweis, fol. E2. – O upravi na splošno Žontar, Struk­ tura uprave, str. 234–236. 175 Golec, Trg Žužemberk, str. 38 in 41. 176 O rihtarjih prim. Žontar, Struktura uprave, str. 236. 177 Kragl, Zgodovinski drobci, str. 280. 463 2020 BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 selil v Ljubljano in ob katerem naj bi kot podžupana delovala Jožef Dev in Andrej Tekster.178 Ko Kraglove navedbe soočimo z viri, se ujemajo le deloma. V župnijskih matičnih knjigah, najboga- tejšem viru o trškem prebivalstvu, najdemo veliko poklicev Tržičanov, medtem ko so njihove funkcije navedene zelo redko. Tako je »gospod« Jernej Mally leta 1819 kot krstni boter imenovan Ortsrichter (kra- jevni rihtar), naslednje leto pa »gospa« Terezija Mal- ly v vlogi botre kot nadrihtarjeva žena (Oberrichters Fr.).179 Jernej Mally je bil potemtakem (tudi) nadrih- tar, ne le tržiški rihtar.180 V dvajsetih letih 19. stole- tja v župnijskih maticah nekajkrat srečamo samo še rihtarja občine Sv. Ana (Podljubelj).181 Neomenjanje trških višjih in nižjih predstojnikov ter pozneje rih- tarjev v maticah je prejkone znamenje majhne po- membnosti funkcije. Največ omemb trških funkcionarjev zasledimo med letoma 1830 in 1832 v cenilnih operatih fran- ciscejskega katastra. V katastrski občini Tržič, hkrati 178 Prav tam, str. 281. 179 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, R 1812–1821, fol. 71, 87 in 90. – Po statusu animarum je bil Jernej Mally iz Tržiča št. 132 usnjar, njegova žena pa Terezija, rojena Ceme (prav tam, Statusi animarum, šk. 1, št. 1, status animarum 1821–1825 (mesto), s. p.). 180 O njegovi funkciji »Oberrichter«-ja, ki naj bi jo opravljal do smrti, piše tudi Kragl (Kragl, Zgodovinski drobci, str. 27). 181 Prav tam, R 1821–32, 35, 38, 45 in 53. podobčini glavne občine Tržič, so se pod zapisni- ke cenilnega elaborata leta 1830 trikrat podpisali: podrihtar (Unterrichter) Rajmund Jabornig ter trije odborniki (Ausschußmann oziroma Ausschuß): Ignac Ceme, Janez Peharc in Jernej Polak.182 Na zapisni- ku iz leta 1832 pa ob nadrihtarju (Oberrichter) Jo- žefu Peharcu dvakrat najdemo podpise podrihtarja Gašperja Mallyja ter dveh odbornikov, Urbana Glo- bočnika in Aleksandra Jakoba Mallyja. Podrihtar z dvema do tremi odborniki je predstavljal standardno strukturo vseh predmarčnih podobčin. Da je Tržič trška občina, lahko tako razberemo samo iz podpi- sov obeh odbornikov pod zapisnikom: Globočnik je k svojemu imenu pristavil Markts Ausschuß, Mally pa Marktgemeinde Ausschuß.183 Vprašanje, ali smemo v podrihtarju in dveh od- bornikih videti naslednike višjega in dveh nižjih predstojnikov iz trškega reda (1777), ostaja neodgo- vorjeno. V tem primeru bi jih torej še naprej volili tako kot v desetletjih pred francosko zasedbo. Vsaj navzven, pred državnimi oblastmi, pa ti ljudje niso bili nič drugega kakor podrihtar in dva odbornika. Da je najbrž šlo za diskontinuiteto, govori število treh odbornikov leta 1830, kar pomeni enega več 182 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, Cenilni operati, L 171, k. o. Tržič, katastrski cenilni elaborat, 15. 10. 1830, 16. 10. 1830 (dva dokumenta). 183 Prav tam, 26. 4. 1832. Tržič na franciscejski katastrski mapi iz leta 1826 (ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, Cenilni operati, L 171, k. o. Tržič, mapni list II). 464 2020BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 kot prej. Poznamo tudi slovenska izraza za rihtarja in odbor. V nagovoru župljanov, ki ga je leta 1827 sestavil župnik Franc Jeseničar, je govor o rihtarjih in »šusu trga«, tj. odboru (nem. Ausschuß). Z rihtarji so bili najbrž mišljeni vsi podrihtarji v glavni obči- ni. Župnik je namreč okrajni gosposki predlagal, naj »rihtarje in šus terga« (Rihtarje in Schusſ=Terga) skli- če na posvet o kaplaniji.184 Kraglova omemba dveh podžupanov leta 1849 oziroma malo pred tem bi lahko vodila k sklepanju, da se je morda dotlej res obdržala funkcija dveh niž- jih predstojnikov (Untervorsteher) iz leta 1777 in da je torej Auerspergov trški red v določeni obliki živel do zemljiške odveze in velikih upravno-političnih re- form sredi 19. stoletja. A vse to drži le, če nista bila »podžupana« Dev in Tekster v resnici samo drug za drugim rihtarja tržiške podobčine, Jernej Mally pa nadrihtar občine Tržič. Kot rečeno, bo jasnejši odgo- vor na to vprašanje morda dala poglobitev v gradivo ljubljanskega gubernija in drugih sočasnih oblastnih organov na višjih stopnjah. Kaj je po potrditvi Auerspergovega trškega reda leta 1816 v praksi še živelo, torej ostaja neznanka. Do konca obravnavane dobe bi se lahko ohranilo formal- no sprejemanje posameznikov med tržane, vendar tr- žanstvo kot pravni status, kot smo videli, ni imelo več nekdanje teže. Razen omemb posameznih tržanov, največ v prvih letih po francoski zasedbi, v župnijskih matičnih knjigah in nato še v franciscejskem kata- stru, kjer pa je šlo prejkone za posplošeno oznako za vse hišne posestnike, ni o tržanih in tržanskih pravi- cah nobenih poročil. Kaže, da novi lastnik gospostva Jožef baron Dietrich (1819–1858) Tržičanom ni bil preveč naklonjen. Ne samo, da jim po vsej verjetnosti ni potrdil Auerspergovega trškega reda iz leta 1777, kar je še leta 1816 storil Radetzky, ampak je leta 1820 pri mestni in deželni pravdi v Ljubljani v tožbi go- spostva zoper devet Tržičanov, kosarjev in sekirarjev – razlog so bile servitutne pravice v gozdovih –, zanje uporabil zgolj oznako »podložniki tukajšnjega go- spostva v Tržiču« (dießherrschaftliche Vnterthanen in Neumarktl).185 Tako kot je v predmarčni dobi izginjal status trža- na, je v določenih situacijah pešala tudi raba trškega naslova, čeravno mu ni nihče oporekal in se je obdr- žal v 20. stoletje. Ko so Tržičani leta 1842 pri cesarju Ferdinandu I. izposlovali privilegij za tri letne sejme – na sv. Jero (17. marca), sv. Lovrenca (10. avgusta) in sv. Andreja (30. novembra) –, privilegij o prosilcih in prejemnikih sejemskih pravic govori zgolj kot o občini Tržič (Gemeinde Neumarktl).186 184 NŠAL, ŠAL/Ž, šk. 425, Tržič 1826–1850, snopič 1827, 22. 4. 1827. 185 ARS, AS 788, Gospostvo Neuhaus pri Tržiču, fasc. 2, sodni protokol [dejansko protokol listin] 1820–1828, s. p., prezen- tirano 8. 5. 1820. 186 ARS, AS 165, Trg Tržič, šk. 1, Potrditve privilegijev, listina 1842 VIII. 21., Dunaj. Sklep Od »uradnega nastanka« trga leta 1492 do kon- ca obravnavane dobe sredi 19. stoletja se je v Tržiču dogajalo marsikaj, česar razpoložljivi viri niso zajeli. Obstali pa so vsi sicer skromni elementi iz privilegi- ja cesarja Friderika III. Tržič je obdržal trški naslov, ostal podložen gospostvoma Neuhaus in Gutenberg, od prve polovice 18. stoletja združenima v skupno gospostvo, njegovi prebivalci so se vseskozi naslavlja- li s tržani, po vsej verjetnosti pa je brez prekinitve potekal tudi sobotni tedenski sejem, zaradi katerega je tržiški trški privilegij leta 1492 pravzaprav sploh nastal. Zaradi dolgotrajne razdeljenosti med dve zaseb- ni gospostvi in s tem odsotnosti deželnoknežjega pokroviteljstva na prehodu iz srednjega v novi vek, tj. v ključnem obdobju za razvoj trških avtonomij na Slovenskem, je imel Tržič v tem pogledu precej samosvojo pot. Kljub temu, da se je zgodaj razvil v pomembno urbano naselbino z močnim neagrarnim gospodarstvom, je občutno zaostajal za trgi z razvito stopnjo avtonomije. Tržičani so se zavoljo tega več stoletij čutili prikrajšane, kar bi se utegnilo odraziti v njihovem tedanjem in poznejšem kolektivnem du- hovnem profilu. Ko so zrli proti mali Radovljici, ki se je od konca 15. stoletja kitila z mestnimi pravicami, ali ko so srečevali trške sodnike v nekaterih majhnih, izrazito ruralnih kranjskih trgih, so svoj položaj trža- nov zgolj po naslovu in brez lastnega zastopstva ob- čutili kot veliko krivico. Močno omejena avtonomija na preklic, kot bi lahko imenovali njihove zgolj na ustnih obljubah in pozneje na internem pravilniku, trškem redu iz leta 1777, utemeljene trške pravice, je bila tudi razlog, da so se tako oklepali po vsebini sicer precej praznega privilegija cesarja Friderika III. in ga dajali deželnim knezom v potrditev še v času, ko je šlo praktično že za anahronizem. Novo obdobje v trški samoupravi sta prinesla zemljiška odveza leta 1848 in naslednje leto izdani avstrijski občinski zakon, ki je utemeljil moderno ob- čino z izvoljenim občinskim zastopstvom – županom in odborom. Občina je imela poslej poleg župana 12-članski občinski odbor,187 iz prejšnjih časov pa je Tržič ohranil samo trški naslov, ki ga je leta 1926 z dekretom kralja Aleksandra I. zamenjal naslov me- sto.188 Tako je Tržič na Slovenskem edini kraj, ki se lahko pohvali s kar dvema uradnima vladarskima povzdignitvama: najprej iz vasi v trg in nato iz trga v mesto. Obe sta se zgodili v zadnjem mesecu ko- ledarskega leta. 12. decembra 1492 je cesar Friderik III. Habsburški vas Tržič, dejansko že dolgo trg, pov- zdignil v trg, na državni praznik 1. decembra 1926 pa kralj Aleksander I. Karadjordjević iz trga v mesto. 187 Kragl, Zgodovinski drobci, str. 281. 188 Prav tam, str. 285. 465 2020 BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ARS – Arhiv Republike Slovenije AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko As 2, Deželni stanovi za Kranjsko AS 7, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani AS 14, Gubernij v Ljubljani AS 165, Trg Tržič AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Dežel- nega sodišča v Ljubljani AS 788, Gospostvo Neuhaus pri Tržiču AS 1063, Zbirka listin AS 1074, Zbirka urbarjev AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranj- sko, Muzejskega društva za Slovenijo in Histo- ričnega društva za Kranjsko NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana ŠAL/Ž – Škofijski arhiv/Župnije ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj ŽA Tržič ÖStA, HHStA = Österreichisches Staatsarchiv, Wien, Haus-, Hof- und Staatsarchiv FAA = Fürstlich Auerspergsches Archiv LITERATURA IN OBJAVLJENI VIRI Bizjak, Matjaž in Preinfalk, Miha: Turjaška knjiga li­ stin II. Dokumenti 15. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, 2009 (Thesaurus memoriae. Fontes 8). Bizjak, Matjaž: Gutenberg in briksenska posest vzhodno od Tržiške Bistrice. Ad fontes. Otorep­ čev zbornik (ur. Darja Mihelič). Ljubljana: ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 2005, str. 255–269. Curk, Jože: Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem. Urbanogradbeni oris do začetka 20. stoletja. Mari- bor: Obzorja, 1991. Črnologar, Konrad: Die Marktprivilegien von Watsch. Mitteilungen des Musealvereins für Krain 10, 1897, str. 25–28. Gestrin, Ferdo: Radovljica – vas, trg in mesto do 17. stoletja. Zgodovinski časopis 45, 1991, št. 4, str. 517–547. Golec, Boris: Litija – trg ob reki od srednjeveških za- četkov do zatona savske plovbe sredi 19. stoletja. Kronika 59, 2011, št. 3, str. 453–488. Golec, Boris: Novonastali zgodnjenovoveški trgi na Kranjskem in njihova identiteta. Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. stoletjem (ur. Boris Tržič v začetku 20. stoletja (zbirka Milana Škrabca). 466 2020BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 Golec). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019, str. 209–247. Golec, Boris: Posebnosti nastanka in razvoja fužinar- skega trga Bela Peč. Kronika 64, 2016, št. 3, str. 389–412. Golec, Boris: »Ribenca, narlepši terg na Krajnskim«. Trg Ribnica do odprave trške avtonomije v začet- ku 19. stoletja. Kronika 66, 2018, št. 3, str. 327– 348. Golec, Boris: Sodražica – sejemska vas ali trg? So­ draških 800: monografija ob 800­letnici prve pisne omembe Sodražice (ur. Ludvik Mihelič). Sodražica: Občina, 2020, str. 139–156. Golec, Boris: Trg Jesenice – od kdaj, zakaj in ali res trg? Kronika 67, 2019, št. 1, str. 35–50. Golec, Boris: Trg Mokronog od nastanka do odprave trške avtonomije. Trg Mokronog skozi stoletja (ur. Marko Kapus). Mokronog: Studio 5 Mirna, 2003 (Zbornik župnije Mokronog. 2. zvezek). Golec, Boris: Trg Žužemberk v dobi trške samo- uprave (do 1849). Žužemberški grad. Suhokranjski zbornik 2000 (ur. Marjan Legan in Jože Rozman). Žužemberk: Občina, 2000, str. 30–45. Golec, Boris: Trgi, ki jih ni bilo? Prezrta trška naselja Bele krajine in njen nikoli obstoječi trg. Kronika 58, 2010, št. 3, str. 593–630. Golec, Boris: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno in gradbeno zgodovino slovenske- ga ozemlja – 1. del. Arhivi 32, 2009, št. 2, str. 283– 338; 2. del. Arhivi 33, 2010, št. 2, str. 339–396. Gostiša, Lojze (ur.): Valvasor, Janez Vajkard: Opus In­ signium Armorumque 1687–1688. Velika grbovna knjiga. Das grosse Wapenbuch. The Great Heraldry Book. Študije – Studien – Studies. Ljubljana: Slo- venska akademija znanosti in umetnosti, 1993. Grebenc, Jože M.: Gospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 1135. Stična: Samostan, 1973. Haupt­Ausweis über die Einteilung des Laibacher Gou­ vernements in Provinzen, Kreise, Sektionen, Be­ zirksobrigkeiten, Hauptgemeinden, Untergemeinden und Ortschaften, nebst deren Häuser und Seelenzahl in Jahre 1817. [Laibach, 1817]. Historischer Atlas der Österreichischen Alpenländer. I. Abteilung. Die Landgerichtskarte, 4. Teil: Kärnten, Krain, Görz und Triest. Wien: Adolf Holzhausens Nachfolger, 1929. Höfler, Janez: Gradivo za historično topografijo predjo­ žefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska. Ljublja- na: Viharnik, 2015. Kolanović, Josip et al. (ur.): Napoléon et son admi­ nistration en Adriatique orientale et dans les Alpes de l'Est 1806–1814: guide des sources = Napoleon i njegova uprava na istočnoj obali Jadrana i na po­ dručju istočnih Alpa 1806–1814: arhivski vodič = Napoleone e la sua amministrazione sulla sponda orientale dell'Adriatico e nelle Alpi orientali 1806– 1814: guida alle fonti = Napoleon und seine Ver­ waltung im östlichen Adria­ und Alpenraum 1806– 1814: ein Führer zu den Quellen = Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na ozem­ lju vzhodnih Alp 1806–1814: arhivski vodnik = Napoleon i njegova uprava na istočnoj obali Jadra­ na i na području istočnih Alpa 1806–1814: vodič kroz arhivsku građu. Zagreb: Hrvatski državni arhiv, 2005. Komac, Blaž in Zorn, Matija: Pobočni procesi in člo­ vek. Ljubljana: Založba ZRC, 2007 (Geografija Slovenije, 15). Komatar, F.[ranc]: Kranjski mestni arhiv. Jahresbe­ richt des k. k. Kaiser­Franz­Joseph­Gymnasiums in Krainburg für das Schuljahr 1913/14. Krainburg, 1914, str. 3–32. Kosi, Miha: Stoidrasiç villa. Sodražica in ribniška pokrajina od 12. do 16. stoletja. Sodraških 800: monografija ob 800­letnici prve pisne omembe So­ dražice (ur. Ludvik Mihelič). Sodražica: Občina, 2020, str. 89–120. Kragl, Viktor: Zgodovinski drobci župnije Tržič. Tržič: Župni urad, 1936. Mal, Josip: Privilegiji trga Vače. Carniola n. v. 3, 1912, str. 116–121. Miklitsch, Karl: Ein Normale für die landesfürst- liche Bürgerschaft Neumarktls aus dem Jahre 1777. Carniola n. v. 3, 1912, str. 256–260. Mohorič, Ivan: Zgodovina obrti in industrije v Tržiču. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1957. Natek, Karel in Mrak, Irena in Braucher, Régis: Ča- sovna dimenzija naravnih procesov v luči novih možnosti absolutne datacije – primeri z Gorenj- skega. Gorenjska v obdobju glokalizacije. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013, str. 75–84. Otorepec, B.[ožo]: Valvasorjeva grbovna knjiga »Opus Insignium Armorumque«. Valvasor, Janez Vajkard: Opus Insignium Armorumque 1687–1688. Velika grbovna knjiga. Das grosse Wapenbuch. The Great Heraldry Book. Študije – Studien – Studies (ur. Lojze Gostiša). Ljubljana: Slovenska akade- mija znanosti in umetnosti, 1993, str. 31–79. Otorepec, Božo: Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. V. zvezek: Listine iz kodeksov mest­ nega arhiva v Trstu 1326–1348. Ljubljana: Mest- ni arhiv, 1960. Otorepec, Božo: Srednjeveški pečati in grbi mest in tr­ gov na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1988. Pokorn, Fran: Regesti listin župnega arhiva na Vačah. Carniola n. v. 3, 1912, str. 212–215, 283–292. Santonino, Paolo: Popotni dnevniki. Celovec, Dunaj, Ljubljana: Mohorjeva družba, 1991 (prevedel Primož Simoniti). Schematismus für das Herzogthum Krain 1795 mit ver­ schieden nützlichen Nachrichten geographischen und statistischen Inhalts. Laibach [1795]. Schumi, Franz: Archiv für Heimatkunde. Geschichts­ forschungen, Quellen, Urkunden und Regesten. 467 2020 BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 II. Band. Laibach: Verlag des Herausgebers, 1884 u. 1887. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. Valvasor, Johann Weichard: Die Ehre deß Hertzog­ thums Crain, I–XV. Laybach, Nürnberg: Wolf- gang Moritz Endter, 1689. Valvasor, Johann Weichart: Topographia Ducatus Carnioliae Modernae. Wagensperg in Crain, 1679 (faksimilirana izdaja). Ljubljana: Cankarjeva za- ložba, München: Rudolf Trofenik, 1970. Witting, Joh.[ann] Bapt.[ist]: Beiträge zur Genea- logie des krainischen Adels. Jahrbuch der K. K. Heraldischen Gesellschaft »Adler«. Neue Folge IV (1894), str. 89–146; Neue Folge V (1895), str. 162– 264. Zwitter, Fran: Starejša kranjska mesta in meščanstvo. Ljubljana: Leonova družba, 1929. Žnidaršič Golec, Lilijana: Kariere duhovnikov na Slo­ venskem v zgodnjem novem veku: vzvodi, okolišči­ ne, (samo)reprezentacija. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2019 (Thesau- rus memoriae, Opuscula 9). Žontar, Josip: F. V. Hörnigkova statistika obrtnikov slovenskih mest in trgov iz leta 1673. Kronika 18, 1970, št. 2, str. 80–82. ELEKTRONSKI VIR Slovenska historična topografija: https://topografija.zrc-sazu.si/ S U M M A R Y Tržič market rights and autonomy from the founding of the market town to the mid-ni- neteenth century The contribution discusses the market rights and market town autonomy of Tržič (Germ. Neu- marktl) in Upper Carniola (Slo. Gorenjska; Germ. Oberkrain) over centuries until the mid-nineteenth century. Tržič constitutes a peculiarity in Slovenian territory for having been officially elevated from a village to a market town with a provincial princely privilege in 1492, even though the market itself had already been in operation for at least a century. It is the only documented official elevation (Germ. Erhe­ bung) of a village to a market town in Slovenia before the nineteenth century. The provincial princely privi- lege, granted by Emperor Frederick III to the sei- gniories of Neuhaus and Gutenberg, between which the market town was divided, was soon recognised by the inhabitants of Tržič as the foundation for their market rights, and they continued submitting it to provincial princes for confirmation all until the end of the eighteenth century. Conversely, little is known about the function- ing of the market town autonomy. The fundamental source on this subject is the market town regula- tions issued by Count Auersperg in 1777, accord- ing to which Tržič, despite its strictly non-agrarian character, size and economic power, did not have a well-developed market town autonomy with its own magistrates’ court and the classical bodies – the elect- ed market town judge and market town council. The said bodies were documented in 1491 and 1666, with no clear specification of their nature, and dissolved at the end of the seventeenth century. Another pecu- liarity of this market town was its more than three hundred years’ division between two seigniories, a major obstacle to the development of its autonomy. The available sources have not addressed many developments that took place in Tržič from the “offi- cial founding” of the market town in 1492 to the end of the period under discussion in the mid-nineteenth century. What has been preserved, however, was all (albeit modest) elements from the privilege granted by Emperor Frederick III. Tržič retained the title of market town, it remained subjugated to the seignio- ries of Neuhaus and Gutenberg, which merged into a single seigniory in the first half of the eighteenth century, and its inhabitants had throughout classed themselves as market town dwellers. It is also highly likely that the Saturday weekly fair, on the basis of which Tržič was granted its market town privilege in 1492, continued to be held without interruption. Because of its centuries-long division between two private seigniories and the consequent absence of provincial princely patronage in the transition from the Middle Ages to the Early Modern Age, that is, in the period most crucial for the development of market town autonomies in Slovenian territory, Tržič pursued a rather unique path in this regard. Despite its early development into an important urban set- tlement with a strong non-agrarian economy, it sig- nificantly lagged behind market towns that enjoyed a high level of autonomy, leaving its inhabitants at a disadvantage for centuries. The Auersperg market town regulations – the so-called Normale – from 1777 then granted them only a highly limited mar- ket town autonomy: instead of the standard bodies of the market town judge and council, an elected three-member directorship was composed of a su- perintendent (Obervorsteher) and two overseers (Un­ tervorsteher) with little judicial and administrative jurisdiction. The highly restricted and withdrawable autono- my, as the market rights of Tržič, based merely on oral promises and later on internal (market) rules, might be called, was also the reason why the burgh- 468 2020BORIS GOLEC: TRŠKE PRAVICE IN AVTONOMIJA TRŽIČA OD NASTANKA TRGA DO SREDE 19. STOLETJA, 439–468 ers clung so hard to what was a substantially rather empty privilege of Emperor Frederick III and con- tinued submitting it for confirmation to provincial princes even when it already became an anachro- nism. There are four known confirmations – in 1633, 1754, 1784, and 1794 – and there were at least five petitions for confirmation documented between the beginning of the seventeenth and the first half of the eighteenth century. The only known signet ring print dates to 1666 and it features the coat of arms of Tržič that was in use at that time. The subsequent coat of arms, which appeared in sources in 1688–89 and is the current coat of arms of Tržič, was probably devised by the polymath Johann Weichard Valvasor. In the pre-March era until the abolition of serf- dom (1848), when the provincial administrative-po- litical and judicial system differed significantly from that in the centuries prior to the four-year French oc- cupation (1809–1813), the market town internal sys- tem, too, had to adapt to the new situation. Whether and how the market town directorship, based on the Auersperg market town regulations, merged with the function of the Tržič subordinate judge and his assistants, is yet to be clarified. It is not excluded that a transformed version of the three-member di- rectorship under a new designation – subordinate judge (Unterrichter) and two board members (Aus­ schussmänner) – remained in place until the end of the period under discussion, when it was replaced with the elected mayor and municipal board (1849/50). Finally, Tržič is the only place in Slovenia that can boast two official elevations of its status: first from a village to a market town (1492) and then from a market town to a town (1926).