I^eto 1884.
165
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XIX. — Izdan in razposlan dne 21. maja 1884.
63.
Postava od 19. maja 1884,
*&rad delovite premene postave od 27. junija 1878 o davka od žganjarjenja, in pa zarad davka °<1 narejanja kvasa, katero je združeuo z žganjarjenjem, in zarad povišanja vvoznine na kvas
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tak<5 :
Člen I.
Paragrafi 1, 3, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, Št. 10, 31, 35, 42,44, 47, 48 *0, 51, 56, 57, 58, 61, 62, 66, 67, 68, 70, 72, 87, 90, št. 1, 91, 93, 94 in 95 postave od 27. junija 1878 (Drž. zak. Št. 72) stopajo iz moči ter naj slovö ali &ia8é tak6 le:
Predmet in razmera davka.
§• 1.
v
Žgana opojna (žestinska) tekočina je pri delanji podvržena potrošnini, in 0 Po enajst krajcarjev za vsak hektoliter in vsak stopenj alkohola po propisanem 8 o^eluem alkoholometru (hektolitrov stopenj, liter alkokola).
Isti davek je tudi pri tistem izdelovanji tvarine ocetne in octa (jesiha), ki lva iz drugo in ne žgane opojne tekočine, n. pr. iz dovrele zdrozgalice z desti-a<1J°, opravljati po množini alkohola, ki bi jo dala ta tekočina, ako bi se name-tl' a dobivanje alkohola.
Ako je z delanjem opojne žgane pijače ali z omenjenim izdelovanjem ocetne ai‘me ali octa združeno ob enem narejanja kvasu (v prodaj določenih droži), °Pravljati je k gori postavljenemu davku šo priklada po trideset odstotkov.
(Slov
®nlich.‘
Povračanje davka.
a)	Pri izvozu žgane opojne tekočine.
§. 3.
Od žgane opojne tekočine (žestinske žganice), katera se pod pridržkom povračila potrošnine čez colno linijo izvaža v sodih in najmanj za 50 litrov na enkrat, povračuje se za vsak hektoliter in vsak s propisanim stodelnim alkoholo-metrom poizvedeni stopenj alkoholovine (hektolitrov stopenj alkohola) potroš-nina od enajst krajcarjev in pa po deset odstotkov priklada za umanjek vsled vkladanja, vožnje itd. z nakaznicami, ki dotekajo za plačilo v šestih mesecih po tistem dnevi, katerega ta tekočina izstopi prek čolne linije.
Pri izvozu likerja čez colno linijo, če poslatev obsega najmanj 25 litrov v sodčekih ali steklenicah, držečih po četrt, po pol litra, po cel liter ali po več litrov, povračuje se davek z enakšnimi nakaznicami, in to po 4 kr. na liter.
Za množine pod 25 litrov ne daje se povračilo.
Načini zadavkovanja.
§. 20.
Potrošnina od žgane opojne ali žestinske pijače pobira se — po različnosti tvarine za izdelovanje jemane, žgalne priprave in velikosti drozgaliČnega prostora:
I.	s povprečnino, in sicer:
a)	po storitveni vzmožnosti drožgaličnega prostora;
b)	po storitveni vzmožnosti žgalne priprave;
II.	na podlogi prostovoljnega dogovora s podjetnikom (pogoditve) po verjetni množini alkohola, ki se ga naredi ;
III.	na podlogi naznameb prigledno-merilnega prireda po množini pridelka» vzemaje neko srednjo alkoholovitost (stopnjevitost) ;
IV.	brez prigledno-merilnega prireda po množini in alkoholovitosti izdelka
Razdelitev žganjarnic.
§. 21.
Za tega delj (§. 20) razdeljujejo se žganjarnice:
I.	na žganjarnice, katere podelujejo močnate tvarine (krompir, žita, soČivj0» škrob), topinambur, repo ali melaso, kateri so enaki tudi ostanki od cukrarstva? namreč sirup in druge tekočine, imajoče več cukra v sebi, ter ali
a)	v drozgaličnih posodah imevajo davkovno skupno prostornino (§. 26) najmanj 17, in če so kmetijske žganjarnice (§. 27), od no več nego 50, a č0 niso kmetijske, od ne več nego 35 hektolitrov, naj bode kolikor koli in koršnih koli žgalnih priprav, ali pa,
b)	da si ta prostornina ne presega 17 hektolitrov, rabijo eno parno žgalno prl pravo ali po več žgalnih priprav z neposrednjim kurilom ali sicer samo eI)° pripravo te poslednjič omenjeno vrste, vendar takšno, ki ima več sestavi
ali druge sestavine, nego so v II navedene, ali katere kotel ima čez dva hektolitra prostornine, ali katere
°) v drozgaličnih posodah — po tem, kakor so ali kmetijske (§. 27) ali niso kmetijske žganjarnice — imajo davkovno skupno prostornino (§. 26) 50, odnosno 35 hektolitrov presezajočo, brez ozira na število in kakovost žgalnih priprav;
II.	na žganjarnice, katere podelujejo močnate tvarine, topinambur, repo ali melaso ali tej enake tvarine ter pri davkovni skupni prostornini drozgaličnih P°sod (§. 26) ne presegajoči 17 hektolitrov rabijo eno edine žgalno pripravo 55 oeposrednjo kuritvijo, katera ne sestoji iz drugega nego samo in edino iz enega kotla, metila, kotlovega klobuka, hladilnih steklenic, rokavca ali premih hladilih cevi in iz zvezne cevi med kotlovim klobukom in hladilno pripravo in ki ji kotel nima čez dva hektolitra prostornine;
III.	na žganjarnice, katere podelavajo staničevino (celulozo);
IV.	na žganjarnice, ki vinske odpadke (tropine itd.) podelujejo in z žga-njem vred sreševokisle soli narejajo;
V.	na žganjarnice, podelujooe druge tvarine, ki v I in III niso imenovane, kakor ovočje ali sadje, druge tropine, jagode, korenike, vinsko grampo, medico itd.
Povprečnina po storitveni vzmožnosti žgalne priprave.
§. 23.
Povprečnini po storitveni vzmožnosti žgalne priprave podpadajo žganjarnice v §• 21 pod II in V omenjene.
Žganjarnice v §. 21 podli imenovane lahko si izvolijo tudi povprečnino po storilnosti drozgaličnega prostora. A če si žganjar to izvoli, mora zadnji čas k4 dni pred začetkom delovršbe v dotični delni dobi pismeno naznaniti finanč-nemu oblastvu prve stopinje in vezan je za celo dobo.
Pogoditev.
§. 24.
V §. 20 pod II v misel vzeta pogoditev sme biti:
1.	Pri žganjarnicah, ne rabečih več nego dve žgalni pripravi, ki sestojita ,am° iz dolov v §. 21, št. II omenjenih in katerih kotla skup nimata čez štiri
ektolitre prostornine, kadar so podjetniki zemljišni posestniki sami in v žganje P°delujejo samo svoje domače sadje (ovočje), ali vinske tropine in droži od svojo oatve ali jagode ali korenine ali druge samorasle plodove;
2.	pri žganjarnicah, v katerih se podelavajo mlečnate tvarine, ako se v njih am samo ena žgalna priprava izmed teh, kakeršne se omenjajo v §. 21, št. II,
r 8e poleg tega ustreza zahtovom §‘ 52 in če so podjetniki kmetovalci, kateri /. z žganjarstvom bavijo za to, da v vzdržbo svoje živine dobivajo ostanke ; f°zi) y krmo, za tisto žganjarsko delo, katero spada v osmeromesečno razdobje, Cenjajoče se meseca septembra, oktobra ali novembra;
,	3. brez ozira na to, kakšna je žgalna priprava, pri žganjarnicah pivarskih,
^ 0 pivarji (olarji) v žganje podelujejo samo ostanke od svojega pivarskega
fazen pokvarjenega piva.
ßi*
Davek od pridelka.
§. 25.
I.	Davkovanje od izdelka po naznambah prigledno-merilnega prireda (aparata) :
Po množini izdelka na temelji tega, kar prigledno-merilni prired kaže, vze-maje neko srednjo stopnjevitost — dolžni so podjetniki v §. 21,1 c) in III imenovanih žganjarnic opravljati davek po določilih IV oddelka.
Po tem načinu davkovanja lahko tudi vsi drugi žganjarji davek opravljajo-
Izmed kmetijskih žganjarnic, katere padajo pod to davkovanje, smejo one, katerih davkovni vsečiharen drozgalični prostor v delni dobi 1883/4 ni obsezel čez 60 hektolitrov, do konca avgusta 1885 zahtevati plačevanje povprečnine p° storitvi drozgaličnega prostora (§. 22), če skupna prostornina njih davkovnih drozgaličnih posod sicer 50 hektolitrov preseza, a ne iznaša čez 60 hektolitri in če iste ustrezajo tudi zahtevkom §* 27.
II.	Davkovanje po izdelku brez prigledno-merilnega aparata.
Davku od izdelka po množini in stopnjevitosti narejenega žganja podpadajo žganjarnice v §. 21 pod številom IV imenovane ter se je držati opreznosti in uvetov, katere postavi finančno ministerstvo sporazumno s kralj, ogerskim finančnim ministerstvom.
Podjetniki teh žganjarnic smejo si tudi izvoliti plačevanje povprečnine p° 8torljivosti žgalne priprave. A da se je tako izvolilo, treba je zadnji čas 14 dni pred začetkom delovršbe v dotični delni dobi pismeno naznaniti finančnem11 oblastvu prve stopinje in to podjetnike veže za celo dobo.
Povprečninsko merilo.
§• 26.
Pri povprečnini po storitveni zmožnosti drozgaličnega prostora vzema se za merilo vsakdanje storitvene vzmožnosti:
1.	Brezuvetno vseskupna prostornina
a)	vrvežnikov (bednjev za vrvež ali vrenje),
b)	predvrvežnikov (bednjev droži razdeljuj o čili),
c)	posod za vrenje droži,
d)	posod matičnega kvasu,
e)	hladilnic matičnega kvasu in
f)	drozgaličnjakov in montejusov za drozgo, ki jej je primešano kvasilo, ka
tera vre, ali katera je že odvrela,	,-
g)	kakor tudi sploh vseh posod, namenjenih za sprejem drozge, katera vre a kateri je vsaj že kako kvasilo primešano, ali služečih za sprejemanje odvre drozge — razen žgalne priprave.
2.	Uvetno in to celoma ali deloma prostornina posod imenovanih v §• po ondukajšnjih določilih.
3.	Za vsak hektoliter prostornine, ki se pokaže po 1 in 2, jemlje se d° vanje alkohola v hektolitrovih stopnjih in to : po 5 7* hektolitrove stopnje p1'1 delovanji repe, po 6'/2 hektolitrovih stopnjev pri podelovanji mokovitih tvar-fl in topinambura in po 7 hektolitrovih stopnjev pri podelovanji melase in tv£l1 njej enakih.
Popuščaj za kmetijske žganjamice.
§• 27.
Onim žganjarnicam, ki so s posamičnim kmetijskim gospodarstvom takö v zvezi, da iz pridelanja te kmetije dobivajo, izključno ali vsaj z večega tvarine Za žganjarstvo, a nasproti od žganjarjenja dobivane ostanke v isto kmetijo ali vsaj gnoj, izvirajoč od živine s temi ostanki krmljene oddajö in pri katerih vsakdanji davku podležeči drozgalični prostor ne preseza 50 hektolitrov, dovoljuje se °d alkohola, kakor je v §. 26 ustanovljeno da se ga dobiva, neki popustek ali Popuščaj za tisto delo, ki pada v osemmesečno dobo začeto meseca septembra, oktobra ali novembra, če za-nj poprosijo in verovno izkažejo, da
1.	med žganjarnico in kmetijo obstoji gori omenjena zveza in da
2.	je razmer med prostornino posod, podvrženo vsakdanjemu davku in med Površjem k kmetiji spadajočim njiv, travnikov in pašnikov (planin) takšen, da na hektoliter te prostornine prihaja najmanj po pet hektarov zemljiškega površja.
Gori postavljeni zahtev, da mora kmetijska žganjamica iz tega, kar se na posamični z njo združeni kmetiji pridela, po vsem ali največ dobivati tvarine za žganjarstvo, sme se tedaj odpustiti, kadar je sploh znano, da je bila slaba letina, 1er se ta uvet edino vsled iste ni izpolnil.
Popuščaj iznaša pri drozgaličnem vsakdanjemu davku podvrženem prostoru «j do vštevno 20 hektolitrov 25 odstotkov;
b)	čez 20 do vštevno 35 hektolitrov 20 odstotkov;
°) čez 35 do vštevno 50 hektolitrov 10 odstotkov.
§. 28 Št. 10.
Zgalne priprave, ki se rabijo za žganje drozge (kotli in predgrevači), če nimajo takih priprav, s katerimi je lahko moči odločiti kaj iz njih vsebine na pokušnjo in če jim ob enem skupna prostornina prestopa 60 odstotkov skupne pro-8tornine brezuvetno davkovnega posodja (§. 26, št. 1), ali če sicer imajo gori °menjene priprave, a jim skupna prostornina 110 odstotkov skupne prostornine hrezuvetno davkovnega posodja preseza.
Opis pridelovališča, pregled posod in delnih priprav, zapis najdenja, premena v uredbi žganjar-nice, v stana nadzornega osebja in v osebi voditeljevi.
§• 31.
L Splošna ali občna dolžnost.
Podjetnikova dolžnost je, zadnji čas štiri tedne pred začetkom dela, pada-Jfjčega v letno žganjarsko dobo od 1. septembra do konca avgusta, finančnemu krajnemu ravnateljstvu (finančnemu ravnateljstvu, finančnemu nadzorniku) sta-J^liščo in popisno Številko žganjarnice naznaniti in potanek opis k delu spadajo-'h prostorij, kakor tudi pregled vseh v pridelovališči bivajočih, za žganjarsko
rabo pripravnih priredov in posod, sosebno bednjev, hladilnikov, kotlov, kuhal itd. s potanko naznambo njihove prostornine, v dvojnem izdatku podati, ter v opisu ali pregledu tudi izmed služabnikov imenovati tiste osebe, ki so nadzorniki drugim, kakor tudi tisto osebo, katera ves čas ali kadar podjetnika vpričo ni, žganjarsko delo vodi in ki naj to svoje postavljenje s podpisom svojega imena potrdi.
Ni v opisu, niti v pregledu ne sme biti izpremenjenih, prečrtanih ali izstru-ganih mest, ker mora sicer finančno oblastvo take spise zavrniti.
En primerek opisa in pregledu, opravljen z uradnim potrdilom vpologe, dâ se nazaj podjetniku žganjarnice ali pooblaščencu njegovemu, da mu služi v izkaz.
Finančno oblastvo napravi na temelji tega opisa in pregledka uradno preiskovanje in oznamenitev omenjenih prostorij, priprav in orodij, in pa poizvedbo prostornine posod in shramb.
O izhodu teh uradnih djanj naredf se zapisnik (zapisnik ali protokol najdenja), katerega naj tudi žganjarnice podjetnik ali njegov pooblaščeni namestnik podpiše.
Omenjeni opis in pregled naj veljâ tudi za naslednje delne dobe, ako se ne namerjava nikaka premena.
A prostornina posod in shramb naj se vsekakor tedaj poizvé, če se v poslednjih treh dobah žganjarskega delanja m zgodilo ali če podjetnik izrekoma tak<5 zahteva.
Kadar se pa namerjava kaka predrugačba žgalne priprave, treba jo je zarad potrebnih uradnih djanj zadnji čas 14 dnf pred začetkom vsakoletne delne dobe, a če se ima vvesti v teku delne dobe (§. 34), 14 dni predno se to zgodi, naznaniti finančnemu okrajnemu ravnateljstvu (finančnemu ravnateljstvu, finančnemu nadzorniku ali inšpektorju).
Kako premeno v stanu žganjarničnega nadzornega osebja, sosebno v oseb žganjarničnega voditelja mora podjetnik precej pismeno naznaniti.
Naznanilo, ki se tiče novega voditelja, naj s podjetnikom vred tudi ta vodi' telj podpiše.
II. Dolžnosti pri nacejanji kvasu.
Žganjar, kateri hoče v svoji žganjarnici delati kvas (stiskane droži), dolžan je pismeno naznanilo te namere v dveh primerkih zadnji čas 14 dni pred začetkom tega dela vpoložiti pri finančnemu oblastvu I. stopinje.
To naznanilo ga bode najmanj za dve mesečni dobi vzglasila zganjarske delovršbe, ki tečeta neposrednje druga za drugo, vezalo tak<5, da mora porab' nino za kvas (§. 1) opraviti tudi tedaj, ako bi z žganjarstvom vred ne delat kvasü.
En primerek opravljen z uradnim potrdilom vpoložbe dâ so žganjarj11 nazaj.
Öe se začne delati kvas, smejo sc posodo za to delo služeče na poprejšnj0 propisu primerno naznanilo postaviti v povprečninskem razdobji (§. 34).
Prepoved premenjanja žgalne priprave zunaj zakonito določenih časov.
§• 35.
Razen slučajev, določenih v §§. 30, 31 II in 34, prepoveduje se znotraj letnega delnega razdobja izpreminjati poizvedeno stanje, število in prostornino Posod in delnih priprav.
Ta prepoved veljâ tudi tedaj, kadar se primeri premena v podjetnikovej
osebi.
Vsebina napovedi žganjarskega dela.
§• 42.
Zganjarsko delo naj se zglašuje pri tistem davkovnem uradu, pod katerega Je dotična žganjarnica odkazana.
Napoved mora obsegati naslednje podatke:
1.	Podjetnikovo ime in priimek, kraj, v katerem je žganjarnica, in njeno Popisno Številko;
2.	mesec, dan in ura začetka in konca davkovnemu delu;
3.	za prvi mesec letne delne dobe ali perijode, kakor tudi v slučaji enome-Secne ali večmesečne pretrge dola (§. 40) tudi dan in uro, kdaj se zacnö rabiti s a(‘°drožne posode, in pri žganjarnicah, v katerih se v §. 28, št. 1 in 2 imeno-vane posode in priprave ne štejejo za zasladilnice, dan in uro prenosa tvarin v to posode in priprave ;
4.	vrsto tvarin, katere se podelavajo v žganje;
5.	število in datum uradnega rešcnja;
6- povprečnino, kolikor je pride na en dan in na napovedano razdobje.
7. ako se hoče v tečaji meseca delati tudi kvas, odnosno ako je treba opra-Vlh priklad za delanje kvasu po §. 1 in §. 31 II, treba je to v napovedi pod °P°mnj0 navesti.
Vsaka napoved ali zglasilnica mora biti na uradnih tiskanicah ali blanketah ) treh soglasnih primerkih izdana ter čisto in čitko pisana niti sme imeti na sebi spremenjenih ali izstruganib mest, ker bi jo sicer bilo zavrniti.
En primerek napovedi, s potrdilom, kateri dan in o kateri uri je bila po-a,la, dajo se stranki nazaj ob enem z davkovno boleto.
Odmerjanje mesečne povprečnine davka.
a)	Sploh.
§• 44.
Mesečna povprečnina davka naj se odmerja:
Z množitvijo ali multiplikacijo
a) števila dni dotičnega meseca, v katerem se davkovno delo vrši,
z vzmožnostjo vsakdanje storitve, v hektolitrovih stopnjih alkohola poizvedeno po zgornjih določilih in
c)	z davkovnim postavkoin, po enajst krajcarjev od vsakega hektolitrovega stopnja alkohola, in če se dela kvas, s tem za 30 odstotkov povišanim p°' stavkom.
Samo tedaj, kadar se žganjarsko delo ni počelo s prvim dnem prvega meseca letne delne dobe, ali ni nadaljevalo do poslednjega dne poslednjega meseca vsakoletne delne dobe, treba je davkovno povprečnino za ta dva meseca računiti in opraviti samo po tistej izmeri, kakor pride v prvem meseci za del meseca p° začetem davkovnem vršilu in v poslednjem meseci za del meseca pred končanim vršilo m.
Kadar se znotraj letne delne dobe žganjarsko delo po enomesečni ali ve mesečni pretrgi (§. 40) zopet začne, to naj se račun in plačilo davkovne povpre nine gledé prvega dneva tistega meseca po pratiki, v katerem se delo vnovi začne, ne razteza na tist del, ki se porabi samö za pripravo davkovnega postopka ali vršila (§. 42, št. 3).
Povprečninsko merilo.
§• 47.
Merilo povprečnini po storitveni vzmožnosti žgalne priprave sta:
a)	množina drozge, primerna dnevni storitveni vzmožnosti žgalne priprave, 10
b)	za vsak hektoliter te drozge množina dobivanega alkohola, ustanovljen1 v hektolitrovih stopnjih po tvarini, katera se podelava.
Na dalje-
§. 48.
Za vsakdanjo možno storitev žgalne priprave, to je za množino drozge, k1 se, z vštetimi polnitvami prvožganice vred vsak dan, računeč po 24 ur na dan» odgnati more, vzema se:
1.	Pri žgalni pripravi, ki nima drugih sestavin, razen kotla neposrednj6 z ognjem kurjenega, metila, klobuka, hladilnih steklenic, zavitih ali premih hJ-dilnih cevi in zvezne cevi med klobukom in hladilom, trikratnik (trikrat tob -°) kotlove polnilne prostornine, izražene v litrih;
2.	pri žgalni pripravi, katera razen sestavin naštetih pod 1
a)	ima še predgrevač za drozgo, ali je opravljena
b)	Še z rektifikatorjem, prvožganičnjakom, deflegmatorjem itd. četverokrato
kotlove polnilne prostornine, izražene v litrih;
3.	pri žgalni pripravi, ki ima pri uredbi, navedeni v l,šo drozgalični grevač in eno ali več pod 2 b) navedenih sestavin, petkratnik kotlove polm prostornine, izražene v litrih;
4.	pri žgalni pripravi, kurjeni s paro, najmanj osmokratnik v litrih izraže11 polnilne prostornine kotla, ki se va-nj spušča para.
Ako bi se pri žgalni pripravi poslednjič omenjeno vrste (4) pokazala ve ^ vzmožnost dnevno storitve, naj se vzmožnost ta ustanovi s prostovoljnim ^ vororn med finančno upravo in žganjarnico podjetnikom in če se tak dogoV01 naredi, z izkusnim kuhanjem.
Za polnilno prostornino kotlovo jemljč se štiri petine (4/5) cele kotlove prostornine.
Kadar se v litrih izražena dnevna storljivost (1 do 4) ne dâ deliti z 10, za-°krogljuje se število idoč nizdolu, da ga je moči tako deliti.
Ako se uporabljajo take žgalne priprave, za katere v tem paragrafu ni postavljeno merilo storitvene vzmožnosti, tedaj jim finančno ministerstvo posebej ustanovi to vzmožnost v porazumu s kralj, ogerskim finančnim ministerstvom.
Množina alkohola, ki se dobiva.
§. 50.
Množina dobivanega alkohola ustanavlja se za vsak hektoliter drozge z ozi-roiQ na podelovane različne vrste tvarin takč :
°) Pri podelavanji močnatih tvarin, topinambura, repe, melase in tej enakih tvarin (§. 21, št. II) na 5 stopnjev ;
pri podelavanji poletnih in zimskih sliv ali češpelj, češenj, višenj, marelic, breskev in drugega koščičastega ovočja ali sadja (razen trnjolic), vina, vinske gošče ali grampe, mošta iz vina in ovočja, potem grozdja in medice, na 3 stopnje;
°) pri podelavanji drenulj, trnjolic, šipečjih jagod, jabolk in hrušk ter drugega pečkovnatega ovočja, raznovrstnih jagod in korenik, potem vinskih tropin in pivarskih odpadkov ali ostankov, na 2 stopnja.
d)	pri podelavanji sežemanega ovočja (sadja) pečkovnatega na V/K stopenj, v Dvajsetodstotni popustek od alkohola pod a) postavljenega se dopušča pri zganjarnicah, v katerih se podelevajo mlečnate tvarine, ako se v njih rabi samo ena žgalna priprava izmed teh, kakersne se omenjajo v §. 21, št. II, ter se poleg tega ustreza zahtevom §" 52 in če so podjetniki kmetovalci, kateri se z žga-ujarstvom bavijo za to, da v vzdržbo svoje živine dobivajo droži v krmo, za isto žganjarsko delo, katero spada v osmeromesečno razdobje, začenjajoče se meseca septembra, oktobra ali novembra.
Davkovni postopek.
§• 51.
Davkovni postopek se začenja pri podelovanji tvarin, imenovanih v §. 50 P°d a), g prenosom teh tvarin v posode za vrvež namenjene, a pri podelovanji v arin imenovanih v §. 50 pod b), c) in d) s prenosom tvarin (drozge) za delanje dîanja namenjenih na žgalno pripravo.
Napoved ali iglasitev
a) Vsebina in vpolaganje napovedi.
§. 56.
naj so zglašuje pri tistem davkovnom uradu ali finanč-žgaujarnica odkazana pod nadzor.
žganjarnicah, katerih žgalnim pripravam je storitvena „ v §. 48 pod 3 ali 4, pismeno podaje v dveh izdatkih ;
8‘0,'ou'h-)	as
Davkovni postopek eiû 0rganu, kateremu je v Kapoved naj se pri °zno8t ustanovljena
a pri žganjarnicah, katerih žgalnim pripravam je merilo v §. 48 pod 1 ali 2 ustanovljeno, dopuščajo se tudi ustne napovedi ali zglasitve, ki jih finančni organ v dvojem izdatku zapisuje.
Napoved naj ima v sebi:
a)	ime in priimek žganjarničnega podjetnika, po tem kraj in popisno številko poslopja, v katerem biva žganjarnica;
b)	vrsto tvarin, ki se hočejo podelavati, in pri tvarinah v §. 50 pod a) navedenih tudi številke in prostornino rabljenih posod za drozgo in droži ab kvasnice;
c)	številko rabljene žgalne priprave in pa vzmožnost nje dnevne storitve, kakor je v uradnem pregledu postavljena v hektolitrih drozge;
d)	dan in uro začetku prenašanja tvarin na žgalno pripravo;
e)	dan in uro dovršbi davkovnega postopka;
f)	dobo med časoma d) in e) vmes ležečo, t. j. ves čas žganja drozge izražen v dnevih in urah, pri čemer je drobce ene ure šteti za celo uro ;
g)	ako bi se v napovedanem času imel delati tudi kvas, naznanilo te okolnosti. Pismena napoved ali zglasnica mora biti čitko pisana, ne sme imeti izstru-
ganih ali prečrtanih mest; tudi jo mora podjetnik ali njegov pooblaščenec podkrepiti s podpisom ali svojeročnim znamenjem.
b) Čas p o danj a n a po ve di.
§• 57.
Davkovni postopek treba je praviloma najpozneje 48 ur, predno se začne» napovedati, vendar pristoji finančnemu oblastvu prve stopinje, ta rok ako zganjat poprosi, okrajšati v toliko, kolikor se to da združiti s pravočasno zvršbo davkovnega prigleda.
Davkovni postopek mora nepretrgano žganje skozi 24 ur najmanj obsegat1*
Odmerjanje davkovne povprečnine.
§• 58.
Davkovni urad ali pa finančni organ izračuni na podlogi zglasitve povprek' nino davka, kolikor je pride, po množitvi (multiplikaciji) o hektolitrih izražen0 stvoritvene vzmožnosti žgalne priprave:
a)	z napovedanim časom žganja,
b)	sè številom stopnjev alkohola, ustanovljenim za napovedane vrste tvarin llil vsak hektoliter drozge,
c)	z davkovnim postavkom od enajst krajcarjev za vsak hektolitrov stop^DJ alkohola in če se dela kvas, s tem za 30 odstotkov povišanim postavkom-
Davku podvržena alkoholovitost. Popuščaj na isti. Kaj se zahteva pri davku od izdelka-
§• 61.
I.	Davku podvržena alkoholovitost (alkoholovina) ustanavlja se s 75 stopnJ propisanega stodelnega alkoholometra.
II.	Vsaki v §. 27 imenovani žganjarnici brez ozira na veličino njenega tirozgaličnega prostora dovoljuje se neki popustek na podvrženi davku alkoholo-vitosti, če žganjar za-nj prosi ter izkaže, kar se v §. 27 pod številom 1 in 2
zahteva.
A pri izkazu pod številom 2 stopi na mesto enega hektolitra davkovnega Qrozgaliönega prostora srednja množina izdelka po deset litrov žganja, katera Pohaja na en vršbeni dan mesečne napovedne dobe.
Popustek iznaša :
a) 20 odstotkov pri srednjem pridelku od 37s hektolitrev žganja za vsak dan mesečne napovedne dobe in ne več;
10 odstotkov pri srednjem pridelku čez 37* do vštevno 5 hektolitrov žganja na vsak dan mesečne napovedne dobe.
Tudi drugim žganjarnicam, katerih pridelek poprek za vsak dan mesečne Spovedne dobe 37ž hektolitrov žgane opojne pijače ne preseza, dovoljuje se po Pet odstotkov popuščaja.
III. Pri davku od pridelka se zahteva:
1.	Vsaka žgalna priprava v žganjarnici, ki ima svoje hladilo, mora biti opravljena s prigledno-mernim aparatom, ustrezajočim ukazilom finančnega ministrstva, pod cinkovim pokrovom ali poveznikom; i/imlje se vendar prežigalnik lrektifioir-aparat), ako je po §. 77 dopuščena uvetna zveza žganjarniee z davka prostim prežiganjem (davka prosto rektifikacijo).
2.	Zgalnica mora, ako še ni, dogovorno s finančno upravo biti tako urav-o^na, da je moči v njej postaviti prigledno-merni aparat na lahko dostopnem in
mnem mestu, kije najmanj po 65 centimetrov od hladila žgalne priprave in od V8‘dce stene žgalnice oddaljeno.
3.	Hladilo žgalne priprave mora biti takšno, da ga je moči, kar se tiče nje-§°ve notranje uredbe, po polnem preiskati in pod varno uradno zapiro djati.
4.	Žgalne priprave morajo biti tako narejene, da prostori, v katerih se nahaja kaj alkoholovitih par, stojé trpežno, trdno in gotovo v zvezi med sabo, in Pa kotli (kuhali) in s hladilom.
5.	Cevi in prostori žgalne priprave, v katerih se nahajajo alkoholovite pare, P° tem covi in prostori, v katerih so alkoholovite tekočine — razen drozge —, Predno so šle skoz prigledno-merni aparat, ne smejo kazati ni poškodovanih ni lzprekrpauih mest, ter morajo imeti samo k delu potrebne, od zunaj dostopne
(lprtine; ali te odprtine naj bodo opravljene s pipami, ki so prevrtane samo na . 0 mer, kamor mora držati odvod alkoholovitih par ali tekočin in pri katerih Pj moči z uradno zapiro ubraniti, da se alkoholovite pare ali tekočine ne izhlapč 1 odstranijo na zunaj, in brez nje očitne pokvare niti ne morejo.
Ali to določilo ne veljâ za varnostne zaklopnice, če bivajo na gornjem ®al r°VU k°^a ah na najzgornjih mestih parovodnih cevi, katere stikajo kotle med '° ali z rektifikatorjem, oziroma deflegmatorjem.
. J odi pri teh zaklopnicah ali ventilih sme finančna uprava zahtevati, da se lrt)erno zavarujejo proti zlorabljenju.
o.	Cevi, v katere se vodijo alkoholovite tekočine — razen drozgalice, — °čit ° ^ret^ skoz prigledno-merni aparat, morajo biti po posebnem namazu ne> in 8Č vseh strani dostopne, da se lahko ogledajo.
7.	Cev v zvezo med hladilom žgalne priprave in prigledno-mernim aparatom, mora premo (na ravnost) teči, ako na nje končinah zarad zveze s hladilom in prigledno-merilnim aparatom ne postane odstop od te meri (tega smera) neogibno potreben, ne sme biti čez 3 metre dolga ter mora se v pričo finančnega organa opraviti s povrhnico (povrhno cevjo) iz gladke nenamazane cinkove pločevine tak<5, da ostane med obema cevčma na vse strani kake 3 centimetre praznega prostora vmes.
Ako zvezna cev skoz zid gre, ne sme ona na eni in drugi strani ni pod (manj od) šest ni čez osem centimetrov odstati od zida.
Kadar zvezna cev gre skoz duri v zidovji ali skozi okno, sme ista tudi za več nego osem centimetrov od zidovja oddaljena biti.
8.	Kadar je žgalna priprava tako narejena, da je moči alkoholovito tekočino nazaj v kotel voditi, mora cev odtočnica za ostanke (droži) tako vesti se v neko shrambo in ta shramba biti takšna, da ni moči alkoholovite tekočine skoz to od-točnico prevajati, da ne bi se ona zmešala z večjo množino droži, ali pa mora t* cev najmanj 8 centimetrov navpično moleti v žgalni prostor ali okrožena biti z onoliko visokim vode ne propuŠčajočim kolčem takö, da ni nikoli moči z odtoČ-nico vseh droži do dobrega izpustiti, temveč da jih mora vselej nekaj nazaj ostati-Če je žgalna priprava zvezana s tako imenovanim separatorjem, mora mu biti odtočnica takö narejena, da ostanek destilacije v separatorji neposrednje v smrado-točje pride.
9.	Ako bi se patoka delala in vnovič na žgalno pripravo nosila, ne odločuje se ista iz naznameb prigledno-mernega aparata.
V	I
10.	Zganjarnice podjetnik mora ob svojem trošku izvesti vse naredbe i° naprave, ki jih finančna uprava spoznâ potrebne v ta namen, da se more pn" gledno-merni aparat zanesljivo postaviti.
Opis pridelovališča, pregled delnih priprav, zapis najdenja, postavljanje prigledno-mernih
aparatov.
§• 62.
Zganjarnice popjetnik ima dolžnost, najpozneje Štiri tedne pred letno delno dobo in v teku te dobe najmanj 14 dni pred začetkom tistega meseca, v katerem se hoče delovršba začeti, odnosno v katerem se žganjar hoče poprijeti dovolitve’ plačevati davek od pridelka dodeljene v §. 25 I, vpodati opis žganjarničnih pr0' štorov in pregled delnih priprav in posod, omenjen v §. 31 in pa naznanilo v0' ditelja itd. in ako si sam ob sebi izvoli davek od pridelka, tudi pismeno izrecil°> da želi opravljati davek po naznambah prigledno-mernega aparata.
Finančno oblastvo postopa zastran tega, kakor se veleva v §. 31.
Vendar naj se prostornina v tem slučaji samo pri posodah namenjenih tvarine, ki so v stanji vrveža ali vrenja, določa z vlivanjem vode.
Kadar so v §. 61 III navedeni uveti izpolnjeni, postavi se prigledno-m61^1 aparat ter zveže z žgalno pripravo in na to se dene uradna zapira na pip® ,n stikališča žgalne priprave, hladila itd. V zapisniku o najdenji treba po tanko p®" vedati, koliko je uradnih zapir, kakšne so, na katerih mestih žgalne priprave itcl'
80 djane, in z besedami in brojkami (ciframi) poočiti, kakö ura takrat kaže, kadar se je na prigledni aparat djala uradna zapira.
Grledé delanja kvasil veljajo določila prvih treh odstavkov §*31 II.
Zglaševanje davkovnega postopka.
§. 66.
Davkovni postopek je zadnji čas 24 ur, predno se začne, pismeno napovedovati pri tistem davkovnem uradu, kateremu je žganjarnica odkazana.
Zglasnice morajo se na uradnih tiskanicah v treh soglasnih izdatkih vpola-£ati, morajo biti čitko pisane in po podjetniku ali žgunjarničnem voditetji svojeročno podpisane ter ne smejo imeti ni predrugačenih, ni prečrtanih ali izsfruganih Dle8t, ker jih sicer ni smeti sprejeti.
En primerek zglasnice, previden z uradno potrdbo vpologe dâ se stranki nazaj z davkovno boleto vred.
Zglasitve morajo obsegati ves davkovni postopek, kar ga bode v eni me-seČni dobi, katere začetni in konečni dan finančna uprava vsakej žganjarnici Posebej določa, ter ne smejo prestopati tega razdobja.
Pod dnem razumeva se v tem računu čas od osmih zajutra enega dne do osmih zajutra prvega sledečega dneva. Ako bi tedaj neka žganjarnica, ki ^ora računiti mesečno dobo n. pr. od 18. mesečnega dneva, davkovni postopek začela stoprv 25. dne, ali po pretrgi zopet nadaljevala, ne sme se napoved in 2 ujo zvezani obračun, nikakor raztezati do 25. dne ob osmih zajutra prvega bodočega meseca, nego mora skleniti s 18. dnem ob osmih t. m.
Zglasnice naj obsegajo:
a) Podjetnikovo ime, stajališče in popisno številko žganjarnice.
Mesec, dan in uro začetku davkovnega postopka in dan, katerega bode dokončan, s pristavkom, bode li žgalna priprava delala noč in dan ali samo po
dnevi.
Ako bi se namerjalo v teku napovedanega časa delo pretrgavati, treba je začetek in konec davkovnega postopka za vsako delno razdobje posebej povedati.
c)	Množino in vrsto podelovanih tvarin.
Množino jo treba za vsako vrsto posebej, in to po teži naznanjati.
d)	Število, številko in prostornino v porabo namenjenih vrvežnikov in posod za droži.
e)	Ako bi se v napovedanem času delalo tudi kaj kvasil, naznanilo te okolnosti.
-0 Množino alkohola, ki se misli o priliki napraviti, v hektolitrih.
9) Iznos davka, kar ga pride na ta pridelek, računeč po enajst krajcarjev za vsak hektolitrov stopenj alkohola in ako se dela kvas, po tem za 30 odstotkov povišanem davkovnem postavku.
h)	Rabljene žgalne priprave in pa vrsto in številko z njimi zvezanih prigledno-oiornih aparatov. Ako tedaj, ko se vpolaga zglasitev za zadavkovanje po pridelku, žganjarnica stoji, ali če neposrednje poprejšnja napoved slove na drug način zadavkovanja, treba je tudi z besedami in ciframi povedati, kakö kaže tist čas ura pri vsakem priglednom aparatu.
Predrngačba zglasitve aii napovedi.
§• 67.
Vrsta in množina tvarin, ki jih kdo misli podelati [§. 66, c)\ sme se pozneje premeniti, ako se to najmanj 24 ur poprej pismeno naznani finančnemu organu, katerega pripažnji je izročena žganjarnica.
Dopuščena je tudi prrmena v Številu ali prostornini napovedanih vrvežnikov [§. 66, d)\ če se takisto poprej naznani in oh enem vpiše v žganjarnični register.
Napovedana množina žganja, kar je sorazmerno prihaja na še ostali del napovedane dobe, lahko se s tako poznejšo napovedjo poniža ali poviša.
Brezkaznena razlika v napovedani množini žgane opojne pijače.
§. 68.
Pri zglaševanji množine žganja dopušča se razlika od 15 odstotkov navzgor in 15 odstotkov nizdol tak<5, da bode za kazni podvrženo nepravilnost v davkov-nem postopku veljala stoprv taka razlika v narejeni množini alkohola, katera presega 15 odstotkov napovedane bodi na več ali na manj, ako namreč dobo-darstvena prikrata ni izkazana.
Za presojo, je li prosta razlika od 15 odstotkov prestopljena ali ni, mero-daven je vselej samo pridelek ene edine napovedi.
Način opravljanja davka ta čas, dokler traja narnšaj.
§. 70.
I.	Dokler trpi takšen motež ali narušaj (§. 69), sme se žganjarski postopek v žganjarnici, v kateri stoji samo en prigledno-merilni aparat, samo deset dni največ, od kar je nastal motež, nadaljevati pod naslednjimi uveti:
1.	V razdobji, v katero pada le-to nadaljevanje postopka, ne sme se število in prostornina v §. 26, št. 1, imenovanih posod v ničemer izpremeniti.
2.	Kot davku podležeča množina žgane opojne pijače izračunja se za '° razdobje na vsakih 24 ur in vsak hektoliter prostornine napovedanih v vrenje služečih posod [§. 66, d)] ona množina, katera za čas delovršbe, kar ga je pre' teklo v isti napovedni dobi pred narušajem, po naznambah prigledno-merilneg0, aparata prihaja na vsak dan delovršbe in na vsak hektoliter vzglašenih za vrenje namenjenih posod, ali — ako bi se bile zoper prepoved rabile posodo z večj0 prostornino nego je vzglašena, na vsak hektoliter res uporabljenih posod za vrenje.
Ako bi ta čas ne obsezal 10 polnih vršbenih dni ter bi v šestih mesecih, k1 so pretekli neposrednje pred tekočo napovedno dobo, za žganjarnico bil.zvršen en mesečni obračun po davku od pridelka, ki obseza najmanj deset vršbeni > dni, izračuni se za vsakih 24 ur in vsak hektoliter prostornine napovedani vrvežnih posod davku podvržena množina opojne žgane pijače po razmero te obračunske dobe.
3.	Y nikakem slučaji se ne sme davku podvreči se imajoča množina žgane °pojne pijače vzeti manja od množine, katera po napovedi sorazmerno na čas ttoteža prihaja.
II.	V žganjarnicah, kjer je postavljeno po več žgalnih priprav s prigledno-^eriluimi aparati, sme se žgalni postopek tudi pod zgornjimi, na vso delovršbo uporabljanimi uveti (I, št. 1, 2, 3) nadaljevati, a samo ob sebi se razumè, da se davku podvržena množina narejenega žganja ne sme nikdar vzeti da je manja Dego kažejo prigledno-merilni aparati, kar je še pravilno delajočih.
III.	Ako bi se v kateri žganjarnici kak motež ali narušaj v pravilnem hodu prigledno-merilnega aparata vtečajiene delne dobe po več nego trikrat primeril, sme se zgornji desetdnevni rok (I) znižati, na slučaj po vsem odtegniti. Ta rok se sme tudi okrajšati, ako je moči v krajši dobi prigledno-merilni aparat nadomestiti.
IV.	Y žganjarnici, kjer stoji po več žgalnih priprav vsaka s svojim pri-gledno-merilnim aparatom, sme se postopek nadaljevati tudi proti temu, da se raba tiste žgalne priprave, s katero je v zvezi nepravilno idoči prigledno-merilni aparat, precej po tem ko se drozga na njem o začetku moteža bivajoča odžgč, uradno onemogoči. Za to odžgano drozgalico treba je davku podvrženo množino ^gane opojne pijače odmeriti po uradoma opazovani navadni storitvi žgalne Priprave.
V.	Takim žganjarjem, kateri so si sami ob sebi izvolili davek od pridelka (§• 25, I), dano je na voljo, prestopiti k plačevanju davkovne povprečnine. y takem slučaji Šteje se tist dan po pratiki, v katerem se to zgodi, takö kakor
bi bil prvi mesec letne žganje delne dobe.
VI.	Finančno ministerstvo sme sporazumno s kraljevsko-ogerskim finančni01 ministerstvom tudi zaukazati, da se davku podvržena množina ali količina %ane opojne pijače za čas moteža v pravilnem kazanji prigledno-merilnega aParata izračuni po množini, zgostitvi (koncentraciji) in vrvežni atenuaciji droz-galice za žganje namenjene.
Mesečni račnn.
§• 72.
S koncem mesečne napovedne dobe, a če se pred njenim iztečajem žga-nJarsko delo za dalje ustavi, precej po ustavitvi dela naredi se obračun takö, da se ®kupna množina žganja, ovedena po naznambah priglednega aparata z podvrženo ^avku srednjo alkoholovitostjo (§. 61, I) — oziraje se tudi na popustek, ako bi Kateri bil (§. 61, II) — pomnoži (multiplicira) in za vsak takisto ustanovljeni ‘‘ektoliterski stopenj alkohola izračuni davkovni postavek od enajst krajcarjev. v slučaji delanja kvasu povišan za 30 odstotkov.
Ako je iznos davka, kolikor ga pride po glasu napovedi, manji od pristoj-.lne» katera se najde pri tem obračunu, tedaj je treba primanjkljaj, če se podaniku davek na počak pušča in je dana varnost še dovoljna, privzeti v iznos na P0^ak puščen, a ostanek, ako bi ga bilo, ali če se podjetniku davek ne pušča na P°uak, ves primanjkljaj v treh dnevih donaplačati v izogib eksekucije.
Ako je pa iznos davka, kolikor ga pride po napovedi, večji od pristojbine P° obračunu najdene, to se presežek (previšek), če se je podjetniku davek pustil na počak brez vložene menice, odpiše od vsot na počak puščenih, a v drugih
Kaznovanje nenapovedanega delanja kvasa in nenapovedanega pripravljanja k davkovnemu delo.
§• 87.
Ako se v kateri žganjarnici začne delati kvas, ne da bi to bilo po propisu vzglašeno, ukreniti je kazen zarad težkega dohodarstvenega prestopka, katera bodi po štiri do osemkrat tolika, kolikorsen bi bil priklad, ki gaje opraviti z a delanje kvasu, in kolikor ga prihaja na celo povprečnino za žganje za tist vršbcni mesec, v katerem se je storil prestopek.
Ako se kateri del v §. 42 pod št. 3 povedanega postopka opravlja, predno ima žganjarnica v roki uradno rešilo o vsakdanje storitve vzmožnosti in pa dav-kovno boleto o dotični mesečni povprečnini, kaznuje se kot nerednost z globo od 50 do 200 gld.
§. 90, Št. 1.
Kakor težek dohodarstven prestopek se kaznuje:
1. Ako se davkovni postopek (§. 51) opravi, predno se je vpoložila propi' sana napoved in predno je davkovna boleta v žganjarnici, ali če se dela kvas brez napovedi opravljene po propisu.
a) Nenapovedan davkovni postopek.
§. 91.
Ako se davkovni postopek začne, ko propisani uveti niso izpolnjeni, nalaga naj se kazen za težki dohodarstveni prestopek nenapovedanega davkovnega p°' stopka. Ako seje pri tem kaj žgane žestinske tekočine naredilo a prigledni apa' rat po propisu rabil, to naj se davkovna pristojbina izračuni, kakor določa §. 72, in kar račun podâ, naj se tudi kazenskej odmori v podlogo vzame. Ako seje pa nenapovedani davkovni postopek opravil brez porabe priglednega aparata ali če se je zapazil narušaj v njegovem pravilnem hodu, treba je za vsak hektoliter skupne prostornine najdenih vrvežnikov in za vsak dan ne napovedanega dav-kovnega postopka vzeti po 6‘/2 hektolitrovih stopnjev dobljene množine alkoholu ter odmerjanju davka in kazni podložiti.
Ako bi se morebiti kako pokazalo da bi davkovna pristojbina, kolikor bi jc prišlo po naznambah priglednega aparata, da si je pokvarjen ali narušen v teku, bila večja od 6ne, ki se poda, ako se vzame po 6‘/2 hektolitrovih stopnjev dobljen0 alkoholove množine, treba je prvo kazenskej odmeri v podlogo vzeti.
Ako se v kateri žganjarnici začno delati kvas brez poprejšnje po proplsU opravljene napovedi, izreči je kazen zarad težkega dohodarstvenega postopka nenapovedanega davkovnega postopka, katera bodi po štiri do osemkrat tolika kolikor je opraviti priklada za delanje kvasu in kakoršen prihaja od davkovnega iznosa najdenega po obračunu za tist mesec, v katerem se je prestopek storil.
c) Odvod al k o holo vi tih tekočin ali al k o h olo vi tih par. VnanJ0 vplivanje na naznambo priglednega aparata. Uporaba n e nap0 vedanih žgalnih priprav, nenapovedano postavljanje novih žga nih priprav, zasledba hladilnih priredov ali aparatov.
§. 93.
Globo od 500 do 6000 goldinarjev je izrekati :
1. če se odvodi žestinska žganica, katera ni šla skoz prigledni aparat, P vnanjem delovanji ali vplivu, katerega slučajnosti stranka no more izkazati, ah
2.	če se alkoholovita para po taksnem vnanjem delovanji odpravi, ali če
3.	voditeljstvo žganjarnice pravično naznanjenje priglednega aparata gledé kozine ali alkoholovitosti pridelka ali obeh ob enem namerno naruši, ali če se
4.	narusaj priglednega aparata, naj mu bode kateri koli vzrok, brez odloga ne naznani, ali če se
5.	med tekom napovedanega dela uporabi nenapovedana žgalna pripeva ali
6.	brez poprejšnjega naznanila žgalna priprava v žganjarnici postavi, ah Če se
J’ najde v žganjarnici s priglcdnim aparatom ne zvezano, v zgostitev nholovite pare in v dobivanje odtod izvirajoče alkoholovite tekočine pripravno v a 7°» razen hladila rektifiikacijskega aparata, kadar je po §. 77 združba 'Sanjarnice in davka proste rektifikacije dopuščena.
V slučaji ponove je zgornjo kazen podvojiti.
Vrh tega naj se izreče kazen zarad težkega dohodarstvenega prestopka, če , J® zestinska tekočina brez opivave davka odstranila, predno je šla skoz pri-°l03ni aparat.
Za to žestinsko tekočino, kolikor se ji dâ ovedeti množina, odmerjati je /o ,OVno pristojbino z ozirom na ustanovljeno srednjo alkoholovitost pridelka, j I) in ako se nareja tudi kvas, z doštetjem priklada za to postavljenega, ° izmero odmerjanju kazni ali globe v podlogo jemati.
^ Prepovedi protivno nadaljevanje napovedanega žganjar*
skega dela.
§• 94.
CH°bi od 500 do 5000 goldinarjev podvrženo je tudi prepovedi nasprotno aljevanje napovedanega žganjarskega dela ta čas, ko je pravilni hod prigled-e£a aparata narušcn.
k +	te kazni se pridelovanje žestinske tekočine brez oprave davka kaznuje
težek dohodar8tveni prestopek.
Prikrajšana davkovna pristojbina se poizvé tako le.
Ustanovi so:
a) Davkovna vsota, kar je pride po dejanstvenih naznambah priglednega aparata za čas od poslednje uradne revizije, o kateri so se naznambe tega apa-rata poizvedela, bodi daje revizija bila združena z obračunom ali ne.
' bavkovna vsota, ki so podâ za ta čas, če se za vsak hektoliter skupne pro-8tornine napovedanih ali brez napovedi porabljenih bednjev vrvežnikov vzame gledé davka da se je po 6‘/2 stopnjov na dan alkohola dobilo.
Vev Va°ta a) primeri se na to z vsoto b) in iznos, za katerega jo poslednja vsota od prve, vzame so da je prikrajšana davkovna pristojbina.
e) p	i
rrepovedi protivna poraba drozgaličnih posod in priprav.
§• 96.
kazri ^°t nerodnost jo z 20 do 200 goldinarjev za vsak posamezen sluča
a)	Ako se v bednje zasladnike, hladilnice in sploh posode, v katerih po na' znanjeni namembi njihovi sme biti samo drozga pred začetkom vrenja, dene drozga, kadar je v stanji vrenja ali pa dovrela, ali
b)	drozga dene v druge vrvežne posode, nego so bile napovedane ali pozne) naznanjene, ali sploh v posode, katere po zapisniku najdenja niso namenjene za drozgo.
A če se tak prestopek stori v tem času, za katerega se, ker prigledno-mf' ril ni aparat pravilno ne službuje, davku podvržena množina pridelka izračun.)» po §. 70,1, II, VI, to je kazni zarad težkega dohodarstvenega prestopka prisojaj po 50 goldinarjev za vsak hektoliter prostornine zoper prepoved uporablja111 posod. Drobci hektolitra štejejo se v tem slučaji za cele hektolitre.
Člen II.
Številka 329 občne čolne tarife od 25. maja 1882 (Drž. zak. št. 47) lZPie minja se tak 6 le:
329 a) Eter, kolodij, kloroform; karbolna kislina, čista, trda in tekoča; octoy» kislina, koncentrirana (tudi lesni ocet, očiščen); fosfor in fosforova ki lina; preparati živega srebra (tudi cinober); droži, vsakovrstne, razel) vinskih in kvasu (ali stiskanih droži); mlečni cuker od 100 kun
gramov..........................................................10 g* '
329 b) kvas ali stiskane droži od 100 kilogramov........................20 g '
*	r yr yp7.l
Opomnja. Ta davkovni postavek ima v sebi priklad k davku za žganje od pridelovanja kvasu, katero je ' s kuhanjem žganja.
Glen III.
Pričujoča postava veljâ za vse v državnem zboru zastopane kraljevine ‘n dežele brez edinega colnega izimka Tržaškega ter stopi v moč 1. dne ^ seca oktobra 1884.
Ölen IV.
Zvršitov pričujoče postave je naročena Mojemu ministru za finance.
V Budim-Pesti, dno 19. maja 1884.
Franc Jožef s. r.
Taaflfc s. r.
Duiiajewtiki e. r.