Škof dr. MahiiČ a\ otoka K'* ki w ga z% s?dli luhj&ai 94 je oilaSn ajrl lUlMaiUiui na s ija kar \s vzbaib pa vaea sveta 73litcj 2aiicnaaie Francosko slovsnsko prijiteljst'0 <j vHio v!?ia. V L'at)'!iiat 88 je da^ 9. t m ai aa^/ili fraicosfeo slovemka orgiQi?>cii» ^am^a te orgio z^cij«, di <ojinQ9 prijataljit^a s Friicoji in st)j n> z ajirai i)O9Bbno v tr^ov^ct sttc. Preiieiiis triiuHi «lo vtnske '»rgmizacje je dr. Karo**c. V Paric sta dospila te di dr. K^raSij io ir. SlaviC da saielijsu pri d>' >Č tvi aUti o^arae naeje. Ker sta ot>* %noidi dmn ptiim o aa sih tsljn geis miie, stnni) a,>iti, da i>> x»q caa dr2o\raa maja t*^ kjer jj mi tn)Ja.o> a ua Nemci. Maribor ostane sloreiski! Zaia^n* raejt mef Jogosiavijo ia iSemsto A'*triJ9 je severao od Mjrt Spilje ia Radgoaa ostaaeta ˇ nasi posesti. 0 Mnribora pa se pri pogajaojib niti govorilo ni. 9 čim se boto oeki še «eda tolaiili Nsmci? Dj M»ribora ia oze.-filja med D:avo ia Maro nimaj^ Nemri nrbaoih pri«'c! Nesitke castave preporedane. Dsl3la« vl«4a %% SloTeai|o je z okrotao s dae 31. jai prepora> dala tazobesanje in aolsoje nemlk b zasta? ift zoa ot, rred te ppadajo tidi bifle Itajerske ia ko> roike barre. NatanCaeje t »Uradaeaa Lista« z dath t b' Sijijea shod koroSkih Sloveacer ? Ssodn|e» Dravogradi. V aeieljo, dae 9 t. m se ie vr8>i ? Dravograda ^elifiistea shod koroškia Slovence?^ Shoda te je odeležilo Teč kakor 20C0 Ijadi Spodr Dravograd je bil ves ˇ |Qgo8)ov«vnakih zastavab Is Manbora je d< spcla t Sp. Dravograd *ojaska god • ^a 0} 10 ori snrio z fodb) na čela odk>rakat ˇ fapno cerkev k tložbi boiji, kjer je imel ce^ k*eni goTor žapoik Rozmao. Po sv. mali je godba f cerkvi zaigrala himoo »L»pi na5» domovi08«, gotovo pr*ikrat, odkar stoji ta lepi br*i» bol}i Po 8v. maSi je bil na G<avaem trga pr©4 Narodaim domom p^tavljen »elik, z zasta*ami is zeleojem okraSen oder Ker se je zbrala tako ogrornra ranot ca Ijodstva, da je nismo mogli spraviti r nobeoo dvoraao, smo morali kijob mr zlema ˇrrmeaa ia vetm zborovati poi milim no bom. Sbod je otvoril obfi nski gereot Ivao Verdoik. Za predsedaika shoda je bil izvoljen lapoik Ros* maa Govonli so dr Lovro Pogafiaik iz LabljandJ gorifiki Sovenec vojak Pavlica, koroaki fchveneC dr. Ra«nik iz Marbora aredaik Žsbat, okrajoi gl*var dr Ipavic iz Siovcnigradca, dr. Gvidoa Ser* nec iz Celja in fopnik Rozman Zasti oavdaseoo je bil Bprejet govor vojaka Pavlice. Velifia-ttea tabor se je vraii popolnomi roirno ob velikaaakem oaTdoSsoja maožice Ijadatva. Tadi popoliae 86 je zborovanje nadaljevalo v ?seh prostonb Narodae ga doma. Na tabora {6 bilo sprejelib pft rrsolocij, v katerib sabtnvajo korošli S oveaci zd'Qlitev Ko* roSle z Jagoslaviin, ngovarjajo proti zasedbi na iega ozenlja po Italiaoih, izrekajo zaapaaje nasi vladJ, sabvalo Dasena vojaStva za brambo dcmo< vne ter zaktevajo otvorier alcveoske l^le za Sf>. D a»ograd, da se tako popravijo at)letae kriviot ponem *«*Ar j& n«f e miie slnveoske zemlje, Manifestacijski shod t Prevafjah na KoroSkem 86 vrši v nrdrijo doe 16. sveCaua 1919 ob 10. nri dopoldae za celo M^isko dolino. Protestiralo se bo proti grabežtjivim Nemcena, [taljanom i» Midžarom. Vi nam bočejo odtrgaU dele alov. o'.eml)a. Na sboda govorijo govoraiki tseh atraak. Zavedai Slc »eDci ii Sloveake ( pridit« na ta po> neobvn sbod od bliza ia dalefi, da se pojoTonmo in podočimo v važaih strareb ? ari, ko se odlo* Coje Q'oda Dtrodov na mro^oi konfereaci. V redeljo v Haribor! Pribitite ˇ neieljo ˇ velikem Steviia v M>rit>or na ljaiski shoi. Vabima posebn rk^liCane. Uslanaljajte okrajne in žapnfjske •rraiiiacije Sloveoske K>nct9ke Z^«ze. S^zanne zaapvkov ia odov pasljite odbora SK2, HiribK, Koroska cests fiter 5. C Š6enje na sloveas^ili šolab Višji šol- ski svet v Ljubijani j^ od^ti/il oi slai!>e aadu ite ja Vli^aela Vfog^ja ia ufiitelja Jožtfa Schat'.a oba na petražreiaici v §t Lovrencu aad Slariboro n, ia Gabridla Jaaaiga, naduftitelia pri G Sv. Kun^oti. 04 nekid s Pohoja Di aasi Namci tt:di sloveasta Csia ka raii osr6 sarčijs sl^d-ifti iločaj. Oobina Daročeai CiSipj v Cetrt«k aame^t) ˇ sredo. Ub go srotlje, kako je bil zdulao I Ves znnaCkaa ia ornazaa, je iz<ledal kakor pijaaSa? klobak T poadeijek jatro K&co bi taii ae? M* posti so g% •intertirali« za c«-lib stiriiadrajs^t ar. Prav za pra? ni ostal n\ pjSti, ampik j« rorail s roke 7 roko ia razkiadal naSirn radovedairn >Nenncenict kako ˇalikaaski 7tis aa aTnrSca torniiijo je napra»ila nemSka demoa<traci& v Miriboro, kako je (raiconi ofi:T oi vaieiji s s&t>jo pesal, ko si H u mogtiao z&rjoveii proti^raaosco pessaa »O.e VVacbt i<n Rtieia«. Nijbrž aa tali prifiakovati poročil*. k*kj sila) »i aiiQko?ali ajibavi podpisi za zdnieaje z Nsnošito A/itrijo. Dravsko polje. VeliKa ag tatoria za Nsna3ko Avstnja ia prju Ja^adUr ji sta Jittt Feier v gr.iacioi v Snvaic ia J>5»t Ffjajjiž r O ebovi tasi T» dra agtirata ia begtt« aa§e ljad a% vm mog^^e oa^ia« O^laj! kj*t g>? Kak« so Nemci pob rali podpise? Kako »o Nem ci pri am aa š ij<jriKt)Ui pjairau podpis3 za aaas r.aco kumitKjo, mai te pofedaii; sli ao aanarefi od ?ddi da vu»i la od tiiJa do Uifta ur na razliCoe nsfice Ijndstvo oaleparili za pod is«. Na Koiol ketn 80 pa Nemn pri pobiranjn podpisor postopali bclj enostavno: Sli so v vas, popisali vse prebifal Ce, seveda todi vse Sioveoce ter enostavno ozoa Cili vse prebivalce za Nemce. StoveDCe pa, ki so pobirali podpise za Jogoslavjjo, so kar Ttakoili ˇ zapor Vspeb, ki ga b^do Nemci imeli s takloim nabiraojem podpiaov, p» bo kazen, ki koaCao za dene *ee iHiofe. «m Voliiii btj t NenSki Avstrljl. Pribodojo nedeljo 8« bodo vr&ile. po tsej Ntmiti Avstriji volit e ˇ narodoo sknpSCino, katera boodloCila, ali boNtm lk& Avstrija repoblika ali kraljestvo Izrolila bod« pctfia predsedcika ali pa kralia. NajmoCnejii p<* litiem straDki v Darodni ekaplCioi bosta skorogo tovo kr&fariskoporjilna in Bori»ld»mokr»tiCna. fiaantai polož J FL-nSke A*$trije •bapeB. Vaei StCtsofg« oarodutga zaora Neneke A*»trije oa DtnajD dne 5 fetr. je predlolil driavni tajnik za fiusore dr. SteicweDder državm prrrafoa Nemske Avetrije od 1. jaa. da 50. jaa. 1919. Ta polletai prortCaa izkezaje 2477 irilijonov K izdatkotr, do bodkoT pa samo 12z9 milijonoT K, torej 1148 K poilrtopga prnranjkjaja Ta primaojkljaj je tako ogronr.en in fioančni pololaj Nennftke Arstnje t ko obopen, da se mora podanikom Nemlce Avstrije kar etrnrnili pred oCmi ko vidijo da je polietoi pirmaDJkijaj NetnSke A*strije skoraj tako lelik, kekor je bil zadoji celoletoi primanjkljaj cel» oek d>cje Avstri e. ki je kkazoval za fiusnCno leto 1918-19 1890 milijoDov K. Dr. SteitiWdnder je rcke), da bo trebalo zelo l>sno priviti davčni vijak ter podaoikom naložili no»e davke, ki bi Trgli na lcto 600 milijonov K, a kljob temo bi 8e vedoo ztašal drtavoi primanjkljaj 670 milijoaOT K na lelo Fin»nčni pololaj Netnske Avatrije je torej •krajno obop»n Srbija tahteva 8 milijard. Parifiki >Jonrnal«, piSe, da zahleva srbska viada 8 noilijard frankof odškodnioe za opoatoSene srbske pokrajine OdSkod lioo bodo plačale Ijndovlade NemCija. Nemfika Avslrija in Madžarska.