KATOLJŠK CERKVEN LIST. «Danira» izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 2o kr.. za <"etert leta 1 gl. 2<» kr. V tiskarni sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za 1 leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej Teiaj XUX. V Ljubljani, 10. malega srpana 1896 List 28. Pozdrav v g. prelata dr. Andr. Cebašek-a pri zborovanju salezijanskih sot rudnikov hinkoštni torek l. 18'.tO. Častiti zbrani! Prav priserčno vas pozdravim in zahvalim, da ste se potrudili povikšati današnjo slovesnost! Gotovo vam je še v živem spominu, kako smo 29. januar, v st. Jakob, cerkvi in v tej sobani slovesno in javno pričeli lepo in potrebno družbo Sale-zijancev; družbo, katera je toliko blagega sadu rodila po zgornjem Laškem in po druzih raznih krajih, družbo, ktero je, za vse dobro navdušeni gosp. kat. Smrekar, z velikim trudom in žrtvovanjem skušal presaditi na slovenska tla, in je v to sverho tudi že vse potrebno ukrenil za slovesen začetek. Imeli smo zato zjutraj slavnostni govor in slovesno sv. mašo; v tej sobi pa dopoldne in popoldne razne primerne govore, ki so pojasnovali in slavili izborno Salezi-jansko družbo don Boskovo s serčno željo, da bi to lepo koristno družbo tudi pri nas oživili in vpeljali. In glej, ni bil zastonj naš trud, ne prazno delo naše! Vsi, mladi in stari so bili navdušeni za blago početje, za nadepolno delo. Zbirali so se spretni gospodje tukaj v mestu in po deželi pošiljali vabila na vse strani. Vsled tega ugodnega začetka in pa vsled salezijanskih poročil je bilo zanimanje in vdeleženje splošno po mestu in po deželi, in v kratkem se je oglasilo blizu 900 vsih vdeležnikov za večji prospeh omenjene družbe. To je skromen pervi začetek, vendar treba dalje. Družbo vživljati in množiti služijo tudi družbini prazniki, in kakor smo 29. januar, praznovali poglavitni družbini praznik, Frančiška Salez, tako smo pred včeranjem praznovali drug, zavoljo binkošti prestavljeni praznik, praznik Marije pomoči kristjanov. Bil je ta praznik že dolgo časa slavno znan po vsem kerščanskem svetu ter ga je papež Pij V. vpeljal vsled slavne zmage keršč. vojakov čez turško silno močno brodovje in vso vojno 1. 1591 pri mestu Lepanto, kjer je združena kerščanska vojna rešila 15000 keršč. jetnikov, in pokončala 130 močnih ladij in 15000 vojakov ljutega. zakletega keršč. sovražnika Turka ravno tisti čas. ko so keršč. bratovščine v Rimu in drugih mestih Marijo prosile in rožni venec molile. Še večjo slavo je dobil ta Marijin praznik, ko se je 24. maja l 't 14 pap. Pij VIL po dolgotrajnih hudih vojskah, kot zmagovalec po Marijini pomoči slovesno v neizmerno veselje vsega ljudstva spet vemil v večni Rim. ter Bo«;u in Mariji pomagaj slavo in hvalo dajal. Tudi verli don Bosko je bil izborni častilec Marijini in je s pomočjo dobrotnikov nji v čast postavil v Turinu krasno cerkev Mariji pomoči kristjanov, in je njeni praznik sprejel v osnovo Salez. družbe. Kako je to Bogu dopadljivo. pričajo prevelike milosti in dobrote, katere je Gospod delil po njeni prošnji Salezijancem in sploh vernim, kateri so se v dušnih in telesnih potrebah k nji z zaupanjem zatekli, in je to. kakor pri druzih božjih potih (Lourdes) pogosto poterdil s čudeži, katerih Salezijanska poročila veliko zaznamujejo vernim v spodbudo in tolažbo, Mariji v čast in slavo. Taki čudeži glasno pričajo, da je še vedno Marija pomoč kristjanov, in da je Salez. družba po pravici ta praznik tudi med svoje sprejela, da bi se nje člani v vsaki sili z zaupanjem obernili k nji, ki je tudi njim pomočnica. In res, vas vprašam, kam naj se obernejo dobri zapuščeni otroci, ako ne k svoji materi, ki ima usmiljeno serce za vse, ki želi vse videti srečne, otete vse nevarnosti, vsega zla; in kdo je v stanu izreči, koliko jih je učila prave modrosti in čednosti, poter-dila v dobrih sklepih in podjetjih, koliko jih je rešila nesreče, otela nevarnost in peljala pravo pot v sveti raj pod svojo varno zastavo in močnim varstvom ! Tako tudi Salezijanska poročila pišejo o svojih misijonih: Marija pomagaj jim kaže pot v nov svet; Marija pomagaj jih varuje na morju, jim kaže polje za obdelovanje; in kmalu jo kličejo divjaki po gozdih in potokih, Marija pomagaj se glasi v Patagoniji in ognjeni deželi. Marija pomagaj se stavijo samostani in zidajo slavne in revne cerkve. Marija pomagaj odpira nov svet unkraj morja, in se spol-nujejo besede sv. Bern. Marija kraljuje od morja do morja, od morja resnice do morja usmiljenja, ktero' vsim sprosi v sili. In kdo more reči. da ni ravno to preslavljenje Marije pomagaj blagoslov nebes za vso Salezijansko družbo in nje uspeh ? Marija pomaga od srečnega začetka do srečnega dopolnjenja. Kdor najde in-ne, najde življenje in zveličanje. (Konec- iia«l t Vzvišenost duhovenstva nove zaveze. Nasledniki ljubezni do bližajega. //V o/. ./. H epi Č.) Tretji del. (Konoc.» Puščavnik je nadaljeval: 7 > Pobožen in učen duhuven iz slavne Jezusove družbe piše: rTako tedaj je Bog v duhovnu, ki daruje; ne obhajamo nobene sv. maše. da ne bi je Jezus Kristus z nami in po nas ne obhajal." s > Sv Tomaž Akvinski pravi: „V vsaki sv. maši zopet najdemo vse darove, ktere je Kristus na križu zaslužil " !♦ » V s' kreti (tihi molitvi« sv. maše devete nedelje po binkoštih se bere: „Kolikorkrat se spomin te daritve obhaja, ravno tolikrat izveršuje se delo našega odrešenja." 10 . Iridentinski zbor govori v sklepih 22. seje v drugem poglavji: „I'o tej daritvi potolažen, milost in dar pokore deleč prizanese Gospod hudobije in pregrehe. naj si bodo še tako velike." ll.i Na prav lep način govori sv. Lavrencij Ju s*inijan „Nič ni bolj vzvišenega, nič bolj koristnega, nič v očeh božjega veličanstva bolj dopadljivega, kakor je daritev sv. maše Daruje se tu večnemu < 'čet u vrl« »večen Sin: kajti 4 'n sam pripozna njega, kterega Oče je m kteiega je v blagor človeštva na svet poslal, da po njegovem posredovanju skaže grešnikom odpuščanje grehov, jetnikom pornoč, pravičnim |>a življenje. Ko se tedaj daruje, kakor smemo verovati, odpro se nebesa, čudijo se angelji, slavo prepevajo svetniki, se vesele pravični, obisku-s,, j,.-niki žaluje pekel, veseli pa se v duhu sv. cerkev. ~ I.' • N t vprašanje. kaj dela pri altarju duhoven, odgovor; piaaMj ,Noj.» /t Kristusom'" .Deuin ho-nonit. — Hoga čas* i. Angelos laetilicat— angelje razveseljuje. K • lesiam aedilicat — i erkev zida: Vivos ad-juvat -živečim pomaga. Detun«-tis re«juiem praestat— uinerlitn daje mir. Sese omniiii bonorum parti« ipem fa< ir >• be deležnega stori vseh dobrot * li» Sv KriZostoin pravi .U čudež, o dobrot-Ijivos* b -žia* Ti>ti. ki z nč.toin v nebesih kraljuje, se d»*r/i »namreč pri sv. maši s človeškimi rokami!" 11 • Navdušen klič- >v. Avguštin „Kako sveta in na inaravna j«* skrivnost, k* ero j »o vas esih. v zakramentu oltarja v vašn. r kali " častitljive in sv. roke* ' » presrečna služba* '» resnično veselje na svet u' Duhoven se d. .tika Sinu božjega... Nad to tako veliko skrivnostjo stermi nebo. čudi se zemlja, obitaja človeka sveti strah, trese se hudobni duh ter skazuj.jo angelji nebeški svoje spoštovanje." 1 a i Sv. aj>ostelj Pavel imenuje v pervem pisrnu lo Korinčanov duhovna-služabnika, oskerbnika in namestnika Kristusovega, delivca svetih skrivnosti, poslanca Najvišjega „In zatorej, dragi prijatelj, ukazuje tudi Bog' tako resno, duhovne častiti (Sirah 7, al.), in Kristus, večna Resnica, govori o svojih aposteljnih in njih naslednikih: Kdor vas zaničuje, mene zaničuje, kdor vas posluša, posluša mene." — „Ze iz teh malih verstic uvidiš. ljubi gost, vzvišenost in visokost katoliškega duhovenstva; posebno čast in službo njegovih, od Boga v to službo izvoljenih služabnikov. Tedaj bodeš gotovo tudi umel, kako lepo in plemenito si včeraj ravnal, in s kakim dopadajenjem so se Božje oči nate ozirale." — Neskončno vesel nad ravno slišanimi besedami, hvaleč dobrotljivost in usmiljenje Božje vstal je sedaj popotnik, zahvalil se za prijazni, ljubeznjivi sprejem ter se odslovil z lepim kerščanskim pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Puščavnik pa mu odgovori: rBlagoslovljena bodi tvoja pot, hodi in popotvaj v Gospodovem miru !" — 0 vsem. kar je ravno slišal, pridno premišljevaje nadaljeval je urno svojo pot ter dospel čez kake tri ure čez goro v domačo dolino. Ker je bilo že pozno zvečer, poterkal je na vrata svoje hišice in takoj prišel mu je odpirat njegov najstarejši sin: prav veselo pozdravil je takoj težko pričakovanega očeta. Ta povedal je prav na kratko vse, kar se mu je te dva dni na popotvanju posebnega pripetilo, nato dal si je prinesti malo večerje ter se kmalu zatem podal k počitku, ker je bil od obilne hoje precej utrujen. Proti polnoči, malo popred, ko se je zbudil, imel je naslednje čudne sanje. Zdelo se mu je, da gre zopet čez gorovje; bil je krasen poletni dan: z neskončno lepoto vzhajalo je na vzhodu solnce, oživile so gore in doline, prijazne cvetlice odpirale so svoje popke, ptički prepevali so po logih in gajih svoje jutranje pesini, sploh vsa narava hvalila in častila je predo-brotljivega Gospoda in Stvarnika sveta. Kmalu prišel je na kraj, kjer je pred dvema dnevoma srečal onemoglega in slabotnega duhovna, in glej! zopet ga ondi zapazi, stoječega pod senco košatega hrasta, vendar ne več bolnega in utrujenega, temveč v lepi, beli obleki, s škapulirjem na persih, z veselim, prijaznim. spremenjenim obličjem, z brevirjem v eni. z zlato, z demanti obsejano palico v drugi roki — kako lepa, spoštljiva prikazen! — Od veselja in začudenja popolnoma presenečen, si komaj upa približati se Božjemu služabniku, pred njega ponižno poklekniti ter ga po vzroku njegove poti povprašati. In odgovoril mu je duhoven: „Bog bodi hvaljen in češčen' Prišel je po Božjem milostnem sklepu konec mojih dni. kone<- mojega zemeljskega popotvanja; ravnokar vzdiguje se moja revna duša v visočine neba ter hiti pred ostrega Sodnika živih in mertvih; naj ini bo ljuba Mati Božja Karmelska. varliinja našega reda. ktere podobo vidiš tukaj na tem drevesu, dobrotljiva priprošnjica v tem strašnem. osodej»olnem trenutku'" Komaj je služabnik Božji te besede končal. že se je začel škapulir. kterega je na persih imel. vedno bolj in bolj svetiti in blesketati. tako, da je postal kakor plamen, kterega žarki so revnega popotnika tako zelo obsevali, da si je moral svoj obraz zakriti. Ko se je nekoliko zavedel ter se zopet upal kviško pogledati, bila je naenkrat vsa podoba sj»remcnjena. Ni več stal na verhu gore, ob stezi, ob kteri je ravno prišel, temveč v vertu svoje hiše v domači vasi; tudi služabnik Božji, spoštovanja vredni karmelit. stal je ob njegovi strani, vendar v še več- jem in še bolj svitlem blesku in zlata krona krasila je njegovo glavo. Tudi hrast, pod kterem je na gori duhoven stal, in ki je nosil podobo ljube nebeške Kraljice, ni bil več videti. Zato pa je zagledal mož koncem verta naenkrat veliko, lepo kapelo med sadnim drevjem, in ko se ji je z duhovnom vred približal. vidil je nad oltarjem lepo, bleskečo se podobo, obdano od žarkov in migljajočih zvezd ; v daljavi zaslišal pa je pretresljivo lepo petje, oznanujoče hvalo one. ktero je večni Oče sam milostno izbral v mater Svojega Sina Odrešenika sveta. — Vse to bilo je pa preveč za človeške moči; mislil je že da mora vsled teh nepopisljivo velikih vtisov, ktere je to veličanstvo na njega napravilo, pasti na tla ter svoje oči za vselej zatisniti; pri tej priložnosti prijel ga je nek služabnik Božji za roko, ga prijazno in dobrotljivo pogledal ter mu rekel: „Ne boj se in pojdi sedaj po-tolažen v Bogu svojo pot! Hodi vedno po potu dobrega, spolnuj zvesto in radovoljno Božje zapcvedi, bodi zvest sin svete Cerkve! Blagoslovi naj te Vse-gamogočni v tvojih otrocih in njih potomcih! En del svojega plačila dobiš pa že na tem mestu! (Pri teh besedah dotaknil se je z zlato palico zraven sebe stoječega, lepo cvetočega rožnega germa.) PIvaljeno bodi na vse veke ime Najvišjega, našega Gospoda, našega Boga! Hvaljena bodi nebeška Mati milosti, brezmadeža spočeta Devica, ljuba Mati Božja Kar-melska! Beg bodi s teboj!" — In prikazen se je zgubila. — Revni delavec, ves presenečen in iznenaden. se je zbudil, pogledal na uro ter videl, da je ravno polnoč odbila. Zaspati seveda nič več ni mogel; kar je ravno gledal in videl, bilo je prelepo, preveč vznemirjajoče, kakor da bi mogel še enkrat nekoliko zadremati. Storil je tedaj najboljše, kar je storiti mogel; vzel je blagoslovljeno vodo, se prekrižal ter začel prav goreče moliti. Čutil je sicer še precejšno trud-nost ter je proti tretji uri zopet nekoliko zaspal; vendar se je kmalu zbudil; vstal je že pred četerto uro ter se podal na svoje težavno delo, poprej izro-čivši se Božjemu varstvu. Vedno pa je mislil na čudne sanje in ni mu hotelo iz spomina, da mu je duhoven pokazal gotov kraj v njegovem vertu ter ga nanj opozoril. Vsled tega vzel je lopato ter začel zemljo odkopavati okrog rožnega germa, ki je stal sredi na vertu. Naenkrat terči na neko terdo stvar; kako se začudi, ko vidi marmornato ploščo pred seboj, in ko jo vzdigne, pod njo hrastov, z železjem okovan zabojček, v tem pa pergamentno pismo Zdaj vzdigne vse, osnaži pergament. obleče svojo praznično obleko ter se poda naravnost v župnišče. da pokaže svojemu župniku, do kterega je imel popolno zaupanje, najdene stvari ter ga povpraša po vsebini one v tujem jeziku pisane listnine. Ko je župnik to prečitai. razložil je ves začuden vsebino listine; bil je namreč nekdaj na kraju, kjer se je listina našla, daleč na okrog znan zdravilni studenec. kterega so pa pozneje zasuli, ko so prišle v deželo sovražne čete iz vzhodnjih pokrajin že zdavno umerli gospodar te zemlje, ki je to delo izveršil, pa izraža v tej listini ob enem željo, naj se studenec zopet odpre, ako nastopijo mirni in srečni časi ter naj se voda porablja kot poseben dar Božji v blagor in zdravje bolnikov in terpinov. Na koncu prosi pisatelj te listine prav ponižno, naj se njegove duše prav pogostokrat ljudje spominjajo. — to bila je vsebina pergamentno listine. — še isti dan lotil se je delavec s svojima sinovoma tega dela, da izkoplje germ ter ga presadi na drugi kraj v vertu. Nato kopali so pridno naprej. Že je bila jama štiri metre globoka in še nič sledu ni bilo videti; utrujeni od dela vlegli so se zvečer k počitku. Drugo jutro, že ob štirih, bili so zopet pri jami ter delali skoraj do devete ure; zdal prišli so do vedno bolj mokre zemlje, čuden duh vzdigoval se je iz gorke jame in naenkrat švignil je mogočen curek vode na kviško. tako da so komaj dobili toliko časa. da so se po lestvi rešili. Dragocen zaklad bil je najden Iz vse okolice hiteli so ljudje vkup ter občudovali čudno prikazen: kdo bi si bil kedaj kaj tacega mislil? Precej drugi dan so studene«• poskušali ter pregledavali. in spoznali so. da ima res veliko, veliko zdravilnih moči v sebi. Kmalu našla se je družba, ktera je za zelo visoko ceno kupila zemljišče od revnega posestnika; studenec napeljala je v cevi, napravila kopališča, ktere so bolniki iz raznih krajev obiskovali. Tako hitro obogateli mož ostal pa je s svojo družino vred. tudi v svoji največji sreči, vedno ponižen, pobožen in bo-gaboječ ter je rad delil miloščine revežem in siromakom ; veliko podaril je tudi ubožnim cerkvam in samostanom, kupil je zemljišče za neko bolnišnico ter slednjič tudi sezidal na gori. kjer je bil srečal obnemoglega redovnika, lepo in veliko kapelo v čast Matere Božje karmelske ter jo prav krasno olepšal. Odsihmal romalo je več tisoč romarjev vsako leto k kapelici nebeške preblažene Kraljice, priporočalo sebe in svojce njenemu vsegamogočnemu varstvu, iskalo in našlo pri njej tolažbo in pomoč v časnih in večnih potrebah ter jo prav goreče prosilo za srečno zadnjo uro. Naposled hočemo se tudi mi vsi v duhu približati s ponižnostjo in otroškim zaupanjem Marijinemu svetišču ter peti slavo Vsegamogočnemu: .Hvaljen bodi na vse veke Vsega mogočni, naš Bog. fiospod vojnih trum, ki tolike in tako čudapolne dobrote daje svojim stvarem! Hvaljena bodi na vse veke ljuba Mati Božja, Kraljica nebes in zemlje, čudapolna. brezmadežna Devica, delivka Božjih milostij in usmiljenja. mogočna Srednica med Bogom in med ljudmi!" Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. (Petdesetletnica Alojzijevišča.» Na drugem mestu naznanjamo v tem listu, kako so Alojzniki 21. junija obhajali god sv. Alojzija Sam prev. g. knezoškof so bili zraven ter so vzpodbujali gojence tega prekoristnega zavoda k čednostnemu življenju po izgledu sv. Alojzija. Opozarjali so jih zlasti na to. da se varujejo kužnega berila, ako si hočejo ohraniti živo vero in čistost sen a. — Nekak odgovor na te škofove besede, rekel bi. bila je svečanost, ktero si priredili verli Alojzniki v sredo. 1. jul. t. I. Tu so res zat rje val i z lastno besedo in s primernimi deklamacijami. da hočejo ostati zvesti veri in čednosti, sploh — svojemu poklicu. Ta svečanost je imela pa zlasti še neki drug pomen. Proslaviti so hoteli z njo Alojzniki petdesetletnico. odkar Alojznica stoji. Različne petdesetletnice se na svetu obhajajo dandanes, zakaj ne bi se obhajala tudi petdesetletnica Alojzijevišča, iz kterega je prišlo že veliko verlih mož. zlasti duhovnikov-In kako se je veršila ti petdesetletnica - Tisto sredo zvečer je sicer zvunaj germelo. bliskalo se. in deževalo, a znotraj je bila kaj prijetna in koristna zabava. Prišlo je veliko gospode. Prišli so premil. guspd knezoškof. več gospodov kanonikov, c. kr. gimnaz ravnatelj gospod A Senekovič. nekaj gospodov gimnazijskih profesorjev in lepo število duhovnikov. in»'d kteriini je bilo tudi največ nekdanjih Alojznikov Dva Al"j/.nika sta narn najpervo v izbranih be* sedal, pove»lala. za kaj se gre. Pervi je .pozdravil" prišle goste t« r jun naznanil namen te svečanosti namreč: hvaležni Alojzniki obhajamo petdeseti god matere Alojznice. Vsi zbrani smo seveda srečo voščili k teinu. AlojznH in Alojznikom. Drugi gimnazije« • je potem v „slavnostnem govoru' na kratko načertal zgodovino Alojzijevišča. V gorkih in hvaležnih besedah se je spominjal vstanovitelja njegovega. ne|»»zabnega Antona Alojzija Wolfa. knezoškofa ljubljanskega. Vstanovil je ta zavod po želji sv. cerkve, ktera je v cerkvenih zborih priporočala „deška semenišča14: vstanovil ga je iz potrebe, da bi v njem obvaroval učečo se mladino pred nevarnostmi sveta. Marsiktera mati. pravi guvornik. s tresočo roko blagoslavlja sina odhajajočega v šolo ter mu skerbno naroča: varuj se slabe druščine! In da bi se te ina-terne besede uresničile, da bi dijak ne zgubil vere in čednosti ser«-a. — kar se tako rado zgodi — zato je knezoškof \Volf vstanovil Alojz i je v išče, kjer se gimnazij.-i pod duhovnim nadzorstvom napeljujejo k pridnemu učenju in lepemu življenju Nepozabni knezoškof gotovo že uživa plačilo pri Bogu za svoje veliko, cerkvi in domovini koristno delo. Iz slavnostnega govorasmo zvedeli, kaj je mati Alojznica že storila v petdesetih letih svojega življenja, da je imela namreč »Ki7 gojencev, od kterih jih je vzgojila 2~>»; za duhovski stan, v kterem jih še zdaj deluje 1 ">7. bodisi kot svetni bodisi kot redovni mašniki, 27 pa se jih v bogoslovju zanj pripravlja. Ne bomo svečanosti še dalje na dolgo in široko razpravljali, omenjamo še samo tri točke! Perva pesem je bila „Mladi mornar", ktero je zložil sedanji prefekt alojzijeviški. gospod dr. Josip Debevec, vglasbil pa g. Ant. Foerster. učitelj petja v Alojzijevišču. Glavna misel te pesmi je ta, da v viharnem življenju, ko je vse tako nestalno in se vniči toliko ladij in čolnov — mladih ljudij — potrebuje mladenič Alojznik. ki hoče varno dospeti v pristanišče, v duhovski stan. spretnega kerraarja. in ta mu je sv Alojzij, kterega vabi v pesmi, naj „stopi v čoln in vodi boj." potrebuje pa tudi svetilka, po kterem se ravna v temi brezverstva, in ta mu je sv šale/.ij. oba hišna zavetnika. Potem naj le divja vihar; čoln bode plaval mirno in priplaval do cilja' Kes lepa misel! Jako velik vtisek je napravila deklamacija nemške pesmi „Das Bild" i „Podoba"). Zložil jo je jeden izmed najboljših nemških pesnikov Josip Seeber; |>esnik je Avstrijec, duhovnik ter še /daj živi; pesem sama pa se prišteva najlepšim verskim pesmim v nemškem jeziku Opisuje ta pesem Gospoda Jezusa na križu, kako govori onih sedem besed Najbolj zanimiva je bila tu ona pobožna pripovedka o , desnem razbojniku." Zakaj se je ta spreobernil ? On je bil med tistimi pastirci. v pervi mladosti še. kterim je angelj na/nanil Jezusovo rojstvo v Betlehemu Ubogal je z drugimi vred angeljski glas: „ Poj d i te in po- glejte!" ter šel gledat in molit novorojeno Dete v hlevcu. Podaril pa je Mariji kos terdega kruha, na« kar mu Mati Božja odgovori: „Deček, Bog ti bo povernil ta dar Zašel je ta deček pozneje na napačna pota, postal je razbojnik in prišel z Jesusom vred na križ. Tu na križu se je spomnil onih Marijinih besed; v obrazu umirajočega Izveličarja je spoznal poteze nekdanjega betlehemskega Deteta; spomnil se je svojega majhnega daru ter zaupanjem, četudi grešnik, klical: „Gospod, spomni se me. kedar prideš v Svoje kraljestvo!" In zaslišal je tolažljive besede: „Resnično ti povem, še danes boš z menoj v raju!" — Zanimiva je bila tudi tudi Mihael Opekova žalostinka „0b Ko-loseju." V njej opeva pesnik one žalostne prizore iz pervih časov kerščanstva, ko so kristjane metali pred divje zverine, da bi jih raztergale, razdivjano rimsko ljudstvo se je pa nad tem razveseljevalo. Toda starorimsko kraljestvo s svojimi kervoločnimi cesarji je padlo — kerščanstvo pa še stoji in se vedno bolj razcvita in krepi! Dokaz, da je Božje delo, zato ne bo padlo pod nobeno silo. Najbolj med vsemi točkami pa je ugajala zadnja rLaudes Hincmari" (hvalnice Hinkmarijeve), o kterih nam je jeden izmed gojencev pojasnil, kaj je to. Cel pevski zbor je nastopil, in po zvunanje je bilo videti kakor pete litanije. Bili so to pozdravi, s kterimi so pobožni šentgalski menihi pozdravljali visoke cerkvene in svetne dostojanstvenike, kedar so se mudili pri njih, in te Jaudes" ali „hvalnice" imajo svoje ime od Hinkmarja, nadškofa renskega (f 882), ker so se prepevale tudi po različnih cerkvenih zborovanjih, ktere je vodil nadškof Hinkmari. Pervi pozdrav v obliki litanij je v Alojzijevišču veljal svetemu očetu Leonu, čegar predniki so pred 300 leti ukazali vstanovitev malih semenišč, kakor-šno je Alojzijevišče, in ki je sam ves vnet in sker-ben za mladi duhovski naraščaj; drug pozdrav je veljal presvitlemu cesarju, čegar stric Ferdinand I. je 1. 1846 poterdil zavod Alojzijevišče; tretji prevzvi-šenemu knezoškofu Jakobu, kteri vedno močno skerbe za mladi duhovski naraščaj; četerti duhovnikom ljubljanske škofije, ki so toliko pripomogli s svojimi doneski za vstanovitev Alojzijevišča, in peti pozdrav je veljal vsem drugim blagim dobrotnikom. Mil. g. knezoškof so ob koncu slavnosti izrazili svoje veselje nad vsem. kar so videli in slišali; hvaležno so omenjali svojega prednika, knezoškofa Alojzija Wolfa ter se s toplimi besedami zahvalili bivšim in sedanjim predstojnikom v Alojzijevišču. Alojzijevišču so došla od več stranij za petdesetletnico iskrena voščila; ista voščila ponavlja ter kliče iz dnu serca: „Alojznica naj živi, cvete in raste!" bivši Alojznik. Iz Železnikov, 1. julija (liaznoterosti.) Preteklo nedeljo 28. rožnika so bili Spodnji Železniki v prav veliki nevarnosti, ki se je pa, hvala Bogu in sv. Flo-rijanu, srečno odvernila. Ravno so bili skončali Č. g. kaplan kerščanski nauk, ko natihoma zašumi^ med ljudmi po cerkvi glas: „Na Racovniku (Spod. Železnikih! je "genj,a Brez posebnega hrupa jeli smo zapuščati cerkev, ko smo pa prihiteli do kraja nesreče, je plamen že švigal skoz streho hiše štev. 102. Perva sreča je bila. da je bilo ozračje popolnoma mirno brez najmanjše sape. Tudi dve brizgalnici ste pričeli kmalu nasprotovati vničevalnemu plamenu, ki je že lizal streho tik stoječe hiše štev. 101. Treba je bilo precejšnega napora, ker je bilo v podstrešjih obeh gorečih hiš nakupičenega od sile veliko netila, da se je sila užugala Prečastni gosp. kanonik iz Ljubljane Janez Sušnik, ki se že od dolgih let sem skazujejo našemu tergu posebno naklonjene, in nam tudi zdaj, ko nimamo gospoda župnika, tako rekoč nadomestu-jej'j njih izpraznjeno mesto, da ali prihajajo ob nedeljah sami opravljat drugo Božjo siUžbo, ali pa namesto sebe oskerbijo namestnika, oni so bili tudi pri tej nesreči med pervimi na kraju nevarnosti, ter so s svojo znano tehnično vednostjo vodili rešilno operacijo. Pa tudi sosednim Selčanom gre vse priznanje, ker so tudi oni, kakor hitro so zapazili ogenj pri nas, pod vodstvom gosp. župana Šiibar-ja prihiteli čudovito hitro s svojo brizgalnico n* pomoč Vse se je veršilo tako naglo in srečno, da še ostrešja omenjenih hiš niso pogorela, ampak le nekoliko od krova. Res : v preteči nesreči prav velika sreča, zlasti še z ozirom na to, da so tri z deskami krite strehe tako-rekoč tikoma deržijo druga druge. Pač moramo toraj hvaležni biti Bogu. sv. Florijanu in vsim. ki so nam stali v tej preteči sili na pomoč. — Kres je, čas naj večje toplote in košnje, pa vedno imamo le hladno vreme, in naliv na naliv. Pri košnji ljudem to silno nagaja, in — kedaj bo dozorelo žito, katerega so vetrovi in dež puderli na tla! Poznali smo v. č. g. f župnika, ki so ob enakih nezgodah djali: „Sv. maš, molitev in tudi procesij za lepo vreme se mnogo opravi; — a. nekaj manjka: —pokore !u Drugi, že tudi rajni stari bogoljubni fant pa je imel navado reči: wVreme se po ljudeh ravna! — ko bi bili mi boljši, pa bi tudi vreme boljše bilo." Niso menda popolnoma prazne take besede! — Bo-lehnosti med otroci je pri nas dovolj, in tu pa tam poterka tudi bleda žena smert na duri. Sme se vendar reči, da glede na veliko število obolelih otrok je še nekako milostna, kajti gotovo veliko čez polovico otrok je imelo že osepnice. Eni otresejo bolezen prav naglo, ene pa precej hudo položi in pušča tudi sledi po očeh Tako pride vedno kaj, ki poterjuje, da je zemlja res dolina britkostij in solza! L. Razgled po svetu. Mažarska deržavna zbornica ie sklenila pretekle dni zopet novo proti cerkveno postavo. Mažarski liberalci se namreč boje nove čverste ljudske katoliške stranke, ki ima vedno več prijateljev med narodom. Ta stranka se že sedaj prav dobro pripravlja na bodoče volitve za deržavni zbor. Število katoliških društev se je v kratkih mesecih pomnožilo od kacih 20— na 100. Ljudska stranka pa ima še na tisoče volilcev pripravljenih po vsih mestih in vaseh, ki hodo pri volitvah stali kot jeden mož za katoliške poslance. In tega se boje liberalci ter njihovi pomagači framitsoni in judje. Zato so v zbornici skovali postavo, ki s strogimi kaznimi zabra-njuje vsako delovanje pri volitvah, v pervi versti škofom in duhonikom. — Toda ljudska katoliška stranka se tudi te nove postave ne boji. kajti še sedaj pravijo njeni časniki, da bode ljudstvo pri volitvah najjasneje pokazalo — da za židovske liberalce ne mara. — Nemški deržavni zbor se še vedno boji oo. jezuite poklicati nazaj v domovino in kateri so že prognani več nego 25 let. Katoliški poslanec Lieber, je gospodom v zbornici tem povodom pravil bridke resnice ter naravnost rekel, da je sramota za Nemčijo, ki v svoji sredi trpi najgorše anarhiste — le jezuitom brani vhod v domovino. Sklenil je svoj znameniti govor z besedami: „Zoper to sramoto l>o-rili se bomo nemški katoličanje do zadn|e kaplje kervi,- — Res možate besede, vredne katoliškega poslanca — kakoršnili imamo pri nas v Avstriji ubogo malo. — Zgodovina opatije „MarianhillB v južni Afriki. („Marija Zvezda" v Bosni. — Nadaljevanje.*) Meseca maja so že toliko zgotovili. da je zidovje že gledalo iz tal. Kar naenkrat pride paša z obilnim spremstvom častnikov in uradnikov gledat, kaj delajo „pobožni derviši"; zidovje se mu je zelo sumljivo zdelo; okna od kletij so imeli za luknje — topov! Kaj ta-cega seveda ni mogel zvesti paša terpeti, zategadelj je nadaljno zidanje prepovedal in pater Franc ie tudi bil poklican pred sodnike, ker se je zelo pregrešil zoper turške postave, po kterih je kristjanom le dovoljeno stanovanje iz hlodov in ilovice delati; in k temu bi še moral dovoljenje imeti. Ker je pa pater Franc dobro vedel, da ne bi nobenega dovoljenja dobil, ako bi prosil, začel je kar prederzno zidati, in ni se varal. Pri sodniji se je dolgo časa pričkal. ker pa le termasti Turki niso odjenjali, je začel pater Franc groziti, da gre v Štambul; in zaloputnil je vrata, da so leni Turčini kar kviško skočili. Ne, kaj tako pre-derznega še Turki niso videli! In celo v štambul apelirat!! „Ne bode šel v Štambul!" so vsi sklenili, in s tem je že bil k smerti obsojen. Toda pater Franc jo je takoj črez mejo popihal in črez en teden ježe bil v Konstantinopolju pri avstrijskem poslaniku, kteri mu je zelo pomagal, da je v kratkem dobil od velikega vezirja dovoljenje, katero se kratko glasi. „Menih Franc \Vendelin sme zidati zasebno poslopje s 60 sobami." Vezir je vedel, za kaj se gre. toda ni si upal „samostanaJ ali „cerkve" omeniti. Komaj je dobil pater Franc dovoljenje, že se je začelo zi dati, da je bilo veselje; ves les in hlodi so iz Kranj skega. Toliko so zgotovili leta 1HH9, da so se o Božiču lahko preselili v prostoren del samostana. Toda peklenski duh, kateri je že iz začetka Božje delo hotel uničiti, zdaj ni miroval, ampak je vse svoje moči napel, da bi zabranil začeto delo Med trapisti v Marija Zvezdi sta bila dva stara meniha iz Nemčije ali iz Francoskega — nisem natanko vprašal, ker reč ni take imenitnosti — katera sta hotela od začetka tako živeti, kakor živijo trapisti na Fran *) Za življenje prerano iimerlejra g monsign .Jerana .><■ stres močno bali povsod. To pričajo trdi besede, ktere je zapisal naš marljivi dopisovalec preč. g. F. Emanuei Drevenšek. ko je zvedel za g. kanonikovo bolezen. Piše namreč: »Preč. g kanonik' V zadnji »Danici« sem brai, da ste zelo bolni; gotovo je veliko dijakov molilo za Vase ozdravljenje, pa tudi marsikteri misijonar. Tudi jaz sem šel takoj k našemu Ijube/.njivemu opatu ter srin ga naprosil, naj Vas priporoči v molitev < elemu samostanu : da bi sv. obhajilo darovali za Vaše ozdravljenje, ako pa m tako Božja volja i pa za Vaš prid. In vse se je zgodilo tako. kakor s«-m želel. Naš dobri oče se za Vas zelo zanimajo, akoravno Vas ne poznajo, toda brat iStanislaj večkrat piše tu sem o Vaši dare/.lji-vosti. Bodite uverjeni. da Vas bo naša molitev spremljala • vstran groba '.* Potem pa pristavlja: »belini Vam. prečastiti gospod kanonik, ljubo zdravje, da bi še marsikterega dijaka nasitili in tudi misijonom koristili. Ako bi bili v Afriki ostali, ne bi bili morebiti za razširjanje sv. vere toliko storili, kakor ste zdaj. B »g Vas obrani!« P. Kmanuel. coskem; toda, kako bi bilo to mogoče, ker še prostorov za samostanski red ni bilo V! Še tako oči-vidni dokazi so bili zastonj; ona dva sta toliko časa novince prigovarjala, naj gredo ž njimi na Francosko, kjer se tako pobožno in mirno živi, dokler niso ,Marija Zvezde" zapustili! Pater Franc je tužnega serca na veseli Božični praznik v prostornem samostanu premišljeval človeško nestanovitnost; samo 3 novinci so ostali, več ko trideset jih je pa samostan zapustilo. Toda nater Franc ni obupal, in Bog ga zares ni zapustil. Komaj so oni samostan zapustili, so že drugi terkali' To se vam je zopet začelo novo življenje leta Wl! — Čez eno leto so večinoma vsi pobegli novinci nazaj prišli; niso imeli sreče, ne v Nemčiji, ne na Francoskem. — Leta 1872 so začeli cerkev zidati. Ko to paša sliši, prilomasti naenkrat v samostan ter vpraša, čemu bode tako visoko poslopje. Pater Franc mu odgovori, da bode tu soba za petje, ker v poprejšni sobi ne morejo več biti. ker je toliko pevcev: v veliki sobi pa bode glas bolj odmeval! Ta dokaz je zvita pašina buča zapopadla. in trapisti so pervi zidali cerkev brez „fermana" (dovoljenje sultanovo» — Ko je bil samostan zgotovljen, prosil je pater Franc v Rimu. naj se uversti med samostane trapistov. Leta 1873 je bil pater Franc pri občnem zborovanju v Rimu, kjer je bil samostan Marija Zvezda kot samostojen prijorat med samostane trapistov kanonično vmeščen. in pater Franc je bil pervi predstojnik. Kako jalove so tedaj ter-ditve nekaterih, kateri so se prederznili raztrobiti. da pater Franc ni pravilno prijor, in tudi ne opat ^ampak — begunec'" Beg pa naj poplača vse obino onim. kateri so pater Franca podpirali v onih trenutkih. ko se je skoraj celi svet in vse peklo zoper njega vzdignilo. Ne bodem dolgo popisoval, kako so naprej samostan zidali, samo toliko omenim, da je paša zmirom brate nadlegoval, in vsakokrat so se ga odkrižali. kakor so le mogli. Vsaka majhna reč jih je strašno veliko stala za volj daca. Zelo čudno so dva zvonova v „ Marijo Zvezdo" spravili. Ker je bilo zvonjenje na Turškem zelo strogo prepovedano, trapisti bi pa vendar radi zvonove imeli, zategadelj so bratje v Stari Oradiški velik sod in nekaj slabega vina kupili. V sod so zvon spravili, ravno tako tudi vino. in Turki so samo vino zadacali, ker za zvon niso vedeli' Od začetka so zelo tiho klenkali in le po noči; pozneje so bolj prederzni postali in nazadnje so ob belem dnevu zvonili. Toda, o groza, kar naenkrat pride paša po pater Franca, ter ga pelje pred sodnijo. Zdaj tudi konzul ni mogel pomagati. Sodba se je glasila: ^Zvonovi morajo proč!" Nato so si'-er nehali z zvonjenjem, zvonove so pa le pustili. Čez dva meseca so zopet poskusili, ker je pater Frane že dobro pretuhtal. kako se mora s Turkom ravnati: „čim bolj si prederzen: tem bolj je za tebe'" In zopet je sodnija zaukazala: „Zvonovi morajo proč'" Med tem časom je postala huda suša. in pater Franc gre k Turkom, ter jim naznani, da hoče s svojimi menihi za dež moliti, toda pod tem pogojem, da smejo zvoniti, ker bodo z večjim pogumom molitve imeli. „Nu pa le zvoni, po dežju pa nehaj'" so rekli Tnrčini. In dolgo ni bilo dežja, in trapisti so vsak dan bolj zvonili, tako da so se kosmata ušesa Turkov tudi zvonjenja privadila, in zategadelj so tudi po dežju naprej zvonili' Iz teh malih podatkov bodo častiti bralci spo- znali, da je veliko pogumnosti potreba za taka imenitna dela, kakor je vstanovljenje samostana med takim ljudstvom. Vsi so bili pogumni, ker so se od dneva do dneva bolj prepričali, da se tudi Bog za nje vojskuje; brez Božje posebne pomoči ne bi nikdar kaj tacega skončali, kakor je samostan „ Marija zvezda." Strašni časi so se začeli leta 1K75, ko so se začeli neredi v Bosniji. Lahko si mislimo veselje trapistov, ko so naši vojaki Bosno zasedli. Pater Franc je nasproti jezdil poveljniku (vojvodu vitezu \Viirttembergu), kateri se je zelo zanimal za samostan. Ko se je oddelek naših vojakov samostanu približal, pride mu že tudi nasproti težko nabasan voz sodčekov pive iz samostanske pivarne. Vojaki so pivo izpili in trapiste same pustili. Naši so Ba-njaiuko brez vsake sile vzeli, akoravno so Turčini zelo gerdo gledali; še le zjutraj dne 14. avgusta so se očitno spuntali. Grozni trenutki so se začeli za „Marija zvezdo;" slišalo se je pokanje pušek; v velikem neredu so kristjani mimo samostana bežali. Trapisti so v naglici samostan vterdili in kamenje in opeko za streljanje pripravili; vsak menih je imel sekiro ali vile ali koso v rokah; hoteli so toliko časa vstrajati, dokler pride pomoč od naših vojakov, ali pa umreti. — Grozen krik je odmeval v poprej tako tihem samostanu; nekateri menihi od samega strahu niso mogli govoriti. V tem trenutku pater Franc ni zgubil pameti in serca, ampak vsakemu menihu je dal v roke rožnivenec in puško — general je namreč med tem časom en voz poln pušek poslal — ter jih je postavil na primerne prostore. Samo samostan so vterdili, vse drugo: hleve, parne mline, tovarno za sukno, pivovarno in druga poslopja so zapustili. Puntarji so se zmerom bolj samostanu bližali, tako da so že krogle žvižgale — bum! en strel iz topa in zopet eden ! Vojaki so prišli na pomoč in Turki so bežali. Tako se je končal 14 avg. Mislilo se je že da je vsega konec, kar nagloma prijezdi zvečer av-strijanski časnik, ter naznani, da se Turki onkraj hriba zbirajo, in da bodo drugo jutro mimo samostana korakali, ali pa nanj — planili! Žalosten Marijin praznik! Pater Franc je ob eni uri po polnoči sveto mašo bral, pri kateri so bili vsi menihi, bratje in mašniki pri sv. obhajilu, potem je bil zajuterk in, ob treh so že vsi menihi s puško in rožnim vencem na straži stali. Toda Turki niso prišli, ker so zgubo svojih tovarišev zvedeli, in iz hvaležnosti so trapisti obljubo storili, da hočejo vse oltarje in prižnico za farno cerkev v Banjaluki darovati. Ko je zopet mir bil v deželi, dal je poveljnik sveto mašo brati; naš pater Franc je imel čast pred avstrijsko armado na prostem maševati. Potem je bil slaven obed, pri katerem je pater Franc na levi poveljnikovi strani sedel. Pod avstrijansko vlado so trapisti prostost in zategadelj tudi zmerom večji vpliv na razvoj dežele dobili, kar tudi vlada očitno prizna; ona jim gre na roke, kakor se je kazalo pri vstanovljenju samostana v Dalmaciji. Prav je tako! Trapisti ne koristijo deželi samo po svoji molitvi, ampak tudi po svoji ci-vilizatorični delavnosti. V kratkem sem popisal zgodovino samostana „Marija zvezde", zdaj mi še preostaja, da popišem zgodovino slavnega samostana Marianhill v daljni južni Afriki. (Dalje nasl.) Kako sodi preprosta kmečka ženica o sv. maši. Mesečniku „Pelikanu" piše nekdo to-le: „Kadar gredo moja stara mamica v cerkev, pritožujejo se, da ne morejo iz molitvenika moliti. Kakor več starih ljudij, tako morejo namreč tudi oni le bolj od daleč brati; klopi v cerkvi so pa tako ozke, da ne morejo deržati masne knjižice dovolj od sebe, takrat namreč, kadar kleče v klopi. Rekel sem jim toraj. da naj sede bero iz molitvenika. če že ne gre drugače, potem ga bodo ložej od daleč deržali. Toda odgovorili so odločno: „„Kaj. pri sv. maši naj bi jaz sedela !au — Preprosta ženica bila je toraj teh mislij. da se najbolj pošteno vede nasproti Gospodu Jezusu Kristusu, če se kleči skozi vso sveto mašo. Kristjan! Če že nočeš biti tako zelo pobožen, kakor ta dobra ženica, pokaži v cerkvi vsaj s svojim obnašanjem, do imaš v sercu vero v svojega Odrešenika in da veš, kaj se kristjanu spodobi, če je zraven Bogi: ne išči si pripravnega prostora, kjer bi prav široko sedel, ne naslanjaj se na zid ali klop v cerkvi; pri povzdigovanju ne kleči samo na enem kolenu in ne opiraj se na drugo, ker ljubi Jezus ti je dal dvoje kolen, in z obema Ga moraš častiti. In če ti hudobni duh zaše-peta. da si poišči pripravnega prostora, ga zaverni : „Jezus je za moje grešno meso visel pribit na križu, in tudi zdaj-Ie se daruje za me na oltarju. — zato se hočem Njemu na ljubo vsaj lepo vesti v bližini Njegovi, zlasti zdaj le. ko vnovič kaže svojo neizmerno ljubezen do mene, — ubozega grešnika." Tako stoji v nemškem mesečniku „Pelikan-u", kterega priporočamo vsem. ki razumejo nemški in kteri je posvečen zlasti razširjanju češčenja sv. R. T. To razširjanje se godi v tem listu s tem, da se v njem nahaja mnogo tacih dogodeb, ki so na kak način v zvezi z najsvetejšim Zakramentom. Torej ta stara ženica si med sv. mašo ni upala sedeti, četudi bi to lahko storila popolnoma brez greha, posebno vsled starosti svoje — tako živo vero in tako spoštovanje je imela do svojega Boga v neznatni podobi svete hostije. To so oni „revni, majhni, priprosti" ljudje, ktere Jezus blagruje: kterim se razodeva in oznanuje; kteri bodo s silo potegnili na se kraljestvo Božje, ktere ima svet zdaj sicer za naivne in otročje, a enkrat bodo povzdig-njeni nad vse prevzetne mogočneže tega sveta. I. Bratovske zadeve molitvenega apostol j stv a. Nameni za mesec mali srpan (julij.) 189G. (Spis poterjen od sv. Očeta.) a) Glavni namen: .ipreobernifev višjih indijskih Lastt zlasti bramancev. Protestantje angleški in združenih deržav seve-ro-ameriških darujejo baje vsako leto do 30 milijonov za nerodovitna dela svojih misijonarjev. Saj imajo oblast in zemeljsko bogastvo, in ti milijoni niso nič proti milijardom grešnega denarja, iz katerega obstoji njih bogastvo. Toda misel na te milijone grešnega denarja naj otroke sv. Cerkve vedno spodbuja, da radi žertvujejo za katoliške misijone vsaj nekoliko od svojega uboštva in pa da prineso dar molitve; verh tega hočemo v tam mesecu pokazati na polje, kjer deluje nad 100 nemških misijonarjev, ki so bili vsled „kulturnega boja" iz domovine izgnani, in ki razširjajo sedaj kraljestvo Kristusovo — namreč v Vzhodnji Indiji: V malokteri deželi na svetu se je kerščanstvo tako zgodaj in tako dolgo oznanjevalo. in ki je kljub temu tako malo se razširilo, kakor v Vzhodni Indiji. Nekaj milijonov kristjanov se niti ne pozna med ne-verskim prebivalstvom, ki šteje okoli 200 milijonov. In vendar počivajo tam kosti dveh apostolov, sv. Tomaža in sv. Frančiška Ksaverija Od dne, ko je stopil pervi sveti misijonar na indijska tla, pa do današnjega dne ni manjkalo gorečih misijonarjev; čestokrat. je že sveta mučeniška kri močila nerodovitna tla; take mučenike, kakor Janeza Brito, Rudolfa Ast in dobičkarija je glavna ovira, da se ne spreob mejo. ker žive večji del od tega. kar dobe v malikovalski službi. Poleg tega tudi najstrožji zakon za to ..kerbi, da bramanca, ki postane kristjan, pahnejo iz svoje verste in ponižajo do zadnje kaste — do Bparijev". Zaradi tega se jih je prav malo v preteklih stoletjih upalo sprejeti Kristusovo vero, — in ti. ki so to storili, izgubili so večinoma tudi pravice svoje in svoj vpliv. — Kaste indijske so kakor neka versta ozvezdja; okrog kaste bramancev, pravega solnca, se sučejo plemeniti „sudri;u sudrom slede njih spremniki ..pa-riji"; če bi se Cerkvi posrečilo, da si pridobi bra-mance, bi ji sledili planetje in spremniki, sudri in pariji, sami od sebe. (Konec jrih i b) Posebni na m eni: 11.) Sv. PIJ I. Škofje. Olajšanje in pomoč v važnih skl«pih Jdstranjenje velikih občinskih nesreč. 12.) Sv. Janez Gv&lberškl. Dušna skerbza vojake. Pomoč proti strasti samomora in dvoboja. Možje, ki so pozabili Hoj*. 13.) St. Andrej Rlnskl. Obnovljenje Tirolske v duhu očetov. Mogot* i in posestniki, da bi se bolj vestno zavedali svojih dolžnostij. Priložnostni grešniki in grelniki iz navade. 14.) St. Bonaventnra. Sveto bogoslovje. Redovni kapitelji. Nesposobni duhovniki, da bi kmalu v pokoj stopili. Šolske zadeve. 15.) St. Henrik. Kerščanske vladarske hiše. Centrum. Katoličani ki žive raztreseni med protestanti. K> > N. LJ. Gospa z gore Karmeljske. Katoliško gibanje na Dunau. Goreče vdeleževanje možkih pri Marijinih božjih potih. 17 St. Alekslj. Hude zadeve sv. Cerkve na Ruskem. Na kriva zašli icjaki. Molitvena gorečnost in skerb za mladino. II. Bratovske zadeve N. 1]. Gosp* presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca, ■t. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev ▼arhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešeš o-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastce presrehe — Neka bolna oseba se priporoča N Lj. G. za zdravje, — Z'>p» t 2 bolni os»-bi za zdravje. — Za bolnega očeta. Zahvala. Priser«'no se tem potoni zahvaljujem prebl. Devici Mariji, da j»- n»-ka izgubljena oseba na njeno pri prošnjo prejela sv. zakramente. J. M Listek za raznoterosti. Posvečevanje treh oltarjev na Rožniku se je ver-šilo na praznik Marijinega obiskovanja. Prejšnji večer ob ."iih so se svetinje, ki so se vložile v oltarje, slovesno prenesle od Lurške kapele do verha. Na to so bile še tisti in drugi dan različne cerkvene molitve. ki se nanašajo na posvečevanje oltarjev. Sam prevzvišeni gospod knezoškof so drugi dan opravili presv. daritev na posvečenih oltarjih. Posvečevanje se je voršilo prav slovesno. Ker je bilo tudi vreme ugodno, zbralo se je mnogo pobožnega ljudstva. Slovesnost je trajala od 7. do 12. ure. Sedaj je Rožniška cerkev, ki je bila precej poškodovana po potresu, popolnoma prenovljena od znotraj in zvunaj. Največja njena krasota so trije kameniti oltarji, delo g. Feliksa Tomana. Blažena Devica Marija varuj krasno svetišče in napolnuj pobožne obiskovalce z nebeškimi milostimi! Nove maše bodo imeli v naši školiji letos naslednji čč. gg : Iz četertega leta: (I. Jakob Benedičič, 2. avg. v Šmartinu pod Šmarno Goro; g. Josip Erker, 9. avg. v Stari cerkvi »Srednja vas» pri Kočevju; g. Josip Gliebe. 2. avg. v Polomu; g Janez Gnidovec, 20. jul. v Ajdovcu; g. Janez (iodec, 9. avg. na Bohinjski Bistrici; g. P. Koprivec, 2«; jul. v Školji Loki; g. Janez Mihelčič, 2»i. jul. v Ljubljani pri sv. Petru; g. Anton Plešič, "2♦i. jul. pri sv. Katarini; g. Luka Pr^želj, 24. jul. v stolnici pri altarju N. Lj. Gospe; g. Anton ŽnidaršiČ, 2. avg. v Dobrepolju. Iz tretjega leta - G. Janez Baloh, 25. jtil v Ljubljani pri Sercu Jezusovem; g. Janez Klemen. avg. na Brezovici; g. Frančišek Oranič, 9. avg v Križih pri Teržiču; g. Jakob Ramovš, 2. avg. v Smledniku; g Janez Smukavec, 2 avg. v Srednji Vasi v Bohinju; g. Andrej Širaj, 2G. jul. v Smanjah na Dolenjskem; g. Janez Žavbi, 9. avg. v Srednji Vasi v Bohinju. Nova maša. Na Bučki bode daroval 26. julija novo mašo Laetus Kovač, ondotni rojak, iz reda sv. Frančiška, sedaj v bogoslovji v Solnogradu. Hačun o monsignor Jeranovi dijaški mizi za mesec junij. Minuli mesec junij je moralo plačati vodstvo ljudske in dijaške kuhinje za hrano 191 gld. 71 kr., za stanovanje 30 gld.. za hrano po zasebnih stano vanjih 32 gld., za šolske potrebe, knjige itd. 37 gld. 50 kr. — Skupaj je bilo stroškov 291 gld. 21 kr. Bog plačaj blagim dobrotnikom, ki tudi ta mesec niso pozabili na ubogo šolsko mladino. V Ljubljani, 2. julija 1896. A. Kalan. Cerkveno praznovanje petdesetletnice Alojzijevišča. V knezoškofijskem Alojzijevišču se je praznoval god sv. Alojzija s prelepo slovesnostjo. Ob 8. uri so se pripeljali mil. gosp. knezoškof ter so opravili v hišni kapeli sv. mašo. po kateri so v lepih besedah nagovorili gojence. Govorili pa so o zvestobi do poklica : kakor je sv. Alojzij ostal, spoznavši jedenkrat za terdno, kam ga kliče Bog, zvest temu klicu in poklicu in premagal vse ovire, dokler ga ni dosegel : in kako važno je. da mladenič ostane zvest poklicu, ker poklic — to je tista posebna pot, po kateri hoče Bog sam, da hodi vsak posameznik, in za to pot daje Bog tudi potrebnih milostij. dočim jih na drugi poti ne bo imel, ako izgreši pravo od Boga samega odmenjeno; in da mora mladenič, ako hoče ostati zvest do konca, marsikaj storiti, marsikaj pa tudi opustiti. Kako so prelepe besede segle do serca, se lahko spozna iz tega, da se je reklo po govoru, ki ki je trajal skoro celo uro: Poslušali bi bili Prevzvi-šenega radi še in še...u Po cerkvenem opravilu so obiskali mil. gosp. knezoškof gojence po njih učnih sobah, kjer so se zanimali za vsacega, za vsakega imeli prijazno besedo pohvale, bodrila ali tolažbe. Letošnje praznovanje godu sv. Alojzija je pa toliko pomenljivejši. ker se je to leto obhajalo petdesetič v tem zavodu. Tako se je torej veršila ob jednem po cerkveno petdesetletnica Alojzijevišča. Dobrotni darovi. Za opravo u bočnih cerkev: Ig 16 gld. 74 kr. — Železniki 26 gld. 50 kr. — Boštanj 25 gld. r>6 kr. — Struge 35 ?ld. — Smlednik 35