Preureditev Prešernovega trga v Ljubljani: Fontana kot "tujek" Author(s): Pavel GANTAR, Pavle Gantar and Drago KOS Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 29-33 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180536 Accessed: 07-09-2018 11:14 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:14:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANT IZZÏV št. 12, 13/1990 Pavel GANTAR, Drago KOS Preureditev Prešernovega trga v Ljubljani Fontana kot "tujek" Silovita reakcija javnost i na prcdlog preureditve Prešernovega trga v Ljubljani je simptomatično ra/krila konfliktnost razmerja med javnostjo in urbanistično stroko. Sc bolj kot to paje ta epizoda opozorila na izredno občutljivost preureditev, ki posegajo v samo fizično in simbolno središče mesta. Prostor, ki kumulira simbol- no ¡dentitelo, postane "posvečen", kar pomeni, da obstaja zelo veliká verjetnost, da bo poseganje vanj označeno kot profana skrunitev "s ve tega". Zavračanje fontane torej ni bilo ned- voumno usmerjeno zgolj proti kon- kretnemu predlogu preureditve tr- ga. Takšen vtis je nastal predvsem zaradi silovitosti reakcije. Dcjansko se je dogodilo nekaj bolj elementar- nega, namreč refleksna reakcija, ki nima nič skupnega z argumentativno racionalnostjo, pač pa izvira iz těžko opisljivega nelagodja pred novim. Ta zakrita dimenzija postane bolj názorná, če si pobližc oglcdamo, kakšne so bile najpogostejsc pri- pombe oz. kritike prcdlagane uredi- tve in kakšni redki alternativní pred- logi so se pojavili s strani javnosti. Večiņa pripomb se je sklicevala na Prešerna. V tem sklicevanju lahko prepoznamo naslcdnje elemente, ki tvorijo podobo Prešernovega trga - Tromostovja: Predlagana ureditev bi zasenčila Prešernov spomenik, zato bi uničila trg. Takšno "zasenčenje" bi oskru- nilo lik Franceta Prešerna, ljudje bi izgubili pomemben objekt identi- flkacije. Iz pripomb lahko povsem nedvoumno sklepamo, da določa simbolno podobo trga Prešeren, ne pa izjemno zanimiva, nepravilna in lijakasta oblika trga (1). Prav zaradi tega ljudje še posebej nasprotujejo fontani (2). Nov ele- ment na trgu naj bi razvrednotil Preše na. Iz pripomb lahko razze- remo, kako daleč gre ljudska fan- tazija pri opisovanju načinov tega razvred otenja. Sploh je nasproto- vanje fontani eden od prevladujočih tonov v pripombah. Pri tem navajajo dva glavna ra/loga: "voda k vodi ne gre skupaj" in skrunitev Prešerno- vega spomenika ter s tem trga v ceļoti. Iz načina, kako so pripombe zapisane, lahko povsem utemeljeno sklcpava, da ljudje niso kaj dosti razmišljali, ko so se izrekali proti fontani. Argument zoper je bila sa- ma maketa, sicer pa so ljudje kar "avtomatično" povzemali argumen- tacijo, ki se je že pred tem pojavila v časopisju (tudi v pismih bralcev). Fontana je bila ironizirana, zato je "resna razprava" o njej postala ne- mogoča. Vidimo torej, kako močna je simbol- na podoba trga, povezana z vsem, kar ljudem pomeni podoba Franceta Prešerna. Ljudem ne pomeni toliko sama urbana forma trga kot men- talna podoba tega nesrečnega slovenskega pesnika. Zato poseg v prostor, ki je tako simbolno nabit, pravzaprav nujno sproža tako "skrajne" reakcije. Ne gre torej zgolj za "nerazumevanje umetniškega sporočila", za nerazumevanje umet- nika, kije "pred časom in sodobniki", kar je sicer argument nekaterih (red- kih) kolegialnih obramb avtorja projekta. Po našem mnenju gre tudi za obratno razmerje, za nerazu- mevanje "ljudstva". Kakršen koli poseg na Prešernovem trgu bi spro- žil silovite reakcije "konzervatorske javnosti". To potrjujejo tudi tiste pripombe, ki zagovarjajo vzpostavi- tev prejšnjega stanja, vključno s prej- šnjim prometnim režimom. Pri vo- denju postopka prenove bi skratka morali računati na fazno zaostajanje "uveljavljanja vrednot". Primerov za 29 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:14:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 12, 13/1990 to je vcliko, mcd drugim prav v do- sed;! nj i /godovini oblikovanja Pre- šernovega trga. Pri vsem tem seveda několiko iro- nično deluje dějstvo, da ta trg ni vedno nosil Prešernovega imena, da je komaj 40 let, odkar ga je Prešern prev/el od Device Marije. Seveda nas to opozarja na dějstvo, kako ob vsem poudarjanju tradicije, zgodo- vine in vsega, kar je povezano s Prcšcrnovim imenom (3), vendarle neusmiljeno deluje "zgodovínska amnezija" in kako hitro se ljudje, v spremenjenih konselacijah, privadi- jo na nove simbole, jih tudi prev- zamejo in goreče zagovarjajo (4). Prav gotovo so ljudje zamenjavo imena tako hitro sprejeli in pono- tranjili tudi zaradi tega, ker je v ka- toliski ikonografiji - še posebej na Slovenskem, kjer ima čaščcnje Marije dolgo tradicijo - v podobo Device invest irana podobna simbo- lika kot v podobo Franceta Prcšcr- na. Na neki náčin imajo simbolni elementi, ki so vpisani v Prešernovo podobo, povsem ženski značaj. Ljudska podoba Franceta Prešerna predstavlja torej nckaksen "ateisti- em" ekvivalent katoliski podobi Device Marije. Tako mocna simbolna okupiranost trga s Prešernovim imenom pomeni dotočeno osiromašenje, saj so zapo- stavljeni izrazito kvalitetni in raz- nořiki urbani elementi trga, ki imajo vse predispozicije, da z določeno preureditvijo trg pridobi tiste pote- ze, ki ga vzpostavljajo kot dominan- ten socializacijski in komunika- cijski prostor v mestu. V nadaljevanju poglejmo, kako si prebivalci vendarle predstavljajo določene spremembe na trgu. Spek- ter alternativnih predlogov je prav- zaprav zelo ozek. To z drugimi be- sedami pomeni, da vsaj med listimi, ki so se oglasili s pripombami, ob- staja visoka stopnja soglasja. Mogo- če je kdo zaradi tega presenečen, vendar pa gledc na nizko stopnjo diferenciacije slovenské družbě in še zlasti zaradi aktualnih dogodkov (5), těsno povezanih s slovenskim sin- dromom, pravzaprav presenečenja ne more biti. Javno mnenje očitno terja ureditev, ki bo povsem eno/načno in /clo poudarjeno določala oz. označevala slovenskost tega prostora. Od začetka akcije "Slovēnija, moja de- žcla" naprej je najbolj /nan likovni simbol slovenstva postal lipov list, kar je podoben nesporazum, kot se je že enkrat zgodil z jugoslovansko himno. V oběh primerih je neki slovanski simbol postal ekskluziven zgolj za neko podmnožico Slovanov. Kakor koli že, lipa naj bi stala sredi trga in dajala senco slovenskim glavam pa tudi popot nikom, ki bi se ustavili in poseděli pod njo. Ta do- mačijski scenarij se vztrajno po- navlja v mnogih pripombah, meniva pa, da le delno gre zgolj za posne- manje. Analiza pojavljanja tovrstnih predlogov nedvomno potrjujc skle- panje, da se je ista ideja pojavila v mnogih glavah velikokrat in neodvis- no. Kako enoznačen pomen je do- bila lipa v zavěsti Ljubljančanov in drugih Slovencev, pove tudi dějstvo, da skoraj nihče ni čutíl potrebe, da bi posebej utemeljeval svoj predlog. Utemcljitev pri nacionalnih simbo- lih očitno ni potřebná, če pa že ob- staja, poseže v drug ideološki regi- ster, ki je prav tako nacionalno obar- van. T ako nekateri utemeljujejo pos- tavitev lipe tudi s finančnega vidika kot zelo poceni varianto. Skratka, lipaje slovenska in poceni. Podoba, ki jo ljudje investirajo v Prcšcrnov trg je seveda ruralno-domačijska, kar za Ljubljano ni nič posebnega in novega. Novo je le to, da tako iz- razito prevladujc in zastira vse druge možné podobě. Prešercn in lipa sta glavna označevalca, ki konstituirata (pričakovano) podobo Prešernove- ga trga in vzpostavljata zvezo med slovenstvom in ruralnostjo. Kaj slaba tolažba za urbano kulturo tega mes- ta: na najbolj "urbanem" trgu se sre- čujemo z vdorom rurali/ma (6)! Še enkrat naj poudariva, da to ni nič posebnega. Spomnimo se samo na věčno ponavljajoče se kritike sivega betonskega in asfaltnega urbanizma, ki utesnjuje, ne da dihati ipd. V mestu z nadpovprečno visokim od- stotkom zelenih površin in kjer se po petih minutah vožnje iz strogega centra že srečamo z originálními 30 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:14:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZÏV Œ]P^> št. 12, 13/1990 kmcčkimi motivi, kmalu zatem pa sc zna jde mo na travnikih in vgo/dovih, je torej jadikovanje nad betonom in asfaltom zgolj izraz poudarjene "agrikulturne" nostalgie, ki je očitno še vedno bistvena značilnost Slovencev in tudi I jubljančanov. Prcbivalci nasprotujejo predlagani preureditvi Prešcrnovcga trga tudi iz higienističnih in moralnih raz- logov. Očitno so "pijanci" tako moč- na slovenska travma, da izbruhne ob najmanjšcm povodu. Prohibicionis- tična naravnanost nekaterih gre z roko v roki z higienizmom, tj. tistim mišljcnjskim sklopom, ki ga že poz- namo tudi iz drugih analiz urbane idcologije (7). Zlasti je tovrstno raz- mišljanje prisotno pri obravnavah nelegalnih gradenj, predvsem pri ti. črnih gradnjah "nizkega standarda", ki pogosto nimajo elementarnih higienskih standardov. Kljub temu preseneča pojavljanje tovrstnih pri- pomb tudi v konkrétném primeru, ko gre vendarle za popolnoma dru- gačno vsebino. Vcrjetno je interpre- tācijā, da se tudi prcko higienističnih in moralistično-antialkoholičnih pri- pomb javlja odpor do tujega, do mo- tečega, bojazen pred vdorom pro- fane javnosti v "posvečen" prostor. Zaradi tega ga je treba braniti, tj. očistili vsega nehigienskega in ne- moralnega. Skrb za mesto v tem smislu niti ne bi bilo problcmaticna, če jc ne bi spremljala netoleranca do drugačnosti, do drugačnega naćina življcnja, do drugačnih vrednot. Vse to pa jc seveda značilnost prcdur- banih skupnosti, kjer Se ni razlo- čcvanja med javno in privatno sfero. Prešcrnov trg je skratka s svojim sim- bolnim pomenom tako svet kraj, da pri njegovi zaščiti nastopajo podobni mehanizmi kot pri obrambi osebne- ga in privatnega. Zaradi tega bi mo- rali prostor urediti tako, da sc tu ne bi zbirali klošarji, pijanci, še posebej pa bi bilo treba poskrbeti za higieno. Tovrstne pripombe bi lahko uvrstili v bližino tistih, ki izražajo skrb za domačijskost urbanega prostora in vero vanjo, ki so torej nostalgična refleksija neke davne idcalizirane skupnosti. O tej v določeni meri ncurbani oz. nemoderni oricntaciji Slovencev in tudi Ljubljančanov bi bilo primerno več spregovoriti na kakšnem dru em mestu, ker jc očitno cna bistvenih značinosti naše urbane idcologije. Mag. Pavel Cìantar, dipi, soc., mag. Drago Kas, dipi, soc., Fakulteta za sociologijo, polilične vede in novinarstvo, Ljubljana. (1) Spomnimose Sitteja, ki prav nepravilnim ohlikam trga připisuje posebne kvalitete, saj so takśni trgi re/ultat "organske" rasti mesta, ne pa kak&nih velikih reprezentativnih "vladarskih" olcpSevalnih posegov. (2) Odkrila sva samo eno pripombo, v kate ri občan zagovarja postavitev fontane in jo utemeljuje s tem, da bi s tri kot ni kom Prešcren - stopnišče - fontana poudarili Prešerna. (3) Ni nakljuřno, da je razmeroma veliko vpisovalccv pri pomb od loči lo, da jih zapiše v nekakšnih bolj ali manj polo ml jen ih verzíh. Vidcti je. da marsikdo išče delček Prešerna v sebi. (4) 5kveda je res, da je tudi tedaj, ko trg še ni nosil PreSernovega imena, na njem pa je stal njegov spornen i k. ?.e obstajala simbolna iden- tifikācijā med trgom in Prcšernom, vendar vsekakor ni bila nerazdružno povezana s samim imenom trga. (5) Javna ra /pra va je sovpadala z začetkom "afere JanSa - I*orštner - Tasič - Zavrl". (6) Predlagalcev v tem primeru očitno ne moti, da bi ko&ata lipa sredi trga prav tako oz. še bolj /akrivala Prešerna, Plečnika in fraščiškane. (7) Nekateri znaki kažejo, da se bo ta "mišljenjska trad ici ja" vbližnji příhodnosti še okrepila. 31 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:14:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Slikc: Breda Ogorelec Q£]gSD št. 12, 13/1990 LJUBU A NSKJ VODNJAKI Koláž ljubljanskih vodnjakov , živili in suhiĶ je hkrati mikaven in žalostěn. Vrazponu dediščine , polpreteklosti in sodobnosti se kaže naša skrom- nost in nestremljivost, dnevna pragmatičnost , pa tudi zanikniost. Nekateri meščani so pri - províjeni žolčno razpravljati o tem , kako daleč od reke lahko postavimo fontano , manj pa jih moti maloštevilnost fontán; mestnim vandalom tudi simbolni pomen ni ovira ... Hoteli smo opozoriti na me síni okus , na vodo, ki sublintira življenje v mestnem vsakdanjem okolju , na zrcaljenje mestnih podob , na bia - godejni šum , ki omilja hrup, na evokacijo na- ravnega v umet - nem , živ ega v mrtvém. Vladimir Mušič 32 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:14:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms UR BANT IZZIV št. 12,13/1990 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:14:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms