Leto 1892.
745
I
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXT. — Izdan in razposlan dne 26. oktobra 1892.
(Obsega štev. 181.—184.)
181.
Dopustilnica z dné 4. septembra 1892.1.
za lokalno železnico iz Častolovic črez Rychnov v Solnico.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostoljski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimèrski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, salcburSki, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski ; pokneženi grof habsbur ški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je mestna občina Hychnov na Knčžni ^prosila, da bi se ji dalo dopustilo, zgraditi lokalno železnico iz Častolovic črez Rychnov v Solnico ter P° nji vršiti obral, vzvidelo sc Nam je, z ozirom ,la občo korist tega podjetja, imenovani koncesi-
jonarki to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854. (Drž. zak. št 238.), potem zakonov z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229), podeliti takö-le:
§• 1.
Mestni občini Rychnov na Knčžni dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo napraviti kot lokalno železnico od kakega mesta Avstrijske severno-zapadne železnice pri (Jasto-lovicali črez Rychnov in Solnico do Kväsin.
§- 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nasledne ugodnosti:
a)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredi ; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in napösled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
(8lovonl»ch.)
133
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na raz-. prave sodnega postopanja v spornih stvaréh.
b)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in prednostnih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopu-stilu ustrezno opremo, sè začasnicami vred, za vknjiženje zastavne pravice na železnično-knjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo prednostnih zadolžnic, in tako tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na konci prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti, in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samoupravnim združbam ;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice ;
d)	oprostitev od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnin za kupone, in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo petindvajsetih let, računčč od današnjega dné.
§. 3.
Koncesijonarka je dolžna, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej in dokončati jo naj-dalje v poldrugem letu, računeč od današnjega dné. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bo držala gorenjega rokü za gradnjo, dolžna je koncesijonarka dati zagotovilo, položivši kavcijo 5000 gl. v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti, smé se izreči, da je ta položnina zapala.
S- A.
Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarki pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarki dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
§. 5.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö.
Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne na-redbe in obratni predpisi, podani v redu za železnični obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na napravo z ozko raz-tečlno in na znižano maksimalno vozno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda trgovinsko ministerstvo.
§• 6.
Znesek resnične napravne glavnice, v katero se ne smejo vračuniti brezobrestni in nepovratni prispévki, ki jih bo morda dodelila dežela češka, potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem naj veljä to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki so bile med grajenjem res izplačane.
Ako bi po izteku prvega obratnega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne oprave, sméjo se dotični stroški prišteti napravili glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler truje dopustilo, po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava.
§• 7.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce, in to ne samo o potovanji na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanji na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom, nadalje za vojaško stražno krdelo civilnih sodišč dunajskih, za žanda-remstvo, in pa za vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonarka se zavezuje, da bo pristopila k dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripo-maganja z vozili za veče vojaške prenose, nadalje k vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske, in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal
1.	dné junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarko moč in veljavo z dném, ko se po dopuščeni železnici prične obrat.
Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali še le po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarko veljavo in moč, kadar se ji bodo uradoma priznanih.
Te dolžnosti ima koncesijonarka samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na drugotnost te železnice in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in vrste obrata.
Koncesijonarka je dolžna, pri oddaji služeb ozirali se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• 8.
Koncesijonarka je dolžna, vjslučaji mobilizacije in vojske vsak čas brez zahtévka odškodnine usta-
viti obrat v toliko in tako dolgo časa, kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je polrebno za premikanje krdel ali druge vojaške operacije po kaki javni cesti, ki jo rabi železnica.
§• 9.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit b) zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računeč'od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo moč, ako se po krivdi koncesijonarke ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se prestop rokü ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanji železnic.
§. 10.
Koncesijonarka nima pravice, tretjim osebam prepustiti obrat po dopuščeni železnici, ako ji tega državna uprava izrečno ne dovoli.
Državni upravi je pridržana pravica, da smé po dopuščeni železnici sosebno tedaj, kadar bi ta zadobila neposredno zvezo s kako železnico, ki jo morda tedaj obratuje država, obrat na se vzeti ter voditi na račun koncesijonarke ves ostali čas, dokler bo še trajalo dopustilo.
V tem slučaji mora koncesijonarka državni upravi povrniti stroške, ki ji zares nastanejo iz obratovanja in katere bo eventuvalno ustanoviti poprek.
Kako naj se sicer vodi ta obrat, vravnati bo s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarko.
§• H-
Koncesijonarka ima dolžnost, državni upravi na njeno zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, za pri-mérno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati
cele vlake ali posamezne vozove po soporabljani železnici ali posameznih njenih kosih. Ta soporaba naj se vendar vrši samo toliko, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporahljane železnice.
si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kürzi, kateri so se v ravno preteklem polletji na dunajski borzi zaznamovali (notirali) o državnih zadolžnicah enake vrste
Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se po določilih, razglašenih v prilogi C k dopustilnici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Drž. zak. iz leta 1886. na strani 63.
§. ia.
Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po naslednih določilih :
1.	Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
Po spredaj stoječih določilih najdeni poprečni donos naj potemtakem koncesijonarki država kot odškodnino za odkup železnice plačuje v še ostali trajni dobi dopustila v polletnih obrokih, dospeva-jočih vsako leto 30. dné junija in 31. dné decembra.
2. Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni poprečni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega tisti letnini, ki je potrebna za 4 ^odstotno obre-stovanje in za razdolžitev po državni upravi odobrene napravne glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država namesto kon-cesijonarke nâ se prevzame dolžnost, plačevati obre-stovanje in razdolžitev zajma, katerega bo kon-cesijonarka zastran nabave napravne glavnice vzpre-jela pri češki deželni banki.
3.	Državi se pridržuje pravica, da tedaj, kadar se odkup opravi na podstavi poprečnega donosa v zmislu odstavka 1., plača kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil glavnico, enako znesku glavnične, računčč obresti od obresti, po 4'/a od sto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je opravljati po določilih odstavka 1. polletno.
Ako se država odloči to glavnico plačali, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor
4.	Izplačavši odkupnino pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zalöge, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave.
§• 13.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zalog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalögov v obsegu, povedanem v §. 12., št. 4.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 12.), obdrži koncesijonarka last pričuvnega zaloga, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in kar bi imela po obračunih tirjati, potem last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je ona sezidala ali pridobila po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§• H-
Državna uprava ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna oprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških koncesijonarke pošiljanih, kakorkoli se ji vzvldi primerno — prigledovali, da se delo izvaja po projektu in po pogodbi.
Komisar, ki ga morda postavi državna 'uprava, ima tudi pravico, kolikorkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje zastopa, kateri veljâ za načelništvo družbe, in tam ustavljati vse sklepe in naredbe, ki so nasprotni zakonom ali dopustilu, ali pak kvarni
javni koristi; toda v takem slučaji je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se dâ brez odloga ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniškega podjetja ne plačuje koncesijonarka, dokler se dru-gači ne ukrene, nobenega posebnega povračila v državno blagajnico.
Koncesijonarka se odvezuje zaveznosti, izrečenih v §. 89. železničnega obratnega redü z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledé na povračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali pripadnlnsko-uradnem nadzoru, in gledé dolžnosti, da zastonj nabavlja in vzdržuje uradne mestnosti.
§. 15.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile dolžnosti v dopustil-nici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene, pridržuje se državni upravi tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja tâ dopustilnica, in dodeljujoč koncesionarju pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblaslvom, katerih se ^če, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem državno-glavnem in prestolnem mestu dunajskem četrtega dné meseca septembra v letu odrešenja tisoč osem sto devetdesetem in drugem, Našega cesarovanja štiriin-štiridesetem.
IS3.
Dopustilnica z dné 15. septembra 1892.1.
za lokalno železnico iz Kapfenberga v Seebach-Au.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostoljski kralj ogerski, kralj češki dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenj e-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je štajerski deželni odbor zaprosil, da bi se mu dalo dopusttlo, zgraditi lokalno železnico iz Kapfenberga v Seebach-Au ter po nji vršiti obrat, vzvi-delo se Nam je, z ozirom na občo korist tega podjetja, imenovanemu deželnemu odboru to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) kakor tudi na podstavi zakonov z dné 17. junija 1887. I. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak št. 229.) podeliti takö-le:
§• I-
Štajerskemu deželnemu odboru dajemo pravico, zgraditi lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico z ozko raztečino napraviti od postaje Kapfenberg na progi Dunaj-Trst c. k. priv. južne železnice v Seebach-Au na vznožji Seegrabna.
IÄJ Franc Jožef s. r.
Taaffc s. r.	Nteinbacli s. r.
Kacqiieheni s. r.
§.,2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nasledne ugodnosti:
a)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredi; nadalje za vse knjižne vpise na pod-
stavi teh pogodeb in listin, in naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
1.	v to, da se nabavi glavnica in zago-. tovi glavnično obrestovanje in pa obrat od
časa, ko se začne ta obrat;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh.
b)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in prednostnih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopu-stilu ustrezno opremo, sè začasnicami vred, in pa za vknjiženje zastavne pravice na želez-ničnoknjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo prednostnih zadolžnic, in takö tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na konci prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti, in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samoupravnim združbam;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice ;
d)	oprostitev od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi vsakega novega davka, kateri bi sc vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na trideset let, računeč od današnjega dné.
§• 3.
Koncesijonar je dolžan, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej in dokončali jo najdalje v poldrugem letu, računčč od današnjega dné. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bode držal gorenjega roku za gradnjo, dolžen je koncesijonar dati na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno kavcijo v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti, smé se izreči, da je ta položnimi zapala.
Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarju pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarju dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
Z ozirom na državno cesto iz Brucka na Muri v Marijino Celje, katera se bo upotrebljevala za napravo dopuščene železnice, mora se koncesijonar podvreči tistim pogojem, katere bo porazumno z glavnim nadzorstvom avstrijskih železnic predpisalo politično deželno oblastvo kot cestna uprava.
Kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, naj koncesijonar dobi privoljenje tistih, ki so dolžni té ceste vzdržavali, oziroma tistih oblastev in organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico, dajati privolitev v porabo ceste.
§• 5.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja la do-dustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj meréôi zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854. I. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dne 10. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. l.iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö.
Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za železnični obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na napravo z ozko razte-člno in na znižano maksimalno vozno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdd trgovinsko ministerstvo.
§• 6.
Koncesijonarju se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredi posebno delniško družbo,
katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarja.
Izdaja prednostnih zadolžnic, katere se sméjo glasiti samô na avstrijsko veljavo, izključena je toliko in dotle, dokler se njih obrestovanje in raz-dolžitev ne spozna za stalno zagotovljeno po izka-zllih, katera naj preskušuje trgovinsko ministerstvo.
Nasproti pak se koncesijonarju priznava pravica, da izda prednostnih delnic, ki gledé obresto-vanja in razdolžttve imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska, kakor ga ustanovi državna uprava.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, predno nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših lét, ne sme se odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem naj velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po izteku prvega obratnega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi bilo treba pomnožiti obratne oprave, sméjo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obrtnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler traja koncesija, po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava.
Družbina pravila in pa obrazci osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
§• 7.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v lem oziru in pa gledé polajšil potu-
jočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce, in to ne samo o potovanji na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanji na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom, nadalje za vojaško stražno krdelo civilnih sodišč dunajskih, za žandaremstvo, in pa za vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonar se zavezuje, da bo pristopil k dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja oprav-nih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripomaganja z vozili za veče vojaške prenose, dalje k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dné junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesionarja moč in veljavo z dném, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarja veljavo in moč, kadar se mu bodo uradoma priznanih.
Te dolžnosti ima koncesijonar samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na to, da je ta železnica napravljena z ozko razte-čino, in pa na drugotnost te železnice in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in vrste obrata.
Koncesijonar je dolžan, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-stva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§. 8.
Koncesijonar je dolžan, v slučaji mobilizacije in vojske vsak čas brez zahtévka odškodnine ustaviti obrat loliko in tako dolgo časa, kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je potrebno za premikanje krdel ali druge vojaške operacije po kaki javni cesti, ki jo rabi železnica.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računčč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo moč, ako se po krivdi koncesionarja ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se prestop roku ne mogel opravičiti v zmislu §.11. lit. b) zakona o dopuščanji železnic.
§. 10.
Koncesijonar nima pravice, tretjim osebam prepustiti obrat po dopuščeni železnici, ako mu tega državna uprava izrečno ne dovoli.
Državni upravi je pridržana pravica, da smé po preteku 15 let, računčč od dné, katerega se obrat prične, po dopuščeni železnici sosebno tedaj, kadar bi ta zadobila neposredno zvezo s kako železnico, ki jo morda tedaj obratuje država, obrat na se vzeti ter voditi na račun koncesijonarja ves ostali čas, dokler bo še trajalo dopustilo.
Kako naj se vodi ta obrat, vravnati bo s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesionarjem.
§• H-
Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po naslednih določilih:
1.	Da se določi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, ki jih je podjetje imelo v času pred odkupom; po tém se izračuni čisti donos enega leta.
Ako bi bilo v času odkupa preteklo že sedem let, tedaj se pri preračunu poprečnega čistega donosa odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potém se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
2.	Kadar bi pak po določilih 1. odstavka najdeni čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska,
ki je potreben za obrestovanje in počrtežno razdol-žftev zadolžnic štajerskega zajma za deželne železnice, izdanih v dobavo resnične napravne glavnice, tedaj se ta za počrtežno obrestovanje in razdolžitev potrebni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odméro odkupnine.
Če se za podjetje, ki je predmet pričujoče do-pustilnice, sestavi delniška družba, tedaj naj na mesto spredaj oznamenjenega letnega zneska stopi tisti letni znesek, ki je enak letalni, potrebni za obrestovanje in razdolžitev z dovolllom državne uprave izdanih prednostnih zadolžnic, s prišteto tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje delniške, po državni upravi za dopuščeno železnico dovoljene glavnice in za nje razdolžitev v času, dokler traja dopustilo.
3.	Odškodnina, ki jo bode dati, bodi v tem, da se koncesijonarju v še ostali dobi dopustila izplačuje donos v zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedeni letni znešek v poluletnih obrokih 30. dné junija in 31. decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, plačati kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil glavnico, enako znesku glavnične, računčč obresti od obresti, po pet od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno, ali pa vsaj enako nominalnemu znesku zadolžnic štajerskega zajma za deželne železnice, izdanih v dobavo resnične napravne glavnice.
Ce se za podjetje, ki je predmet pričujoče do-pustllnice, sestavi delniška družba, tedaj bodi spredaj omenjeno glavnično plačilo enako znesku prednostnih zadolžnic, katere niso o dobi odkupa po dovoljenem razdolžilnem črteži še razdolžene, pri-števši glavnično, računčč obresti od obresti, po pet od sto na leto diskontovano vrednost onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. poluletno plačevati poleg zneskov, potrebnih za obrestovanje in razdolžitev prednostnih zadolžnic, ali pa vsaj enako nominalnemu znesku dčlniške glavnice, dovoljene po državni upravi.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tern računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno
preteklem polletji na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	lzplačavši odkupnino pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaloge, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilorn državne uprave.
§■ 12.
sarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega. ministerstva, katera naj se dâ brez odloga ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniškega podjetja ne plačuje koncesijonar, dokler se dru-gači ne vkrene, v državno blagajnico nobenega povračila.
Koncesijonar se odvezuje zaveznosti, izrečenih v §. 89. železničnega obratnega redu z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) glede na povračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali pripadnlnsko-uradnem nadzoru, in gledé dolžnosti, da zastonj nabavlja in vzdržuje uradne mestnosti.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zalog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalogo v v obsegu, povedanem v g. 11., št. 5.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (g. 11.), obdrži koncesijonar last pričuvnega zalöga, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in kar bi imel po obračunih tirjati. potèm last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je on sezidal ali pridobil po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§• 13.
Državna uprava ima pravico, prepričati se. je gradnja delih namenu zati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
g. H.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile dolžnosti v dopustil-nici. v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene, pridržuje se državni upravi tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
železnice in pa obratna oprava po vseh I kar se v primerna in trdno narejena, in uka-
Resno opominjaje vsakega, da ne I to, kar ustanavlja tâ dopustilnica, in koncesionarju pravico, zastran izkazne ' htevati vračila pred ^ oblastvom, katerih in skrbno čujejo nad
delaj zoper dodeljujoč Skodé za-
Našimi sodišči, dajemo vsem se tiče, trdno povelje, naj ostro to dopustilnico in vsem,
nji določuje.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških koncesionarja pošiljanih, — kakorkoli se ji vzvidi primerno — prigledovati, da se delo izvaja po projektu in po pogodbi.
V spričalo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikira pečatom, v Našem državnoglavnem in prestolnem mestu dunajskem petnajstega dné meseca septembra v letu odrešenja tisoč osem sto devetdesetem in drugem, Našega cesarovanja štiriin-štiridesetem.
Ako se napravi dčlniška družba, iméj komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-krat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svétu ali drugega zastopa, kateri velja za načel-ništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, ki so nasproti zakonom, dopustllu ali družbenim pravilom, ali pak kvarne javni koristi; toda v takem slučaji je komi-
Franc Jožef s. r.
Taalfe s. r.	Steinbach s. r.
liac(jjiiehen) s. r.
i:;4
( Slovenisch.)
183.
Razpis finančnega ministerstva z dné 16. oktobra 1892. 1.
o vodstvu potrošninskega računa v žganjarnicah, ki so krajno spojene s kako čistilnico za žganje,
katera je proglašena za prosti sklad.
Na podstavi §. 101. v žganjarinskem zakonu z dné 20. junija 1888. 1. (Drž. zak. št. 95.) se po-razumno s kraljevo-ogerskim finančnim minister-stvom ukazuje to-le :
1.	V žganjarnici, krajno spojeni s kako čistil- [ nico za žganje, katera je proglašena za prosti sklad, j naj se sploh ne opravlja knjigam ustrezajoči prenos v žganjarnici narejenega žganja, ki se vklada v mestnosti prostega skladu, ampak alkoholovo množino izdelka žganjarnice, ki se uradno poistini s koncem vsake mesečne zglasilne dobe, postaviti je med prejemke in jo zaračuniti samo v potrošnin-skem računu, ki ga je pisati za žganjarnico; žganje pak, katero se je z vezjo potrošnine prevzelo od zunaj iz drugih žganjarnic ali prostih skladov za žganje, postavili je med prejemke in zaračuniti samo v po-trošninskem računu čistilnice za žganje, katera je proglašena za prosti sklad.
Žganjarnico je takrat šteti za krajno spojeno s čistilnico, proglašeno za prosti sklad, kadar sta obé podjetji v isti skupini poslopij in imata svoje vhode iz skupnega dvorišča.
2.	Pri vsakem odnašanji žganja mora podjetnik, oziroma njegov namestnik v dotičnem zgla-silu povedati, ali hoče žganje odnesti iz žganjarnice ali iz krajno ž njo spojene, za prosti sklad proglašene čistilnice za žganje; na podstavi té povedi naj se potèm opravljeni odnos vknjiži ali v tem ali v drugem izmed obojih potrošninskih računov.
Ob sebi se razume, da se za odnos iz svobodnega skladü ne smé zglasiti veča alkoholova množina, kakor se je vnesla vanj, vštevši na njo pripadajoči usušek.
O žganji, ki dohaja v čiščenje, pisati je ločene računske vpisnike za žganjarnico in za čistilnico žganja, proglašeno za prosti sklad.
3.	Ovedbe o zalogah v podjetjih, o katerih i je govor, opravljati je vselej za obâ obrta skupno.
V ta namen je treba oba potrošninska računa predpisoma skleniti in ovedeti zaloge, kar jih mora po knjigah biti v dotičnih podjetjih. Iz primerjanja vse knjigam ustrezajoče zaloge, ovédene po računu, in vse v resnici tam najdene zaloge se bodo pokazali kaki morebitni prebitki ali ubitki, katere je treba po méri ovédenih, knjigam ustrezajočih zalog zopet porazdeliti na oba računa.
Steinbach s. r.
184.
Ukaz trgovinskega ministra z dné 20. oktobra 1892. I.,
s katerim se v dopolnitev začasnega redu za plovstvo in porečno policijo na Donavi z dné 31. avgusta 1874. I. (Drž. zak. št. 122.) vkrepajo določila za pristajališče v Nussdorfu nad onim mestom, kjer se dunajski vodotok Donave loči od glavne reke.
V	porazumu s c. k. ministertvoma za notranje stvari in poljedelstvo se ukazuje tako-le:
V	posebnih določilih za Dolenje Avstrijsko z ukazom trgovinskega ministerstva z dné 31. avgusta 1874. 1. (Drž. zak. št. 122.) izdanega začasnega redu za plovstvo in porečno policijo na Donavi naj se med poglavje II. „Določila za prevožnjo ladij veslenic in parnic pod mostom črez Donavo v Steinu“ in med dosedanje poglavje 111. „Določila za dunajski vodotok Donave“ vtakne kot bodoče poglavje lil. novo poglavje „Določila za pristajališče v Nussdorfu nad onim mestom, kjer se dunajski vodotok Donave loči od glavne reke“. To novo poglavje obsega nastopno ukazllo:
„Brez dovolila organov za nadziranje reke se na tem pristajališči ne smé v mér rečne širine poleg katere že tam stoječe ladije postavljati še druga ladija. “
Dosedanje poglavje III. postane vslèd tega poglavje IV.
Ta ukaz zadobi moč z dnéin, katerega se razglasi.
Baciiuelioin s. r.