URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 20 Ljubljana, petek 18. julija 1975 Cena 10 dinarjev Leto XXXI 942. Na podlagi 47. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev' sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS. št. 26-234/73) so Predsedstvo Socialistične republike Slovenije, Skupščina SR Slovenije, Ustavno sodišče SR Slovenije, družbenopolitične organizacije v republiki, Gospodarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in republiške samoupravne interesne skupnosti sprejele DRUŽBENI DOGOVOR o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S- tem dogovorom se določajo osnove in merila za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem, ki svojo funkcijo opravljajo v Predsedstvu Socialistične republike Slovenije, Skupščini Socialistične republike Slovenije, Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije, Ustavnem sodišču Socialistične republike Slovenije, družbenopoličnih or_ ganizacijah v republiki. Gospodarski zbornici Slovenije,* Zadružni zvezi Slovenije, republiških upravnih organih in republiških samoupravnih interesnih skupnostih. Podpisniki tega družbenega dogovora dpločijo v svojem statutu oziroma v splošnih aktih katere voljene ali imenovane funkcije zajema ta družbeni dogovor. Delegat in voljeni ali imenovani funkcionar, ki poln delovni čas opravlja delo pri podpisniku tega družbenega dogovora, obdrži lastnost delavca v temeljni organizaciji združenega dela oziroma drugi organizaciji za čas trajanja mandata. Če delegat in voljeni ali imenovani funkcionar del svojega časa opravlja delo pri podpisniku tega družbenega dogovora, ima temeljna organizacija združenega dela oziroma druga organizacija, v kateri ima delegat ali funkcionar lastnost delavca v združenem delu, pravico do povračila sredstev za osebne dohodke in za druga povračila od podpisnika družbenega dogovora za čas. ko delegat oziroma funkcionar dela Pri podpisniku družbenega dogovora, in sicer po sporazumu, ki ga skleneta odpisnik družbenega dogovora In temeljna organizacija združenega dela oziroma dru-Sa organizacija. Na podlagi osnov in meril, ki jih določa ta družbeni dogovor ima delegat oziroma voljeni ali imenovan funkcionar pravico do osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov za profesionalno in neprofesionalno opravljanje funkcije. II. OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČANJE OSEBNIH DOHODKOV 2. člen Pri določanju osnove osebnega dohodka voljenemu ali imenovanemu funkcionarju, ki opravlja delo pri podpisniku družbenega dogovora, podpisniki družbenega dogovora upoštevajo: družbeni pomen funkcije, obseg nalog, delovne izkušnje in druge pogoje, ki so povezani z opravljanjem funkcije. Glede na navedene kriterije se določijo osnove osebnega dohodka: do 4.000 din od 4.000 din do 5.000 din od 5.000 din do 5.900 din od 5.900 din do 6.900 din od 6.900 din do 7.600 din od 7.600 din do 8.200 din od 8.200 din do 9.000 din od 9.000 din do 10.000 din Za dodatno obremenitev pri opravljanju stalne ali začasne funkcije v repdbliki in v organih federacije se lahko prizna voljenemu ali imenovanem^ funkcionarju posebno povečanje osnove osebnega dohodka, ki je določena po prejšnjem odstavku tega člena. Posebno povečanje pa ne more presegati 10°/o njegove osnove osebnega dohodka. , Podpisniki družbenega dogovora bodo s svojimi splošnimf akti konkretneje opredelili kriterije in merila za določitev osnov osebnega dohodka in kriterije za posebno povečanje do 10 %> osnove osebnega dohodka. 3. člen Mesečni osebni dohodek, določen na podlagi 2. člena, se poveča glede na delovno dobo, ki se šteje v pokojninsko dobo: od 1 do 5 let delovne dobe 1 od 5 do 10 let delovne dobe • 2 od 10 do 15 let delovne dobe 4 od 15 do 20 let delovne dobe 6 od 20 do 25 let delovne dobe 8 od 25 do 30 let delovne dobe 10 nad 30 let delovne dobe 12 4. člen Voljeni ali imenovani funkcionar, ki je v zadnjih šestih ali dvanajstih mesecih pred izvolitvijo oziroma imenovanjem prejemal višji osebni dohodek kot se določi po 2. in 3. členu, obdrži dotedanji osebni dohodek. Ta osebni dohodek se ne povečuje toliko časa, dokler višina osebnega dohodka, določena za funkcijo, na katero je razvrščen po določbah 2. člena, ne doseže višine prinešenega osebnega dohodka. ■ 5. člen Voljeni ali Imenovani funkcionar, ki neprofesionalno opravlja katerokoli funkcijo določeno po drugem odstavku 1. člena tega dogovora, lahko prejema mesečno povračilo za opravljanje funkcije v višini do 25 "/o mesečnega osebnega dohodka, določenega za to funkcijo. Ce osebni dohode^ na delovnem mestu in mesečno povračilo za neprofesionalno opravljanje funkcije skupaj ne dosegata višine mesečnega osebnega dohodka, ki je določen s splošnim aktom za profesionalno opravljanje te funkcije, se lahko voljenemu ali, imenovanemu funkcionarju za neprofesionalno opravljanje funkcije prizna razlika do višine mesečnega osebnega dohodka, kot je določena za to funkcijo. 6. člen Ce voljenemu ali imenovanemu funkcionarju ne pripada mesečni osebni dohodek oziroma povračilo osebnega dohodka po določbah 2. oziroma 5. člena, se mu lahko prizna za posebno angažiranost občasna nagrada, ki v enem koledarskem letu ne more presegati dvakratne višine povprečnega mesečnega osebnega dohodka v republiki iz preteklega leta. 7. člen Osnova osebnega dohodka po 2. členu se voljenemu ali imenovanemu funkcionarju usklajuje s postavkami o gibanju osebnih dohodkov predvidenih v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije za posamezno leto. Usklajevanje se opravlja za nazaj ob koncu vsakega polletja, upoštevajoč gibanje družbene produktivnosti dela. osebnih dohodkov v gospodarstvu in življenjskih stroškov. 8. člen Ce ni z zakonom ali drugim splošnim aktom drugače določeno, ima voljena oseba pravico do povračila izgubljenega osebnega dohodka za tisti čas. ko zakadi dela pri podpisniku družbenega dogovora izgubi oseb-nj dohodek na delovnem mestu.' in sicer: ko sodeluje na sejah in delovnih sestankih teles, katerih član je, ali če po naročilu opravlja nalogo, ki terja njegovo prisotnost v kraju, kjer se naloga opravlja. Temeljna organizacija združenega dela oziroma druga organizacija, v kateri voljena osej?a opravlja svoje stalno delo. lahko predloži pristojnemu organu ali organizaciji zahtevek za povračilo izgubljenega osebnega dohodka. Voljeni osebi, ki opravlja svoboden poklic, pripada, nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini povprečnega osebnega dohodka delavca z visoko-Jolsko izobrazbo v družbenih dejavnostih. Voljeni osebi, ki je zasebni kmetovalec, pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini povprečnega osebnega dohodka visokokvalificiranega der lavca s področja kmetijstva. Voljeni osebi, ki je samostojni obrtnik, pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini povprečnega osebnega dohodka visokokvalificiranega de. lavca s področja obrti. Povprečni osebni dohodek za voljeno osebo, navedeno v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena. se ugotovi na podlagi uradnih podatkov Zavoda SR Slovenije za statistiko o teh povprečnih osebnih dohodkih. 9. člen Podpisniki družbenega dogovora bodo zagotovili, da bo nadomestilo osebnega dohodka voljenega ali imenovanega funkcionarja Za čas nezmožnosti za delo do 30 dni določeno v skladu z določbami samoupravnih aktov delovne skupnosti,, kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo. III. POVRAČILA, KI SE OBRAČUNAVAJO V BREME MATERIALNIH STROŠKOV 10. člen Delegatu Skupščine SR Slovenije in članu telesa Skupščine SR Slovenije, ki nima lastnosti delegata in ki ne prejema osebnega dohodka oziroma povračila po določbah 2. in 5. člena tega dogovora, se lahko prizna, kadar sodeluje na sejah zborov ali teles Skupščine SR Slovenije, poleg povračila stroškov za potovanje, še pavšalno povračilo do višine ene dnevnice. S splošnim aktom Skupščine SR .Slovenije se določijo merila za priznanje višine pavšalnega povračila po prvem odstavku tega člena. Pavšalno povračilo in merila za določanje njegove višine v smislu prvega in drugega odstavka tega člena, lahko s svojim splošnim aktom določijo tudi ostali podpisniki tega družbenega dogovora delegatu ali članu komisije oziroiha telesa, ki ne prejema mesečnega osebnega dohodka po določbah 2. in 5/ člena tega dogovora. 11. člen Dnevnice za službeno potovanje in stroški prenočevanja se priznavajo v skladu z določbami samoupravnih aktov delovne skupnosti, kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo. Ce voljeni ali imenovani funkcionar predstavlja organ oziroma organizacijo, se priznajo stroški za prenočevanje. v celoti na podlagi računa. Podpisniki družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo, v svojih splošnih aktih točno opredelili, kdaj funkcionar predstavlja organ ali organizacijo. 12. člen Za službeno potovanje v tujino pripada voljenemu ali imenovanemu funkcionarju povračilo v obliki dnevnice in druga nadomestila ter povračila stroškov po predpisih o izdatkih za službeno potovanje v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške. ' 13. člen Delegat in voljeni ali imenovani funkcionar, ki se udeležuje sej pri podpisnikih tega dogovora, ima pravico do povračila potnih stroškov za prevoz iz kraja stalnega prebivališča in nazaj v višini vozne tarife L razreda vlaka ali avtobusa po uradno objavljenih cenah in do povračila cestnine, kadar uporabi za prevoz lastno vozilo ter do dnevnice^ višini, kot se priznava delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem pri podpisniku družbenega dogovora; ki je sklical sejo. 14. člen Povračilo za uporabo lastnega vozila v službene pamene se določa v skladu z določbami samoupravnih aktov delovne skupnosti, kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo. Pogoje za uporabo lastnega vozila za službene namene določijo podpisniki družbenega dogovora s svojimi splošnimi akti. 15. člen Povračilo zvišanih stroškov za ločeno življenje se priznava v skladu z določbami samoupravnih aktov delovne skupnosti, kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo. Voljeni ali imenovani funkcionar, ki prejema povračilo iz prvega odstavka tega člena, ima pravico do povračila potnih stroškov Iz kraja, kjer opravlja svojo funkcijo, do kraja stalnega prebivališča in nazaj v skladu s 13. členom tega družbenega dogovora štirikrat mesečno. 16. člen Voljeni ali imenovani funkcionar ima pravico do povračila stroškov ob selitvi iz kraja stalnega prebivališča do kraja zaposlitve, po prenehanju funkcije pa od kraja zaposlitve do kraja novega stalnega prebivališča. Podpisniki družbenega dogovora bodo v svojih splošnih aktih točneje opredelili obseg povračila selitvenih stroškov. 17. člen Podpisniki družbenega dogovora soglašajo, da se regres za organizirano družbeno prehrano priznava v skladu z določbami samoupravnih aktov delovne skupnosti. kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo. 13. člen Stroški za prevoz na delo in z dela se .priznavajo v skladu z določbami samoupravnih aktov delovne skupnosti, kjer voljeni ali imenovani funkcionar onravlia svojo stalno funkcijo. IV. OSTALA POVRAČILA 19. člen Podpisniki družbenega dogovora soglašajo, da bodo od osebnih dohodkov voljenih ali imenovanih funkcionarjev odvajali za stanovanjsko izgradnjo toliko, kot določajo samoupravni sporazumi za združevanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo. 20. člen Namenski znesek za izobraževanje se določi v skladu z določbami samoupravnih aktov delovne skupnosti, kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo. 1 21. člen Regres za letni dopust se določi v skladu z določbami samoupravnih aktov delovne skupnosti, kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo. ' ■ 22. člen Voljeni ali imenovani funkcionar ima ob odhodu v pokoj pravico do odpravnine, ki znaša 3-kratni poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Enak znesek gre ob smrti voljenega ali imenovanega funkcionarja njegovi družini. 23. člen Voljenemu ali imenovanemu funkcionarju se izjemoma lahko ob delovnem jubileju prizna nagrada. Podpisniki družbenega dogovora bodo v svojih splošnih aktih točneje' opredelili kriterije in merila ter višino jubilejne nagrade. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24 člen Voljeni ali imenovani, funkcionar, ki prejema osebni dohodek po 2. "in 3. členu tega družbenega do- govora, ima po prenehanju mandata pravico do osebnega dohodka še za dobo 6 mesecev, v izjemnih primerih pa za dobo 1 leta. Podpisniki družbenega dogovora bodo v svojih splošnih aktih točneje določili pogoje, pod katerimi -voljeni ali imenovani funkcionar po prenehanju mandata pridobi pravico do prejemanja osebnega dohodka po prejšnjem odstavku. Ce ima voljeni ali imenovani funkcionar po zako-mu o delu in pravicah republiških poslancev in funkcionarje' ki jim jt prenehala funkcija, pravico do povračila c: onega dohodka in drugih povračil, mu ta pravica :c po omenjenem zakonu. 25. člen Podpisniki družbenega dogovora ne bodo izplačevali nobenih osebnih izdatkov na račun, materialnih stroškov in sredstev skupne porabe, ki niso določeni s tem družbenim dogovorom oziroma, ki niso določeni v samoupravnih aktih delovne skupnosti, kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo. Podpisniki družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo ob izplačilu .osebnih dohodkov po 2. in 3. členu tega dogovora za delegate in voljene ali imenovane funkcionarja v obračunu. izkazali bruto osebni dohodek. z navedbo obračunanih in izplačanih prispevkov iz osebnega dohodka. 26. člen ' Ustanovi se komisija podpisnikov družbenega dogovora. Vsak podpisnik družbenega dogovora delegira v to komisijo po enega delegata. Komisija se konstituira na predlog podpisnikov družbenega dogovora. Po konstituiranju izvoli komisija iz vrst delegatov predsednika in podpredsednika komisije. Komisija se sestaja najmanj 2-krat letno. Seje komisije sklicuje predsednik komisije na lastno pobudo ali na pobudo posameznega podpisnika družbenega dogovora. Naloge komisije so predvsem naslednje: — spremlja Izvajanje tega dogovora in po potrebi predlaga podpisnikom ustrezne ukrepe za njegovo izvajanje; — sprejema predloge podpisnikov za spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovorg; — daje priporočila in mnenja h konkretni višini osebnega dohodka, določenega v skladu z 2. členom tega družbenega dogovora; — daje predloge za usklajevanje splošnih aktov podpisnikov tega dogovora. Podpisniki* družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo komisiji za izvajanje njenih nalog dali na razpolago svoje splošne akte in druge potrgbne podatke. 27. člen Ce komisija podpisnikov družbenega dogovora pri obravnavi in usklajevanju splošnih aktov podpisnikov družbenega dogovora ne doseže soglasje k posameznim določilom, o tem obvesti podpisnike družbenega dogovora. Podpisniki družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo vprašanja, o katerih ni doseženo soglasje. obravnavali in o njih sklepali isti organi, ki so sprejeli .ta družbeni dogovor. . 28. člen Komisija podpisnikov tega dogovora po 26. členu tega družbenega dogovora bo po svojem delegatu so- delovala v republiški komisiji za usklajevanje družbenih dogovorov za voljene in imenovane funkcionarje. Delegat podpisnikov tega družbenega dogovora se mora v republiški komisiji za usklajevanje družbenih dogovorov za voljene ali imenovane funkcionarje zavzemati za uskladitev družbenih dogovorov o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem v občinah, regijah in pravosodju s tem družbenim dogovorom. 29. člen Ta družbeni dogovor velja, ko ga podpiše več kot polovica udeležencev, uporablja pa se od 1. ianUarja ’975 dalje. 30. člen Ko začne veljati ta družbeni dogovor, preneha veljati družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem (Uradni list SRS, št. 18-196/74). St. 115-2/75 Ljubljana, dne 3. marca 1975. Za Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Tone Bole 1. r. Za Skupščino Socialistične republike Slovenije dr. Marijan Brecelj 1. r. Za Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije Marjan Jenko 1. r. Za Zvezo komunistov Slovenije Lojze Briški 1. r. Za Republiško konferenco SZDL Slovenije Edi Klanšek 1. r. Za Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Ivan Iglic .1. r. Za republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije Adolf Arigler f. r. Za Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Ignac Nagode 1. r. Za Republiški odbor Zveze rezervnih voiaških starešin Slovenije Franjo Kranjc 1. r. Za Zvezo Socialistične mladine Slovenije Ljubo Jasnič 1. r. Za Raziskovalno skupnost Slovenije Aleksandra Kornbauser i. r. Za Kulturno skupnost Slovenije ’ Ivo Tavčar 1. r. Zp Izobraževalno skupnost Slovenije Milena Borovac 1. r. Za Zdravstveno skupnost Slovenije Drago Benčina 1. r. Za Zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Vida Rudolf 1. r. Za Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Branimir Kumperščak 1. r. Ža Skupnost starostnega zavarovanja kmetov na območju SR Slovenije Franc Ključevšek 1. r. Za skupnost slovenskih občin Jože Drnovšek 1. r. Za Telesno kulturno skupnost Slovenlj-e Bojan Folak 1. r. Za Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije Rudi Bregar 1. r. Za družbeno pravobranilstvo samoupravljanja SR Slovenije Vinko Kastelic 1. r. Za Zvezo delavskih univerz Slovenije Marjan Lah 1. r. Za Gospodarsko zbornico Slovenije Jož^ Gačnik 1. r. Za Zadružno zvezo Slovenije Andrej Petelin 1. r. 943. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakona ter na podlagi odločitve. sprejete na seji dne 9. julija 1975 izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Neprestani del kazni se odpusti: Peterki (Ivfma) Karlu, se odpusti neprestani del kazni 8 mesecev zapora. Zlat kovu (Vladimirja) Rangelu, se odpusti neprestani del kazni 1 leta in 3 mesecev. 2. člen Kazen strogega zapora se spremeni v kazen zapora, izvršitev zaporne kazni pa pogojno odloži: , Nele (Stanka) Mariji, se kazen 1 leta in 8 mesecev strogega zapora spremeni v kazen 1 leta in 8 mesecev zapora, izvršitev te kazni pa pogojno odloži za dobo 3 let. ' 3. člen izvršitev kazni se pogojno odloži: Jovičič (Dušana) Slavki, se izvršitev kazni 1 leta in 6 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 5 let. St. P 25-1/75 Ljubljana, dne 9. julija 1975. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 944. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73, 37/73 in ia'74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembi odloka o načinu ugotavljanja davčne osnove za zavezance za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela iz negospodarskih dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek na način, ki velja za gospodarske dejavnosti I V odloku o načinu ugotavljanja davčne osnove za zavezance za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela iz negospodarskih dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek na način, ki velja za gospodarske dejavnosti (Uradni list SRS, št. 23-213/73) se v I. točki pod 3. črta besedilo »radijske oddajne in televizijske postaje ter njihovo združenje (914-30)«. II Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa sc od 1. januarja 1975. St. 422-22/72 Ljubljana, dne 3. julija 1975. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije % Podpredsednik Roman Albreht 1. r. 945. Na 'podlagi 22. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8-49/73, 37-315/73 in 13-91/74) izdaja republiški sekretar za finance na predlog službe družbenega knji-govod'tva — centrala za SR Slovenijo ODREDBO o obrazcu za obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1975 1. člen Zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8-49/75, 37-315 73 in 13-91/74). sestavljajo obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po obrazcu in metodologiji za izpolnjevanje obrazca v prilogi, ki je sestavni del te odredbe. 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji -dan'po objavi v Uradnem listu SRS. St. 42-18/72 Ljubljana, dne 30. junija 1975. . Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. OBRAČUN DAVKA IZ DOHODKA TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA (zakon o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela — Uradni list SRS, št. 8-49/73) OD 1. 1. DO___1975 Zap. St. Podatki pu \ ELEMENTI 001 33 CELOTNI DOHODEK % 002 Materialni stroški (11. člen 1. točka ZD) 003 Stroški investicijskega vzdrževanja (11. člen 2. točka ZD) 004 008 009 Amortizacija (11. člen 3. točka ZD) 005 36 Obresti za’ kredite (11. člfen 4. točka ZD) 006 38 Zavarovalne premije (11. člen 4. točka ZD) 007 Osebni dohodki (11. člen 5. točka ZD) 008 Odbitne postavke za pogodbene organizacije združenega dela (11. člen 5. točka ZD) 009 SKUPAJ ODBITNE POSTAVKE PO 11. ČLENU ZD (zap. št. 002 do 008) 0*0 Izredni izdatki (12. člen 1. točka ZD) 1 Ml 42 do 45 Zakonske obveznosti (12. člen 2. točka ZD) 012 Obveznosti iz naslova združevanja sredstev za skupno posloyanje (12. čl. 3. tč. ZD) 013 37 Provizija in druga plačila za bančne storitve (12. člen 4. točka ZD) 014 39 Prispevki in članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim (12. člen 5. točka ZD) 015 Izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov in sredstva za skupno porabo (12. člen 6. točka ZD) 016 ’ 49 Pokritje izgub drugih TOZD (12. člen 7. točka ZD) 017 Del dohodka, ki pripada tujim vlagateljem (13. člen ZD) 018 27 Dohodek dosežen s poslovanjem v tujini-(13. člen ZD) 019 SKUPAJ ODBITNE POSTAVKE PO 12. in 13. ČLENU ZD (za. št. 010 do 018) ZštP Podatki pu ELEMENTI 020 PRISPEVNA OSNOVA (zap. št. 001 manj zap. št. 009 in 019) 021 Vlaganja v izobraževalno skupnost SRS (11. člen zakona o financiranju SIS Uradni list SRS, št. 39/74) 022 PRISPEVNA OSNOVA ZA IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST SRS (zap. št. 020 manj 021) 023 PRISPEVEK ZA IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST SRS ( ®/o od zneska na zap. št. 022) 024 Vlaganja v raziskovalno skupnost SRS (11. člen zakona o financiranju SIS Uradni list SRS, št. 39/74) 025 PRISPEVNA -OSNOVA ZA RAZISKOVALNO SKUP NOST SRS (zap. št. 020 manj 024) 026 PRISPEVEK ZA RAZISKOVALNO SKUPNOST SRS ( °/o od zneska na zap. št. 025) 027 DAVČNA OSNOVA (zap. št. 020 manj 023 in 026) 028 029 030 031 032 033 034 035 036 037 Naložbe v izgradnjo čistilnih naprav (1. točka 8. člena ZS) Združevanje sredstev za potrebe splošnega ljudskega odpora (2. točka 8. člena ZS) Naložbe v kmetijstvu (3. točka 8. člena ZS) Naložbe v opremo raziskovalnih organizacij (4. točka 8. člena ZS) Naložbe v zavarovanje družbenega premoženja (5. točka 8. člena ZS) Naložbe v investicije na manj razvitih območjih SRS (9. člen ZS) Naložbe v investicije na gospodarsko nezadostno razvitih območjih SFRJ (9. členZS) Naložbe v razvoj surovinske industrije (9. člen ZS) Zmanjšanja davčne osnove izvoznikom (10. člen ZS) Del amortizacije po 11. členu ZS 038 • ZMANJŠANJE DAVČNE OSNOVE (zap. št. 028 do 037) 039 ZMANJŠANA DAVČNA OSNOVA (zap. št. 027 manj 038) 040 ZNESEK DAVKA PO 2. ČLENU ZS (6,5 0/o od zneska na zap. št. 039) 041 ZNESEK DAVKA PO 12. ČLENU ZS (6%> od zneska na zap. št. 039) 1 " ■ V 1 " 042 Znižanje davka premogovnikom po 13. Slenu ZS (40 °/o od zneska na zap. št. 040) 043 Znižanje davka založniškim podjetjem po 14. členu ZS (60 o/o od zneska na zap. št. 040 ali 041) 044 Znižanje davka za obveznice federacije 045 SKUPAJ ZNIŽANJA (zap. št. 042 do 044) 046 OBVEZNOST ZA OAVEK (sap. št. 040 ali 041 manj V 046) na dan____‘ Metodologija za izpolnjevanje obrazca 1. Zneski se vnašajo v celih dinarjih s parami. Posamezne postavko temeljijo na določbah: — zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73, 37/73 in 13/74 — v nadaljnjem besedilu ZĐ); — zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74 — v nadaljnjem besedilu ZS); — navodila o tem, kaj se šteje za čistilne naprave za vodo in zrak. za katere se ne plačuje republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 9/75); — obrtnega zakona in pravilnika o vodenju poslovnih knjig, blagajne in skladiščne evidence v pogodbenih organizacijah združenega dela (Uradni list SRS, št. 26/73 in 1/75); — navodila o sredstvih vloženih v zavarovanje družbenega premoženja (Uradni list SRS, št. 15/75); — odloka o podrobnejši opredelitvi nekaterih odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dp-hodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 19/75); — zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni Ust SRS. št. 39/75); — odredbe o metodologiji za izkazovanje,, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS. št. 8/75). Posamezne zneske vnašamo po zaporednih številkah obrazca takole: Zap. št. 001 — Celotni dohodek — vnesemo znesek iz zap. št. 33 obrazca BU ali PU; Zap. St. 002 Zap. št. 003 Zap. št. 004 Zap. št. 005 Zap. št. 006 Zap. ^t. 007 Zap. št. 008 \ — Materialni stroški — vzame se znesek pod zap. št. 16 — vsega porabljena sredstva iz obrazca PU oziroma BU, zmanjšana za: — dejansko obračunane stroške in- - vesticijskega vzdrževanja osnovnih sredstev, evidentirane v razredu 4; — dejansko obračunano amortizacijo, evidentirano v razredu 4; t — dnevnice za potovanja v državi1 in tujini, brez povračil izdatkov za nočnine; — dejansko obračunana povračila za uporabo la stnega vozila v službene namene (kilometrina) evidentirana v razredu 4; , — dejansko obračunana povračila za ločeno življenje, evidentirana v razredu 4; — dejansko obračunan terenski do-. datek, evidentiran v razredu 4; — dejansko obračunani materialni izdatki za strokovno izobraževanje. evidentirani v razredu 4; — izredni izdatki — celotna skupina 73. — Stroški investicijskega vzdrževanja osnovnih ' sredstev — vnesemo dejanski znesek stroškov evidentiranih v razredu 4, vendar največ do višine 60 Vo od zneska zap. št. 004 — amortizacija; — Amortizacija — vnesemo dejanski znesek obračunane amortizacije evidentirane na kontih 420 in 421. toda največ v višini 175 °/o od amortizacije po predpisanih stopnjah. — Obresti Za kredite — vnesemo znesek Evidentiran na zap. št. 036 obrazca BU in PU. — Zavarovalne premije vnesemo znesek evidentiran na zap. št. 038 obrazca BU in PU. — Osebni dohodki — vnesemo znesek izračunan tako, da pomnožimo število 'delavcev izkazano na zap. št. 160 obrazca PU z zneskom 2.600, oziroma 2.850 za rudnike, ki izplačujejo jamski dodatek. Povprečno število pogojno nekvalificiranih delavcev izračunamo po navodilu 3. točke odredbe o metodologiji za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke, objavljene v Uradnem listu SRS. št. 8/75. — Odbitne postavke za .pogodbene organizacije združenega dela: pod to zaporedno številko vnašpmo podatke praviloma le na koncu leta ob zaključnem računu in sicer: — odplačilo ustanoviteljevih vloženih sredstev, po drugem odstavku 30. člena, obrtnega zakona z zap. št. 43 BU oziroma konta 234 pravilnika o vodenju poslovnih knjig, blagajne in skladiščne evidence v pogodbeni organizaciji združenega dela (Uradni list SRS, št. 1/75); — del dohodka, ki pripada ustanovitelju po določbi drugega odstavka 36. člena zakona; osebni dohodek po določbi tretjega odstavka 35. člena zakona, ki pripada ustanovitelju po posebnih dodatnih merilih. Redni osebni dohodek ustanovitelju se obračuna skupno z drugimi pod zap. št. 7 obrazca. — Izredni izdatki — vnesemo seštevek kontov skupine 73 iz zaključnega lista, _ • — Zakonske obveznosti — pod to zaporedno številko vnesemo zneske obračunanih zakonskih obveznosti v višini določeni v 4. členu ZS, toda brez prispevkov za izobraževalno in - raziskovalno skupnost SRS. — Obveznosti iz naslova združevanja sredstev za skupno poslovanje — izkažemo samo del dohodka, ki iz tega naslova pripada domačim pogodbenikom in je izkazan na kontu 234 oziroma ustrezni del izkazan na zap. št. 48 BU. Praviloma se ta odbitna postavka izkaže samo v letnem obračunu. — Provizija in druga plačila za bančne storitve — vnesemo znesek izkazan na zap. št. 37 BU oz. PU. — Prispevki in članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim — vnesemo znesek izkazan na zap. št. 039 obrazca BU oziroma PU. — Izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov in sredstev za skupno porabo. Tu se vnesejo izdatki našteti v 6. in 7. členu ZS' s tem, da se izdatki za regres obračunajo na podlagi' povprečnega števila zaposlenih delavcev obravnavanega razdobja po stanju na koncu meseca in pomnoženo z ustreznim delom zneska za regres. — Pokritje izgub drugih temeljnih organizacij — vnesemo znesek izkazan na zap. št. 049 BU. — Del dohodka, ki pripada tujim vlagateljem — vnesemo znesek izkazan na kontu 235 oziroma ustrezni del zneska izkazanega na zap. št. 048 BU. — Dohodek, ki ga je davčni zavezanec dosegel s poslovanjem v tujini, znesek izkazan na kontu 783 oziroma na zap. št. 27 BU ali PU pod pogojem, da je bil- v tujini že obdavčen. Neobdavčen dohpdek ni odbitna postavka. — Vlaganja v izobraževalno in raziskovalno skupnost SRS — vnesemo znesek vlaganj določen s samoupravnim sporazumom, s splošnim aktom interesne skupnosti ali z Zakonom v Zap. št. 010 Zap. št. 011 Zap. št. 012 ■ Zap. št. 013 Zap. št. 014 Zap. št. 015 Zap. št. 016 Zap. št. 017 Zap. št. 018 Zap. št. 021 in zap. št. 024 Zap. 5t. 028 Zap. §t. 029 Zap. št. 030 Zap. št. 031 Zap. št. 032 Zap. št. 033 Zap. št. 034 . Zap št. 035 Zan.'it. 036 Zap. št. 037 Zap. št. 043 Zap. Št. 044 smislu določbe drugega odstavka 11. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov SIS (Uradni list SRS, št. 39/74). — Naložbe v izgradnjo čistilnih naprav — znesek vlaganj v 1975. letu v naprave po navodilu v Uradnem listu SRS, št. 9/75 v skladu s 1. točko prvega odstavka 8. člena ZS. — Združevanje sredstev za potrebe splošnega ljudskega odpora — vnesemo zhesek določen s predpisom ali s pogodbo z občino po 2. točki prvega odstavka 8. člena ZS. — Naložbe v razvoj kmetijstva — znesek vlaganj po odloku o vlaganjih v kmetijstvo (Uradni list SRS, št. 19/75). • — Naložbe v opremo raziskovalnih organizacij — znesek vlaganj po odloku Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije — samo raziskovalne organizacije. — Naložbe v zavarovanje družbenega premoženja — Pod zap. št. vnesemo znesek vlaganj • v zavarovalno opremo iz lastnih sredstev in znesek v letu 1975 odplačanih anuitet kreditov najetih za financiranje opreme. V letu 1975 najeti in črpani krediti, ki niso še zapadli v odplačilo ne zmanjšujejo davčne osnove. f (Navodilo o sredstvih vloženih v za- * varovanje družbenega premoženja (Uradni list SRŠ, št. 15/75). — Naložbe v investicije na manj razvitih območjih v SR Sloveniji — znesek vlaganj po odloku izvršnega sveta skupščine SRS (Uradni list SRS, št. 19/75). — Naložbe v investicije na gospodarsko nezadostno razvitih območjih v SFR Jugoslaviji — znesek vlaganj po odloku IS skupščine SRS (Uradni list SRS, št. 19/75). — Naložbe v razvoj surovinske indu- strije — znesek vlaganj po navodilu IS skupščine SRS (Uradni list SRS, št. 19'75). • - — Zmanjšanje osnove izvoznikom po 10. členu ZS — znesek izračunan po navodilu 10. člena zap. št. 027 X »/o 100 — Del amortizacije po 11. členu ZS — vnese se znesek obračunane amortizacije, ki presega 175 %> minimalne amortizacije in to samo pri zavezancih iz 11. člena ZS. — Znesek znfeanja davka za založniška podjetja v višini 60°/o je treba usmeriti na konto 970. — Obveznice federacije — se vnese znesek v višini 6°/o nominalne vrednosti nezapadlih in neVnovčenih ob. veznic federacije II. serije iz leta 1974. Zap. št. 046 — Izkaže se tudi v PO. V periodičnem obračunu za januar — junij se podatki za preteklo leto ne izpolnjujejo 946. Podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju cen politično informativnih dnevnikov ter časopisnega papirja, tiska in poštnine za te dnevnike (Uradni list SRS, št. 13/75) so sprejeli po svojih predstavnikih na podlagi 5. člepa družbenega dogovora dne 25. jtmija igfo • SKLEP o cenah dnevnikov v letu 1975 , Točke 1 in 3 ter 6, 8, 9, 10 ter 12 sklepa se objavijo v Uradnem listu SRS in prično veljati osmi dan po objavi. 1, S tem sklepom se določajo: — raven proizvodne cene dnevnikov in njeni1, elementov v letu 1975, — prodajne cene dnevnikov, — razlika med proizvodno in prodajno ceno dnevnikov (iz 7. člena družbenega dogovora), to je znesek subvencije dnevnikom v letu 1975. 3. Ob upoštevanju kriterijev iz prejšnje točke je bila ugotovljena in določena naslednja Čaven elementov cene in skupne proizvodne cene dnevnikov v letu 1975: a) kot cena papirja je upoštevana dosedanja cena, povečana po sporazumu o spremembi zadržanih cen (Uradni Ist SFRJ, št. 23/75) za 26 Vo od 27. 2. 1975 dalje; b) cene tiska iz leta 1974 se povečajo s 1. 1.1975, in sicer: pri Delu za 20,9 °/o pri Dnevniku za 30 °/o in pri Večeru za 21,9 %>; c) poštnina: ( — za naslovljene izvode: dosedanja cena, ki znaša pri Delu 0,1620 din, pri Dnevniku 0,1128 din in pri Večeru 0,10 din za povprečen izvod, se poveča s 1. junijem 1975 na enotno ceno 0,32 din za vsak izvod; — za nenaslovljen izvod: dosedanja cena, ki znaša pri Delu 0,0537 din, pri Dnevniku 0,0432 din in pri Večeru 0,03 din za povprečen izvod, se poveča s 1. junijem 1975 na enotno ceno 0,15 din za vsak izvod; č) dosedanji izdajateljski stroški in storitvei se povečajo s.l.'l. 1975: pri Delu za 22 °/o, pri Dnevniku za 25,5 °/o in pri Večeru za 13,9 °/o; od tega se cene nekomercialnih oglasov (osmrtnice, mali oglasi ter razpisi in objave) povečajo s 1. 1. 1975 linearno pri Delu za 19,5 Vo, pri Dnevniku za 18 V« In pri Večeru za 20 °/o. •Tako je skupna proizvodna cena dnevnikov v letu 1975 višja pri Delu za 29,0%», pri Dnevniku za 29,7*/» in pri Večeru za 23,4 Vo. V izdajateljskih stroških je vštet dogovorjeni 2,3-odstotni ostanek dohodka od celotnega dohodka (prodajne cene) dnevnikov. 6. Podpisniki se dogovore za naslednje cene dnevnikov v prodaji: a) od 1. 1. do 1. 7. 1975: v kolportaži enotng cena za izvod 2 din. mesečna naročnina pa pri Delu 45 din, pri Dnevniku 32 din in pri Večeru 34 din; b) od 1. 7. do 31. 12. 1975: v kolportaži enotna cena 3 din, mesečna naročnina pa pri Delu 55 din ter pri Dnevnikp in Večeru 45 din; tako, da znaša v letu 1975 povprečna cena v prodaji: v kolportaži 2,50 din za izvod,"v mesečni naročnini pa pri Delu 1,967 din, pri Dnevniku 1,519 din in pri Večeru 1,559 dinarjev za izvod. 8. Razlika med proizvodno in skupno prodajno ceno po 7. členu družbenega dogovora znaša: — pri Delu 0,326 din na izvod ali skupaj 8,512.279 dinarjev, — pri Dnevniku 0,123 din na izvod ali skupaj 1,736.214 din, — pri Večeru 0,127 din na izvod ali skupaj 2,049.727 din, pri vseh treh dnevnikih skupaj pa 12,298.220 dinarjev. ♦ 9. Podpisniki ugotavljajo, da je za leto 1975 za subvencioniranje dnevnikov že določen znesek 7,223.960 din. Izvršni svet bo predlagal Skupščini SR Slovenije, da se nezagotovljeni del razlike v znesku 5,074.260 din zagotovi s povečanjem ustrezne postavke v proračunu, oziroma, bo zagotovil ta znesek s prerazporeditvijo sredstev proračuna. 10. Subvencija se bo izplačevala TOZD izdajateljem dnevnikov po trimesečjih sredi vsakega trimesečja. 12. Podpisniki ugotavljajo, da se z uveljavitvijo novih prodajnih cen dnevnikov na podlagi 6, točke tega sklepa preneha uporabljati odlok Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o določitvi naj višjih cen za dnevne informativne liste (Uradni list SRS, št. 26/74). kar je v skladu s točko VIII. odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS št. 6/73, 21/73 in 23/74). , LJUBLJANA 947. Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), 16. člena odloka o pogojih za oddajo in prodajo plina iz Plinarne Ljubljana (Uradni list SRS, št. 6/75), 24., 25. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975 in 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 sprejela SKLEP o soglasju k višini vzdrievalnine za plinomere V 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k višini vzdrževalnine za plinomere, ki znaša 10 din/mesec. 2 Vzdrževalnim) za plinomere bo Plinarna Ljubljana obračunavala v enakih mesečnih zneskih, neodvisno od količine porabljenega plina. . 3 Doseženi dohodek iz naslova mesečne vzdrževalnine za plinomere se mora ločeno evidentirati v internih obračunih Plinarne. \ 4 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRŠ. St. 819/Preds.-75 Ljubljana, dne 26. junija 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. Ini. 1. r. 948. Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen Za- proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljana (Uradni list SRS, št. 22-571/73), 24. člena in 124. člena statuta me. sta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298(74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela 26. junija 1975 In na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 sprejela SKLEP o spremembah in dopolnitvah skiepa o soglasfu k poprečnim cenam plina 1 1. točka sklepa o soglasju k poprečnim cenam plina (Uradni list. SRS, št. 37-788/72 in 28-839/74) se spremeni tako, da se glasi: Komunalni delovni organizaciji Plinarna Ljubljana se daje soglasje k poprečni zmesni ceni plina iz omrežja, ki znaša: — za mestni plin zgornje kalorične vrednosti 4.200 Kcahm3 — za mešani plin zgornje kalorične vrednosti 13.000 Kcal/m3 — za propan-butan zgornje kaloričnp vrednosti 28.000 Kcal/m3 '0,465 din za porabljenih 1000 Kcal. 2 ' Četrta alinea IV. točke se spremeni tako, da se glasi: — za oblikovanje sredstev za razširjeno reprodukcijo bb tekoče evidentirala in izdvajala v svoj poslovni sklad namensko za programske investicije za prodanih 1000 Kcal plina v letu 1975 0,0447 din. 3 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 820/Preds.-75 Ljubljana, dne 26. junija 1975. Predsednik < Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 949. Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz" pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73). 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta- Ljubljane (Uradni list SRS. št. 22-571/73), 24. člena in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298'74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dnp 26. junija 1975 In na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 sprejela SKLEP o spremembah in dopolnitvah sklepa o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije 1 1. točka sklepa o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije (Uradni list SRS, št. 41-805/ 72 in 30-866/74) se spremeni' tako, da se glasi: Komunalni energetiki — podjetju za proizvajanje in prodajo toplotne energije, Se daje soglasje k najvišjim cenam toplote za ogrevanje prostorov in ogrevanje potrošene vode, ki znašajo: — povprečna prodajna cena 264,31 din/Gcal — ogrevanje stanovanjskih prostorov 353,85 din/ Gcal — ogrevanje poslovnih prostorov 274,55 din/Gcal , — ogrevanje potrošene vode na 60“ za gospodinjstvo 15,90 din/m3 — ogrevanje potrošene vode na 60° za ostale potrošnike 20,55 din/m3 Povprečna prodajna cena vključuje povečanje od dosedanje cene za 6.73%>, kar zagotavlja sredstva za razširjeno reprodukcijo v višini 10.40 din/Gcal in 6,57 odstotka za namensko oblikovanje prispevka za razširitev toplotnih kapacitet Toplarne Liubliana v višini 30 din/Gcal na pragu Toplarne. > 2 Četrta alinea III. točke se spremeni tauo, aa -e glasi: — iz dosežene akumulacije po' cenah iz 1. točke tega sklepa mora komunalna delovna organizacija vla. gati v svoj poslovni sklad za razširjeno reprodukcijo 10,40 din od prodane Gcal. ' 3 Zbiranje in uporaba namenskih sredstev v višini 30 din/Gcal na pragu Toplarne se podrobneje uredi s samoupravnim sporazumom, ki ,ga skleneta Toplarna Ujubljana in KEL Ljubljana. Sporazum začne veljati, ko dfista nanj soglasje Interesna skupnost Elektrogospodarstva Slovenije in Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. , 4 Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 821/Preds.-75 Ljubljana, dne 26. junija 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 950. Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogoL jih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73). 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št 22-571/73). 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane /Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane in 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975 in na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 sprejela SKLEP o spremembah in dopolnitvah sklepa o soglasju „ najvišji ceni za uporabo kanalizacije v Ljubljani 1 I. točka sklepa o soglasju k najvišji ceni za uporabo kanalizacije v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 37-787/72 in št. 17-427/74) se spremeni in se glasi: Komunalni delovni organizaciji Kanalizacija, se daje na soglasje k najvišji ceni za uporabo kanalizacije, ki znaša 1,55 din za m3 potrošene vode. 2 Četrta alinea IV. točke se spremeni tako, da se •glasi: — iz dosežene akumulacije, vlaganje v svoj poslovni sklad za razširjeno reprodukcijo od osnovne cene 1,55 din v letu 1975 0,61 din od vsakega m3 Odvedene vode. 3 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS., St. 822/Preds.-75 Ljubljana, dne 26. junija 1975. Predsednik Skupščine mesi£(, Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 951. Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih' ža ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS. št. 6-28/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pr istojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 22-571/73). 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975 in na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1973 sprejela SKLEP o spremembah in dopolnitvah sklepa o soglasju k itajvišji ceni za potrošeno vodo iz Mestnega vodovoda 1 I. točka sklepa o soglasju k najvišji ceni za potrošeno vodo iz mestnega vodovoda (Uradni list SRS, št. 37-786/72 in št. 17-426'74) se spremeni in se glasi: Komunalni delovni organizaciji Mestni vodovod se daje soglasje k najvišji ceni za potrošeno vodo, k* znaša 1,60 din za m3. 2 Četrta alinea IV. točke se spremeni, tako da se glasi: — iz dosežene akumulacije, vlaganje v svoj poslovni sklad za razširjeno reprodukcijo od osnovne cene 1,60 din in sicer v letu 1975 0,44 din od vsakega m3 prodane vode. 3 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 823/Preds.-75 Ljubljana, dne 26. junija 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. BREŽICE 952. Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na podlagi 11. in 13. člena zakona b urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na 41. seji dne 24. ju. nija 1975 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za Šcntlenart v Brežicah 1. Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne predlog spremembe zazidalnega načrta za Sentlenart. 2 V času razgrnitve lahko k osnutku poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na oddelku za gospodarsko upravne zadeve pri SOB Brežice. Javna razgrnitev bo na oddelku za gospodarsko, upravne zadeve vsak delovni dan od 6,00 do 14,00 ure, v sredo pa od 6,00 do 16,00 ure. St. 350-8/75-4/5 Brežice, dne 25. junija 1975. Predsedpik IS Skupščine občine Brežice Ivan Živič 1. r. CELJE 953. .zvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi določb 140. člena statuta občine Celje ter na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), na svoji 42. seji dne 25. junija 1975. sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta »Nova vas stanovanjski coni IX in XI« I Javno se razgrinja predlog zazidalnega načrta »Nova vas, stanovanjski coni IX in XI«, predlog zazidalnega načrta grafično ponazarja projekt, št. 238/74, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje, maja 1975. * II Predlog zazidalnega načrta »Nova yas, stanovanjski coni IX in XI« se javno razgrinja v prostorih oddelka za gradbene in komunalne zadeve SO Celje ter v prostorih KS Dolgo polje. ' , III Predlog zazidalnega načrta »Nova vas, stanovanjski coni IX in XI« se javno razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa. V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlog zazidalnega načrta občani, delovne in druge organizacije. St. 350-10/74-2 Celje, dne 18. junija 1975. Predsednik IS Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. 954. IS SO Celje je na podlagi določb 140. člena statuta SO Celje ter na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na svoji 38. seji dne 28. maja 1975 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga odloka o dopolnitvi zazidalnega načrta OTOK I Javno se razgrinja predlog odloka o dopolnitvi zazidalnega načrta OTOK; predlog odloka o dopolnitvi zazidalnega načrta Otok grafično ponazarja lokacijska dokumentacija št 331/75, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva iz Celja meseca aprila 1975. II • Predlog odloka o dopolnitvi zazidalnega načrta Otok bo javno razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti ćtok in v prostorih oddelka za gradbene in komunalne zadeve občine Celje. III Predlog odloka o dopolnitvi zazidalnega načrta Otok bo razgrnjen za čas 30 dni, računano od dneva objave v Uradnem listu SRS. V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlagano dopolnitev občani, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. St. 350-5/75-2 x Celje, dne 7. julija 1975. Predsednik IS Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. 955. IS SO Celje je na podlagi določb 140. člena statuta SO Celje ter na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na svoji 43. seji dne 2. julija 1975 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga odloka o spremembi zazidalnega načrta Ostrožno I — šolski kompleks I Javno se razgrinja predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta Ostrožno I —šolski kompleks; predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta Ostrožno I — šolski kompleks grafično ponazarja projekt štev. 615/75, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju, meseca junija 1975. II Predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta Ostrožno I — šolski kompleks bo javno razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Ostrožno in prostorih oddelka za gradbene in komunalne zadeve občine Celje. III Predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta Ostrožno I — šolski kompleks bo razgrnjen za čas 30 dni, računano od dneva objave v Uradnem listu SRS. V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlagano dopolnitev občani, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. St., 351-353/75-2 Celje, dne 7. julija 1975. Predsednik IS Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. / CERKNICA 956. Na podlagi 29. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21/70) in 168. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. .julija 1975 sprejela ODLOK o cenah za geodetske storitve v občini Cerknica 1. člen Cene tega odloka se nanašajo na geodetske storitve v zadevah geodetske službe, ki jih izvršuje občinski upravni organ pristojen za geodetske zadeve. 2. člen Cene za storitve iz 1. člena znašajo: din — za terensko delo ura po 70 — za pisarniško delo ura po 60 <— za uro geodetskega risanja 40 — za uro dela figuranta 25 — materialni stroški 150 3. člen Ustvarjeni dohodki iz 2. člena tega odloka se stekajo v finančni načrt uprave SO Cerknica. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Cerknica se pooblašča, da na predlog Geodetske uprave po potrebi spremeni vrednost cene za uro in materialnih stroškov iz 2. člena tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-2/75-1 Cerknica, dne 8. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tornlč, dipl. oec. 4- r 957. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 167. člena statuta občine Cerknica in na podlagi izida referenduma o uvedbi samoprispevka dne 8. in 9. junija 1975 je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. julija 1975 ter družbenopolitičnega zbora dne 7. julija 1975 sprejela ODLOK o uvedbi samoprispevka za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov in telovadnic v občini Cerknica 1. člen Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 8. in 9. junija 1975 se za območje krajevnih skupnosti Begunje. Cerknica, Cajnarje-2il-ce, Grahovo. Nova vas-Bloke in Rakek uvede samoprispevek v denarju za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov in telovadnic. 2. člen Samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. julija 1975 do 30. junija 1980. 3. člen Zavezanci za plačevanje samoprispevka so občani. ki imajo stalno prebivališče na območju krajevnih skupnosti iz 1. člena tega odloka po naslednjih stopnjah: a) — 2 “/o od bruto osebnih dohodkov in nadomestil občani, ki prejemajo osebni dohodek iz združenega dela mesečno, — 2«/o od pokojnin upokojenci b) — kmetijski zavezanci, ki so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva — 1 % od katastrskega dohodka od gozdnih in negozdnih površin tisti, ki so po odloku o davkih občanov občine Cerknica oproščeni plačila davkov — 2%) vsi ostali kmetijski zavezanci c) občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve '— 2% od odmerjenih osnov, ki so podlaga za obračun prispevkov za samoupravne interesne skupnosti in občinskega davka d) manjkajoča sredstva za celotno realizacijo programa solidarnostno združijo delovne organizacije občine Cerknica iz svojega dohodka po posebnem samoupravnem sporazumu e) sredstva Izobraževalne skupnosti in Telesno-kulturne skupnosti se zagotavljajo s krediti ali s solidarnimi sredstvi. 4. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni: — občani, ki imajo osebni dohodek iz’ združenega dela in nadomestil do 1.800 din neto mesečno, — upokojenci, ki prejemajo pokojnino do 1.800 din neto mesečno, ' — kmetijski zavezanci, katerih katastrski dohodek ne presega 800 din. Samoprispevek se tudi ne plačuje od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin, otroških dodatkov, štipendij, nagrad učencev v gospodarstvu ter prejemkov iz naslova odlikovanj in priznanj. 5. člen Sredstva samoprispevka, ki jih združujejo zavezanci iz 3. člena tega odloka se. bodo zbirala na posebnem zbirnem računu pri SDK podružnica Rakek. Vodijo pa se na oddelku za gospodarstvo in finance občine Cerknica. 0. člen Sredstva samoprispevka se obračunavajo in plačujejo ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka in pokojnin. Organizacije združenega dela, ki združujejo sredstva po samoupravnem sporazumu pa po zaključnem računu. Odmera samoprispevka, obračun in izterjava za zavezance od kmetijske dejavnosti in za občane, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, opravlja davčna uprava občine Cerknica na način, kot se odmerjajo davki občanov. 7. člen Osnova za odmero in obračun samoprispevka po tem odloku so dohodki, izplačani in ustvarjeni v času, kot to določa 2. člen tega odloka. 8. člen S sredstvi samoprispevka gospodari odbor za realizacijo programa izgradnje novih šolskih prostorov in telovadnic v občini Cerknica v skladu s sprejetim programom. 9. člen Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njihovo uporabo izvaja SDK, podružnica Rakek kot organ za kontrolo nad uporabo družbenih sredstev. 10. člen Odbor za realizacijo programa izgradnje novih šolskih prostorov in telovadnic v občini Cerknica pri- pravi vsako leto posebej načrt dela, v katerem določi zakaj, in v kolikšni meri se bodo zbrana sredstva iz programa trošila. O zbiranju in porabi sredstev mora odbor tekoče, najmanj enkrat letno, poročati občinski skupščini ter zagotoviti tekoče informiranje preko sredstev javnega obveščanja. 11. člen Za razlago in izvajanje tega odloka je pooblaščen Izvršni svet Skupščine občine Cerknica. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1975 dalje. St. 21-6/75-1 Cerknica, dne 8. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tomič, dipl. oec. 1. r. 958. Na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/ 72), dogovora o politiki stanarin v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 16/75) in na podlagi 168. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. julija 1975 sprejela v ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o delni nadomestitvi stanarin in druei družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu 1. člen V odloku o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 26/73) se spremeni: — Četrti odstavek 5. Člena, — prvi odstavek 7. člena, — tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine. 2. člen V 5. členu se 4. odstavek spremeni tako, da se glasi: Delna nadomestitev 'stanarine lahko znaša največ 800/o višine stanarine. 3. člen V 7. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanaribe, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem točkovnem sistemu ocenjeno do’130 točk. Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica lahko v izjemnih primerih za posameznega upravičenca sklene drugače. a 4. člen V 8. členu se tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine nadomesti z novo tabelo in sicer: Tabela za ugotavljanje znosnih Izdatkov za stanarine v °/o od letnih dohodkov posameznih tipov gospodinjstev za leto 1975 r Dohodkovni razred št. letni dohodek 1 2 din 1 —4.199 2 4.200—8.399 3 8.400—12.599 2,5 4 12.600—16.799 5,0 0,8 5 16.800—20.999 6,8 2,7 6 > 21.000—25.199 9,3 4,1 7 25.200—29.399 9,3 5,3 8 29.400^-33.599 10,3 6,3 9 33.600—37.799 11,2 7,2 10 37.800—41.999 12,0 8,0 11 42.000—46.199 12,7 8,7 12 46.200—50.399 13,3 9,3 13 50.400—54.599 13,0 9,9 14 54.600—58.799 14,5 10,5 15 • 58.800—62.999 15,0 11,0 16 63.000—67.199 15,5 11,5 17 67.200—71.399 15,9 11,9 18 71.400—75.599 16,3 12,3 19 75.600—79.790 16,7 12,7 20 79.800-783.999 , 17,1 13,1 21 84.000—88.199 17,5 13,4 22 88.200—92.399 17,8 13,7 23 92.400—96.599 ' 18,1 14,0 24 96.600—100.799 18,4 14,3 25 100.800—104.999 18,7 14,6 26 / 105.000—109.199 19,0 14,9 27 109.200—113.399 19,3 15,2 28 113.40,0—117.599 19,6 15,5 29 117.600—121.79$ 19,9 . 15,7 30 121.800—125.999 20,1 15,0 Število članov v gospodinjstvu 3- 4 5 6 7 9 */• znosnih izdatkov za stanarine 0,2 1,6 2,8 0,9 3,8 1,8 0,5 ' 4,7 2,7 1,3 0,2 5,5 3,5 2,1 0,9 6,2 4,2 2,8 1,6 0,7 6,8 4,9 3,5 2,3 1,3 0,5 7,4 5,5 4,1 2,9 1,9 1,1 8,0 6,1 4,6 3,5 2,5 1.7 8,5 6,6 5,1 4,0 3,0 2,2 9,0 7,1 5,6 4,5 3,5 2,7 9,4 7,5 6,0 4,9 3,9 / 3,1 9,8 7,9 6,4 5,3 4,3 3,5 10,2 8,3 6,8 5,7 4,7 3,9 10,5 8,7 7,2 6,1 5,1 4,3 10,9 9,0 7,6 6,5 5,4 4,6 n,2 9,3 7,9 6,8 '5,7 4,9 11,5 9,6 8,2 7,1 6,0 5,2 11,8 9,9 8,5 7,4 6,3 5,5 12,1 10,2 8,8 7,7 6,6 5,8 12,3 10,5 9,1 . 8,0 6,9 6,0 12,6 10,8 9,4 8,3 7,2 6,3 12,6 11,0 9,7 8,5 7,4 6,6 13.2 11,3 9,9 8,7 7,7 6,9 13,4 11,5 10,1 8,9 7,9 7,1 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1975 ' dalje. St. 36-16/75-1 Cerknica, dne 8. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tornič, dipl. oec. 1. r. 959. Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), dogovora o politiki stanarin v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 16/75) in na podlagi 168. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na sej zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnost^ dne 8. julija 1975 sprejela ODLOK o določitvi stanarin v občini Cerknica 1. člen Stanarine za območje občine se s 1. julijem 1975 povečajo za 25°/o. 2. člen Osnova za povečanje stanarin po 1. členu je letna stanarina, ki predstavlja 4°/o vrednosti stanovanja, ugotovljene z odlokom o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS. št. 17/73) s tem, da se ne upošteva 6. člen odloka in ostane valorizacijska vrednost točke za leto 1975 nespremenjena, to je 9,50din. 3. člen Sredstva, pridobljena s povečanjem stanarin za stanovanje v družbeni lastnini, ne smejo biti uporabljena za amortizacijo stanovanjskih hiš in stanovani. 4. člen samoupravna stanovanjska skupnost občine Cerk. niča mora z imetniki stanovanjske pravice in etažnimi lastniki skleniti nove stanovanjske pogodbe najkasneje do 31. avgusta 1975. '6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi in plačevanju stanarin na območju Skupščine občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 26/73) in odlok o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami (Glasnik, št. 8/66). 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. iuliia 1975 dalje. St. 36-18/73-1 Cerknica, dne 8. julija 1975. t Predsednik , Skupščine občine Cerknica Slavko Tornič, dipl. oec. 1. r. GROSUPLJE 960. Na podlagi 1., 2., 13. in 19. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1975 sprejela ODLOK o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v' stanovanjskem gospodarstvu I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki obsega delno nadomčsti-tev stanarine, kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini in pogoje za pridobitev pravice do družbene pomoči. S tem odlokom se določajo tudi pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, grajenem z delno pomočjo Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje — enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: SSS — enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu' 2. člgn Družbeno pomoč daje SSS — enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v skladu z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in po določilih tega odloka iz sredstev SSS — enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. „ 3. člen Družbena pomoč se dodeljuje: — investitorjem, ki gradijo najemna stanovanja v družbeni lastnini, — nosilcem stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarin. 4. člen Družbena pomoč je namenjena tistim občanom, katerih dohodki na posameznega člana gospodinjstva ne presegajo višine dohodkov, določene s tem odlokbm in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem odlokom. II. POMOČ OBČANOM ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE 5. člen Delna nadomestitev stanarine je različna in je .odvisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, od velikosti stanovanja, števila članov gospodinjstva in od opremljenosti stanovanja. Pravico do delne nadomestitve imajo nosilci stanovanjske pravice he glede ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini ali v lasti občanov, če izpolnjujejo pogoje po določbah tega odloka. Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada nosilcu stanovanjske pravice. Delna nadomestitev stanarine znaša lahko največ do SO«/« stanarine. 6. člen . \ Do delne nadomestitve stangnne so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinj- t stva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega naslednjega normativa: Število Članov gospodinjstva Površinski normativ v m' 1 do 28 2 do 42 3 do 57 4 do 66 in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 m*. Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko normativ površine poveča do 30 °/o. 7. člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če- uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem točkovalnem sistemu ocenjeno do 130 točk; razen, ko v izjemnih primerih za posameznega upravičenca sklene SSS — enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu drugače. Nosilec stanovanjske pravice, upravičen db delne nadomestitve stanarine, lahko koristi stanovanje iznad standarda. Delna nadomestitev stanarine pa se prizna le od vrednosti standardnega stanovanja. 8. člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je,višina letnega dohodka gospodinjstva glede ha število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli določenih izdatkov za stanarine: Število članov v gospodinjstvu Dohodkovni razred letni dohodek din —4:i99 4.200—8.399 1 8.400—12.599 2,5 12.600—16.799 5,0 16.800—20.999 6,8 21.000—25.199 8,2 25.200—29.399 9,3 29.400—33.599 10,3' 33.600—37.799 11,2 37.800—41.999 12,0 42.000—46.199 12,7 46.200—50.399 13,3 50.400—54.599 13,9 54.600—58.799 14,5 58.800—62.999 15,0 63.000—67.199 15,5 67.200—71.399 15,9 71.400—75.599 16,3 75.600—79.799 16,7 79.800—83.999 17,1 84.000—88.199 17,5 88.200—92.399 17,8 92.400—96.599 18,1 86.600—100.799 18,4 100.800—104.999 18,7 105.000—109.199 19,0 109.200—113.399 19,3 113.400—117.599 19,6 117.600—121.799 19,9 121.800—125.999 20,1 2 3 4 •/0 znosnih izdatkov 0,8 2,7 0,2 4,1 1,6 5,3 2,8 0,9 6,3 3,8 1,8 7,2 4,7 2,7 8,0 5,5 3,5 8,7 6,2 4,2 9,3 6,8 4,9 9,9 7,4 5,5 10,5 8,0 6,1 11,0 8,5 6,6 11,5 9,0 7,1 11,9 9,4 7,5 12,3 9,8 7,9 12,7 10,2 8,3 13,1 10,5 8,7 13,4 10,9 9,0 13,7 11,2 9,3 14,0 11,5 9,6 14,3 11,8 9,9 14,6 12,1 10,2 14,9 12,3 10,5 15,2 12,6 10,8 15,5 12,9 11,0 15,7 13,2 11,3 15,9 13,4 11,5 5 6 7 8 stanarine 0,5 1,3 0,2 2,1 ' 0,9 2,8 1,6 0,7 3,5 2,3 1,3 0,5 4,1 2,9 1,9 1,1 4,6 3,5 2,5 1,7 5,1 4,0 s.o' 2,2 5,6 4.5 .3,5 2,7 6,0 4,9 . 3,9 3,1 6,4 5,3 4,3 3,5 6,8 5,7 4,7 3,9 7,2 6,1 5,1 4,3 7,6 6,5 5,4 4,6 7,9 6,8 5,7 4,9 8,2 7,1 6,0 5,2 8,5 7,4 "6,3 5,5 8,8 7,7 6,6 5,8 9,1 8,0 6,9 6,0 9,4 8,3 7,2 6,3 9,7 8,5 7,4 6,6 9,9 8,7 7,7 6,9 10,1 8,9 7,9 7,1 9. člen Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s 100. , Delna nadomestitev stanarine predstavlja razliko med dejansko stanarino, ki jo plačuje nosilec stanovanjske pravic? in znosno stanarino, izračunano na podlagi 8. in 9. člena. — če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene, — če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, — če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše. 11. člen 10. člen Ne glede na določbe 6., 7. in 8. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih: — če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje v podnajem, Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži pri SSS — enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. januarja za tekoče leto. oziroma v 30. dneh po preselitvi v drugo stanovanje. Zahtevku je treba priložiti: — potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto, — potrdilo o številu članov gospodinjstva, — veljavno stanovanjsko pogodbo, — zapisnik-^o ocenitvi stanovanja. Višina letnih dohodkov nosilca stanovanjske pravice in njegovih gospodinjskih članov se izkaže s potrdilom organizacije iz 3. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 5/72) oziroma skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov njegovega gospodinjstva ter s.pismeno izjavo nosilca stanovanjska pravice o drugih dohodkih, ustvarjenih v preteklem koledarskem letu. Število članov gospodinjstva izkaže nosilec stanovanjske pravice s potrdilom iz registra prebivalstva. Velikost in opremljenost stanovanja ter višino stanarine izkaže nosilec stanovanjske pravice s stanovanjsko pogodbo. 12. člen SSS — enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu mora o zahtevi o delni nadomestitvi stanarine odločiti v roku 30 dni po prejemu zahteve. Pritožbo zoper odločbo SSS — enote za družbeno pomoč 'v stanovanjskem gospodarstvu vložijo nosilci stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe na skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti. O pritožbi zoper odločbo o delni nadomestitvi stanarine odloči skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti oziroma po njej izvoljeni organ v roku 30 dni od dneva prejema pritožbe. Delna nadomestitev za stanarino se odobrava največ za dobo enega leta, štetp od prvega dne v naslednjem mesecu, ko ie bila vložena zahteva. 13. člen f Način izplačevanja delne nadomestitve stanarine določi SSS — enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu s splošnim aktom. Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje, je 20 din mesečno. , Listo upravičencev do subvencije SSS — enota za družbeno liembč v stanovanjskem gospodarstvu javno objavi III. KREDITIRANJE GRADITVE NAJEMNIH STANOVANJ IN POGOJI ZA ODDAJANJE V UPORABO STANOVANJ. ZGRAJENIH S POMOČJO SREDSTEV SSS — ENOTE ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU 14. člen Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vprašanj za potrebe družin in občanov z. nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi, sodeluje SSS — enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu z denarnimi sredstvi pri gradnji najemnih stanovanj. Stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev SSS — enote za družbeno pomoč v stanovanjskem'gospodarstvu, ne sgiejo presegati povprečne gradbene cene in povprečne opremljenosti oziroma povprečnega standarda Stanovanj, ki so predpisani z odlokom ali oblikovani v družbenih dogovorih. Pogoje za pridobitev in, odplačilo posojila za gradnjo najemnih stanovanj določa SSS — enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu s splošnim aktom. ' 15. člen Za stanovanja, katera so zgrajena s pomočjo sred. štev SSS — enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, izdaja dodelitvene odločbe SSS — enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v skladu z njenim splošnim aktom, na podlagi prednostne liste, družinam z nižjimi dohodki, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje nima stanovanja, — da osebni dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presega 50«/o zneska povprečnega osebnega dohodka zaposlenega v SRS na člana družinskega gospodinjstva mesečno za preteklo leto, — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci, ki živijo dalj časa na območju občine. 18. člen \ Ne glede na določilo iz druge alinee 15. člena tega odloka se stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev SSS — enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu oddajajo lahko tudi: — mladim družinam za dobo 5 let, — upokojencem za nedoločen čas, če del sredstev prispeva Republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, — udeležencem NOB. 17. člen I Mlada družina lahko pridobi stanovanje za določen čas, če izpolnjuje poleg pogojev iz 15. in 16. člena tega odloka še naslednje pogoje:’ — da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše, — da organizacija, pri kateri je prosilec zaposlen, jamči, da bo skupno z delavpem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let, Za mlado družino v smislu določil tega odloka se štejeta zakonca, katerih povprečna starost ne presega 32 let. 18. člen Glede na število članov gospodinjstva lahko pridobijo občani z nižjimi dohodki stanovanje po naslednjem normativu: ^ — za eno osebo do 28 m8, — za dve osebi do 42 m2, — za tri osebe do 57 m2, — za štiri osebe do 66 m2 in za vsakega nadaljnjega še do 10 m*. 19. člen Mlade družine in Upokojenci, ki izpolnjujejo pogoje iz 17. člena tega odloka, lahko pridobijo stanovanje po naslednjem normativu: — garsonjero do 28 m2, — enosobno stanovanje do 88 m2 20. člen NatančnejSe pogoje in merila za delitev najemnih stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev SSS — enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu določa poseben pravilnik, ki ga sprejme skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti, soglasje pa da Skupščina občine Grosuplje. IV. KAZENSKE DOLOČBE 21. člen Pravna oseba, ki v potrdilo o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov njegovega gospodinjstva navede neresnične podatke ali neresnične izjave v zvezi z vloženo zahtevo za delno nadomestitev stanarine, se kaznuje po 24. in 25. členu zakona o družbeni pomoči v . stanovanjskem gospodarstvu. Kazni po citiranih določilih izreka pristojni občinski sodnik za prekrške. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Delna nadomestitev stanarine po določbah tega odloka se uvede potem, ko stopi v veljavo dogovor o politiki stanarin v letu 1975. 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 1/73). St. 36-10/75 Grosuplje, dne 26. junija 1975. LENART 961. Po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št.. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. julija 1975 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Lenart za leto 1974 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1974, ki obsega: din a) zaključni račun proračuna občine — dohodki 11.838.911.52 — izdatki . 11,489.342.70 — presežek dohodkov nad • izdatki 349.568,82 b) zaključni račun rezervnega sklada občine' — dohodki 817.650.65 — izdatki . N 0 00 — oresežek dohodkov nad izdatk 817.650.65 2, člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna za leto 1974 v znesku 349.368,82 din se razporedi v: din — rezervni sklad občine Lenart po opravljenem obračunu 1 °/o od doseženih dohodkov proračuna občine Lenart za leto 1974 30.393,65 — sklad opreme upravnega organa SO Lenart 19.175,17 — za delno kritje obveznosti občine Lenart do Cestnega podjetja Maribor po pogodbi št. 104 za asfaltna dela 300.000,00 ,3. člen Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada občine Lenart v znesku 817.650.65 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1975. Predsednik 4- «en Skupščine občine Grosuplje Pregled doSeženih dohodkov in razporeditev do- Janez Lesjak 1. r. hodkov sta zajeta v bilanci o izvršitvi proračuna za leto 1975, ki je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/73-281 Lenart, dne 11. julija 1973. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. / ) PREGLED dohodkov in razporeda dohodkov v bilanci proračuna po zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1974 Predvideno Doseženo St. gl. Razporeditev Predvideno Izvršeno dohodkov Dohodki po planu din namena dohodkov po planu din 1 Davek na dohodek in na- , 03 Kulturno prosvetna vek iz osebnih dohodkov 3,701.000 3,914.953,90 dejavnost 31.000 26.571,15 2 Na premoženje in na % . 04 Socialno skrbstvo 2,154.125 2,099.626,30 dohodek od premoženja 4,265.000 4,189.248,20 05 Zdravstveno varstvo 105.150 77.967,40 3 Takse 430.000 460.297,65 06 Komunalna dejavnost 601.973 601.973,00 5 Dohodki po posebnih 07 Delo državnih organov 5,765.414 5,708.444,50 predpisih — 996,50 08 Narodna obramba 150.000 150.000,00 6 Dohodki organov in drugi 12 Dejavnost krajevne dohodki 10.000 9.036,80 skupnosti ‘ 180.000 180.000,00 7 Dopolnilna sredstva 538.000 543.378,45 13 Dejavnost družbenopoli- 9 Prenesena sredstva ' 02 * Učnih organizacij in društev 520.015 520.015,00 Sredstva iz solidarnost- 14 Negospodarske inve- nega sklada občin 3,405.522 2,721.000,bo sticije 1,578.733 1,028.443,25 15 Gospodarske investicije 418.391 418.391,00 / 16 Gospodarski posegi 354.984 254.307,25 / 17 Proračunske obveznosti / iz prejšnjih let 41.234 41.234,00 18 Rezervni sklad 121.695 86.195,90 19 Nerazporejeni dohodki 326.808 296.173,95 / 12,349.522 1L489.342,70 Presežki dohodkov nad / izdatki — 349.^68,82 Skupaj 12,349.528 11,838.911,52 Skupaj 12.349.522 11,838.911,52 962. Po G. točki 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74). 32. členu zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS. št. 28-170/71) in 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. julija 1975 sprejela ODLOK o določitvi krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij združenega dela, ki morajo ustanoviti organe in enote civilne. zaščite 1. člen Za zaščito in reševanje prebivalstva ter materialnih dobrin določa Skupščina občine Lenart s tem odlokom organe in enote civilne zaščite za delo v miru in vojni. 2. člen Štab in enote civilne zaščite organizirajo naslednje krajevne gkupnosti: 1 2 3 4 5 6 7 1. krajevna skupnost Benedikt, 2. krajevna skupnost Cerkvenjak, 3. krajevna skupnost Gradišče. 4. krajevna skupnost Jurovski dol, 5. krajevna skupnost Lenart, 6. krajevna skupnost Voličina, 7. l^rajevna skupnost Zg. Ščavnica skupaj s krajevno skupnostjo Lokavec. 3. člen Krajevne skupnosti navedene v 2. členu' tega odloka, ustanovijo štab. za civilno zaščito, specializirane ter splošne enote civilne zaščite. Strukturo in številčnost enot določijo krajevne skupnosti z načrtom za civilno zaščito. Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti imenuje konferenca krajevne skupnosti in šteje, najmanj 6 članov. > 4. člen Nalogi Ui, bo v za civilno. zaščito v krajevnih skupnostih so zlasti skrb za izvajanje preventivnih ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi,hudimi nesrečami v miru in v vojni ter organiziranje reševanja ljudi in materialnih dobrin ob naravnih in drugih hudih nesrečah v miru in v vojni. Štabi civilne zaščite v krajevnih skupnostih neposredno vodijo akcijo za zaščito in reševanje na svojem območju v miru in v vojni ali pa delajo po navodilih občinskega štaba civilne zaščite. Po nalogu občinskega štaba sodelujejo tudi v reševalnih akcijah izven svojega območja. 5. člen Delovne in druge organizacije združenega dela, ki zaposlujejo do 150 delavcev, organizirajo štab in splošne enote civilne zaščite. Delovne in druge organizacije združenega dela, ki zaposlujejo preko 150 delavcev, organizirajo štab m specializirane enote civilne zaščite. Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec— Trate oren niz'ra. zaradi posebnosti svojega dela, štab in sprnali/.i; rut enote civilno zaščite za lastno potrebe. 6. člen Katere enote civilne zaščite mora organizirati delovna ali druga organizacija združenega dela iz 5. člena tega odloka za lastne potrebe, določi občinski štab za civilno zaščito. Občinski štab tudi določi katera kra-' jevna skupnost mora ustanoviti splošne enote civilne zaščite po hišnih svetih, ulicah ali skupinah zgradb. 7. člen Občinski štab za civilno zaščito določi delovne in druge organizacije združenega dela, ki morajo ustanoviti specializirane enote civilne zaščite za potrebe občine. , 8. člen Enote civilne zaščite rhedsebojno sodelujejo pri zaščiti in reševanju ob vojnih akcijah in naravnih ter drugih hudih nesrečah v miru, v skladu z načrti ukrepov za civilno zaščito in navodili pristojnih štabov za civilno zaščito. 9. člen Štabi civilne zaščite v krajevnih skupnostih in delovnih ter drugih organizacijah združenega dela usmerjajo delovanje civilne zaščite, izdelujejo načrt ukrepov ilvilne zaščite, skrbijo za samozaščito, usposabljajo svoje enote civilne zaščite in vodijo reševalne akcije na svojem območju. 10. člen Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o dc ločitvi krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij, ki morajo ustanoviti organe in enote, civilne zaščite (Uradni list, SRS, št. 47-922/71 in 10-142/72). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 850-0/12 Lenart, dne 11. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 963. Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74), 61. in 180. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74) in 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. julija 1975 sprejela ODLOK o obveznem fluorograflranju prebivalstva občine Lenart v letu 1975 1. člen zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, bo v letu 1975 obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev občine Lenart, ki so bili rojeni do konca leta 1951, po A, B in D programu. i 2. člen Fluorografiranje je za vse prebivalce občine Lenart brezplačno. Sredstva za kritje stroškov zagotavljata: 1. regionalna zdravstvenu skupnost Maribor za zavarovane osebe za fluorografiranje po A-programu, 2. Skupščina občine Lenart — za nezavarovane prebivalce občine Lenart po A-programu — za izvedbo dodatnih programov B in D za vse prebivalce občine Lenart, — za stroške organizacije in izvedbe celotne flu-orografske akcije. 3. člen Fluorografiranje bo izvajal v času od 18. do vključno 26. avgusta 1975 Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik — epidemiološki oddelek. 4. člen Po izvršenem fluorograflranju se morajo odzvati na kontrolni pregled vsi tisti prebivalci občine Lenart, ki prejmejo poseben poziv pristojne zdravstvene službe. 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Lenart je pooblaščen, da izda natančnejša navodila za izvajanje tega odloka. 6. člen Kdor se ne udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregleda ali kdor ovira izvršitev tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih ukrepov, se kaznuje z denarno kaznijo: — fizična oseba do 1.000 din — odgovorna oseba do 2.000 din — pravna Oseba do 5.000 din 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad--em listu SRS. St. 510-1/64 Lenart, dne 11. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Lena 'v * Božo Tuš 1. r. LJUBLJANA ŠIŠKA ž 964. Na podlagi 64., 155. in 173. člena staiuta oočine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) in 18. člena družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajev^ nih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1975 sprejela ODLOK o ustanovitvi, sestavi in nalogah koordinacijskega odbora za družbeno samozaščito v občini Ljubljana Šiška 1. člen Ustanovi se koordinacijski odbor za družbeno samozaščito v občini Ljubljana Siškh (v nadaljnjem besedilu. koordinacijski odbor). 2. člen Koordinacijski odbor ima 13 do 15 članov, ki jih izvoli občinska skupščina na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Koordinacijski odbor,sestavljajo delegati občinskih zborov, predstavniki, ki jih predlagajo družbenopolitične organizacije v občini: Zveza komunistov, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov, Zveza socialistične mladine in Združenje zveze borcev; predstavnik Občinske gasilske zveze in sveta za ljudsko obrambo občine ter drugi nosilci družbene samozaščite v' občini. Izmed Članov koordinacijskega odbora imenuje občinska skupščina predsednika in namestnika predsednika odbora. K delu koordinacijskega odbora se lahko povabijo tudi drugi nosilci družbene samozaščite v občini. 3. člen Koordinacijski odbor lahko ustanovi za obravn« vanje določenih nalog iz svoje pristojnosti komisije kot delovna telesa. Komisije imajo do 7 članov. Predsednik komisije mora biti član koordinacijskega odbora. 4. člen Koordinacijski odbor zlasti: — skrbi za razvijanje zavesti o varovanju temeljnih vrednot samoupravnega socialističnega sistema, — protičuje varnostne razmere v občini in predlaga ustrezne ukrepe, — stalno spremlja in usklajuje delo voljenih organov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbene samozaščite, — predlaga ukrepe za izpopolnitev družbene samozaščite v občini, — obravnava predloge odlokov ir» drugih aktov skupščine, temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti s tega področja, — daje predloge za pravno urejanje zadev s področja družbene samozaščite, — po lastni presoji pošilja predloge pristojnim telesom skupščine in drugim organom, — obravnava posamezne zadeve in ukrepa pri pristojnih organih, da se izvršijo. Razen tega izvaja koordinacijski odbor tudi druge ukrepe za utrjevanje in razvijanje družbene samozaščite v občini v skladu s statutom in družbenim dogovorom o družbeni samozaščiti v občini Ljubljana Šiška. f 5. člen Razen nalog iz prejšnjega člena obravnava koordinacijski odbor tudi problematiko dela sodišč, javnega tožilstva, javnega pravobranilstva, samoupravnega pravobranilca, sodnikov za prekrške in Postaje milice Ljubljana Šiška. 6. člen Za opravljanje zadev iz svpje pristojnosti ima koordinacijski odbor pravico zahtevati od nosilcev družbene samozaščite v občini poročila in podatke, ki so potrebni za njegovo delo. Koordinacijski odbor daje nosilcem družbene samozaščite v občini strokovno pomoč s tega področja. 7. člen ( Administrativna, tehnična in strokovna dela opravlja za koordinacijski odbor ustrezna služba uprave Skupščine občine Ljubljana šiška. 8. člen Koordinacijski odbor je za svoje delo odgovoren skupščini občine in ji je dolžan poročati o svojem delu. 9. 'člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. l/A-020-010/75 Ljubljana, dne 26. junija 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. 965. Na podlagi 6. in 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1975 sprejela ODLOK o urejanju karejev 5 in 8 zazidalnega otoka ŠIVI 1 (industrijsko-servisna cona ob kamniški progi) na podlagi detajlne urbanistično-tehnične dokumentacije , 1. člen Da' se omogoči hitra in smotrna pozidava karejev 6 in 8 zazidalnega otoka ŠM 1 (industrij sko-servisna cona ob kamniški progi) se ta dva kareja urejata na podlagi detajlne urbanistično-tehnične dokumentacije, ki se izdela v skladu z urbanističnimi osnovami za območje zazidalnih otokov ŠP 2 in SM 1, izdelanimi pod šifro projekta 1042'68 v oktobru 1968, 1308/70 v juliju 1970 in 2028/75 v juniju 1975 pri Ljubljanskem urbanističnem Zavodu; te urbanistične osnove v detajlu grafično in tehnično ponazarjajo urbanistični načrt mesta Ljubljane za to območje. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška se pooblašča, da potrdi urbanistične osnove za kare 8 zazidalnega otoka ŠM 1. 2. člen Lokacijska dovoljenja za kareje, navedena v 1. členu, se smejo izdajati potem, ko Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška izda sklep o skladnosti-detajlne urbanistično-tehnične dokumentacije za to območje z urbanističnim načrtom mesta Ljubljane. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. l/A-330-022/73 Ljubljana, dne 26. junija 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. 966. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem-planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 59. seji dne 3. junija 1975 sprejel . SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta VP 218/1 Vodice Megrad * 1 Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta za proizvodno cono ŠP 218 Vodice. 2 Predlog zazidalnega načrta Sp 218/1 je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro projekta 1979 v maju 1975. 3 Gradivo bo javno razgrnjeno v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška in na krajevni skupnosti Vodice od 21. julija 1975 do 19. avgusta 1975. St. 350-013/75. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 967. Na podlagi 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-v Rudnik in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. junija 1975 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnlk za leto 1974 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1974, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: din — dohodke • 62,294.367,90 — izdatke 62,228.623,65 — presežek dohodkov nad izdatki 65.744,25 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 65.744,25 din se prenese na prehodni račun za zbiranje sredstev za solidarnostno prelivanje med proračuni SRS v skladu z družbenim dogovorom o splošni porabi v SR Sloveniji za leto 1974. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: din — dohodkov 1,194.965,79 — izdatkov 100.000,00 — presežek dohodkov nad izdatki 1,094.965,79 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 1,094.965,79 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1975. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 400-37/75 Ljubljana, dne 24. junija 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r. Pregled izvršitve dohodkov in razporeditve dohodkov proračuna Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik sa leto 1974 Vrsta dohodka Dohodki Dokončni plan 1974 Doseženo Vi 1 Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov 37,130.000,00 37,144.992,00 100,00 2 Prometni davek, davek od premoženja in ha ♦ dohodke od premoženja 22,350.000,00 22,449.762,85 100,45 , 3 Takse 424.000,00 411.388,10 97,02 6 Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 577.000.00 540,424,95 93,66 7 Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti 1,747.800,00 1,747.800,00 100,00 Skupaj 62,228.800,00 62,294.367,90 100,10 namem» Razpored dohodkov Dokončni plan 1974 IzvrSeno Vi 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 14,340.670,00 14,340.657,60 100,00 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in \ društev 2,803.100,00 2,807.671,00 100,16 04 Negospodarske investicije 16,329.400,00 16,329.113,70 100,00 08 Socialno skrbstvo 10,778.800,00 10,773.749,00 99,95 09 Zdravstveno varstvo 2,194.900,00 2,194.878,75 100,00 10 Komunalna dejavnost 8,090.450,00 8,090,447,90 100,00 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 4,096.000,00 4,096.000,00 100,00 16 Investicije v gospodarstvu 764.000,00 764.000,00 100,00 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 2,202.262,00 2.202.262,00 100,00 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 629.218,00 ' 629.843,70 100,09 Skupaj 62,228.800,00 62,228.623,65 100,00 r>™uwi£k dohodkov nad izdatki 62,228.800,00 66.744,25 62,294.367,90 968. i'Ia podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12-195/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. junija 1975 sprejela ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-103 III. faza A — Murgle 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za del območja zazidalnega otoka VS-103 III. faza A-Murgle, ki sta ga izdelala Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 1962/73 v februarju 1973 in Ambient pod št. 115 v juniju 1974. 2. člen Faza III. A-Murgle obsega območje med Cesto v Mestni log na severu, II. fazo Murgel oz. območje Veterinarskega zavoda Slovenije na vzhodu, zaščitenimi površinami za avtocestni sistem ob Malem grabnu na jugu in predvidenim podaljškom Koprske ulice na zahodu. 3. člen Zazidalni načrt obsega programski in tr.hnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 4. člen Zazidalni načrt je stalno (na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnosti pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta, ki je sprejčt s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skunščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 6. člen Lokacijska dovoljenja za objekte se smejo izdajati potem, ko bo zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-23/75 Ljubljana, dne 24. junija 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 969. Na podlagi 15. in 16. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je sprejela Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. junija 1975 ODLOK o ugotovitvi splošnega interesa gradnje avto ceste A 1 v odseku Dolgi most—Vrhnika na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Cestni odsek avtoceste A 1 na relaciji Dolgi most— Vrhnika, katerega modernizacijo izvaja kot investitor Republiška skupnost za ceste v Ljubljani na podlagi zakona o modernizaciji ceste: državna meja Šentilj— Maribor—Cel j e—L j ubl j ana—Postoj na—državna mej a pri Novi Gorici (Uradni list SRS, št. 9/69) je investicijski objekt, katerega izgradnja je v splošnem interesu. 2. člen S tem odlokom je ugotovljen splošni interes za gradnjo navedenega investicijskega objekta na zemljiščih v k. o. Dobrova in k. o. Brezovica, ki so po glavnem projektu in ustreznih katastrskih načrtih predvidena za razlastitev oziroma prisilni prends pravice uporabe. 3.. člen Območje iz prejšnjega člena - ponazarja grafični prikaz v merilu 1 :2880. ki ga je izdelal »Projekt nizke zgradbe« Ljubljana aprila 1970 in je sestavni del tega odloka. 4. člen Za izvajanje tega odloka je zadolžen oddelek za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 5. člen • Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ' St. 464-44/75 Ljubljana, dne 24. junija 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 970. Na podlagi 187. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. in 24. junija 1975 sprejela . ODLOK o občinskih upravnih organih 1. člen Za 0‘pravljanje strokovnih upravnih in drugih zadev iz občinske,pristojnosti ter za opravljanje organi-zacijsko-tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občin- ske skupščine in njenih zborotf ter izvršnega sveta ima Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik uoravne organe. Upravni organi so: — temeljni upravni organi — drugi upravni organi r 2. člen Temeljni upravni orgarii so: 1. oddelek za gospodarstvo 2. oddelek za gradbene in komunalne zadeve 3. oddelek za družbene službe in splošne zadeve 4. davčna uprava Drugi upravni organi so: 1. sekretariat skupščine 2. sekretariat izvršnega sveta 3. kadrovska služba 3. člen Upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil: — izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta, ter skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo njihovo izvrševanje in izvajajo določeno politiko, — odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte, — spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, — pripravljajo predpise in druge splošne akte in opraivljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta in drugih organov in teles skupščine, — opravljajo druge naloge, ki spadajo ,v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih spldš- niln nWrw 4. člen Oddelek za gospodarstvo: — spremlja in proučuje stanje in razvoj na področju gospodarstva, sodeluje pri izdelavi kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih družbenih načrtov, — zbira, ureja in obdeluje razno statistično dokumentacijo, — spremlja investicijska, integracijska in stabilizacijska gibanja, — odloča o upravnih stvareh s svojega delovnega področja, — sodeluje in se povezuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja gospodarstva, — opravlja vse upravne, strokovne in druge naloge s področja financ in proračuna, — spremlja in analizira izvajanje določil družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o skupni in splošni porabi. • 5. člen Oddelek za gradbene in komunalne zadeve. — opravlja vse upravne, strokovne in druge naloge s področja urbanizma, gradbeništva in komunalnega ter stanovanjskega gospodarstva — skrbi za izdelavo in sprejetje urbanistične dokumentacije in v zvezi s tem sodeluje z vsemi pristojnimi upravnimi in strokovnimi organi in organizacijami, ^ — opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja premoženjsko pravnih zadev, — skrbi za razvoj komunalnega in stanovanjskega gospodarstva v občini, — sodeluje in se povezuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s svojega delovnega področja. 6. člen Oddelek za družbene službe in splošne zadeve: — opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja zdravstva in socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture ter varstva borcev in invalidov NOV, — sodeluje in se povezuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s teh področij, — sodeluje s krajevnimi skupnostmi in spremlja njihovo delo, — opravlja zadeve, ki imajo skupen pomen za vse upravne organe in opravlja administrativno tehnična opravila ter zagotavlja nemoteno poslovanje upravnih organov, izvršnega sveta in skupščine, — sodeluje in se povezuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s svojega delovnega področja, — opravlja druge upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov. 7. člen Davčna uprava opravlja upravne, strokovne, inšpekcijske in druge naloge s področja odmere, kontrole in izterjave prispevkov, davkov in taks, za katere je pp predpisih pristojen upravni organ občinske skupščine. 8. člen Sekretariat skupščine: — skrbi za pripravo sej občinske skupščine in njenih zborov ter pri tem sodeluje z delegacijami in konferencami delegacij temeljnih samoupravnih organizam cij oz. skupnosti, delegacijami krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora ter skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti. — vodi sku{5ščinsko dokumentacijo, — zbira, pripravlja in strokovno obdeluje gradivo za svet za ljudsko obrambo in opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe, — opravlja administrativno tehnična opravila za skupine delegatov, ki pošiljajo delegate v zbor občin mesta Ljubljane in Skupščine SRS in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SRS. 9. člen Sekretariat izvršnega sveta: / — skrbi za pripravo sej izvršnega sveta, — zbira gradivo za seje izvršnega sveta in pri tem sodeluje s temeljnimi in drugimi upravnimi organi, s stalnimi in občasnimi delovnimi telesi izvršnega sveta in občinske skupščine, — skrbi za zakonitost osnutkov predpisov in drugih aktov, ki jih predlagajo za seje izvršnega sveta in seje občinske skupščine in njenih zborov upravni organi ter drugi organi in organizacije. 10. člen Kadrovska služba: — spremlja In analizira izvrševanje družbeneaa dogovora o kadrovski politiki in družbenega dogovora o štipendiranju ter pripravlja predloge sprememb teh aktov, , — vodi evidenco in pripravlja analize stanja vodilnih in vodstvenih kadrov ter individualnih poslovodnih organov v organizacijah združenega dela, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena, — v skladu z zakonom pripravlja predloge za imenovanje paritetnih razpisnih komisij za imenovanje individualnih in kolegijskih poslovodnih organov v or-i ganizacijah združenega dela. 11. člen Temeljni upravni organ vodi načelnik, službo voui vodja službe, sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, sekretariat izvršnega sveta- pa sekretar izvršnega sveta. Načelnike in sekretarja skupščine imenuje občinska skupščina, vodjo službe in Sekretarja izvršnega sveta pa izvršni svet. 12. člen Predstojnik občinskega upravnega organa samostojno: — organizira in vodi delo v okviru delovnega področja upravnega organa, — daje delavcem navodila za delo, — izvršuje pravice S področja disciplinske odgovornosti delavcev, ki so mu dane po zakonu, — odloča o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v mejah zakonskih pooblastil, — odloča o drugih vprašanjih, za katera je to do- ločeno z zakonom ali splošnim aktom unravnih organov. • 13. člen Delovni ljudje v upravnih organih v soglasju s predstojnikom: — odločajo o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. kadar je to z zakonom ali s splošnim aktom upravnih organov tako določeno, — skrbijo za strokovno izpopolnjevanje delavcev, za zboljšanje organizacije dela ,ter za zboljšanje svojih delovnih pogojev, — odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov v upravnih organih, kadar je to z zakonom ali s splošnim aktom organa tako določeno. 14. člen Delovni ljudje v upravnih organih v soglasju z izvršnim svetom: — sprejemajo splošne akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, o delitvi sredstev. upravnih organov in o osebnih dohodkih, o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter druge splošne akte, s katerimi se urejajo notranji odnosi v upravnem organu, • — sprejemajo finančni načrt in zaključni račun upravnih Organov, — sprejemajo delovne programe upravnih organov. 15. člen Dejovni ljudje v upravnih organih samostojno: — urejajo uporabo sredstev skupne porabe in odločajo o uporabi teh sredstev, — volijo in odpoklicujejo člane sveta delovne skupnosti, — odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov v upravnih organih, kadar je to z zakonom ali s splošnim aktom upravnih organov tako določeno. 16. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati odlok o organizaciji upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Glasnik, .št. 15/68). odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Glasnik, št. 15/68) in odlok o razmejitvi pravic samoupravljanja v upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik (Glasnik, št. 49/65). St. 021-21/75 Ljubljana, dne 24. junija 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 971. Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št, 39/74) in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. junija 1975 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odlokov o ustanovitvi skladov občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. čjen Odlok o komunalnem skladu (Glasnik, št. 36/71, 75/62, 63/64) preneha veljati z 31. XII. 1975. Sredstva, pravice in obveznosti komunalnega sklada se prenesejo na posebno delovno organizacijo, ki bo ustanovljena kot organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnosti posebnega družbenega pomena. Organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka mora biti ustanovljena do 31. XII. 1975. 2. člen Odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva (Uradni list SRS, št. 6/70) preneha veljati z 31. XII. 1975. Sredstva, pravice in obveznosti sklada za pospeševanje kmetijstva se prenesejo na ustrezno samoupravno interesno skupnost. 3. člen Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni Ust SRS, št. 48/72) preneha veljati. Sredstva, pravice in obveznosti sklada stavbnih zemljišč se- prenesejo na ustrezno samoupravno interesno skupnost. 4. člen Odlok o ustanovitvi sklada za razvoj obrti, trgovine, gostinstva in turizma (Glasnik, št. 22/65, 27/66, 15/68) preneha veljati. Sredstva, pravice in obveznosti sklada za razvoj obrti, trgovine, gostinstva in turizma se prenesejo na ustrezno samoupravno interesno skupnost. 5. člen Odlok o preživninskem • varstvu kmetov (Glasnik, St. 20/65) preneha veljati. Sredstva, pravice in obveznosti sklada za preživninsko varstvo kmetov se prenesejo na ustrezno samoupravno interesno skupnost. 6. člen Odlok o skladu za negospodarske investicije (Glasnik, žt. 20/65) preneha veljati. Sredstva, pravice in obveznosti sklada za negospodarske investicije se prenesejo na ustrezno samoupravno interesno skupnost. 7. člen Upravni odbor komunalnega sklada in upravni odbor za pospeševanje kmetijstva poslujeta do prenosa sredstev, pravic in obveznosti skladov po tem odloku. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-36/75 Ljubljana, dne 24. junija 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. LOGATEC 972. Skupščina občine Logatec je na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 135. člena statuta občine Logatec na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1975 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1974 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Logatec in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1974. ki ju je pregledala strokovna komisija občinske skupščine. 2. člen * Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje: mn — obremenitve 8,356.037,30 — plačila 5,265.048,35 — odpise „ 83.146,25 — zaostanek na dan 31. XII. 1974 1.007.842,70 Zaključni račun prispevka za starostno zavarova- nje kmetov obsega: din — obremenitve 508.763,50 — plačila 470.097,70 — odpisi 1.470.00 — zaostanek na dan 31. XII. 1974 37.195,80 3. člen Zaključna računa obsegata: hnanco, oruto ouanco in pregled dolgov ih preplačil (saldo bilanco) zavezancev. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-4/75 T.mzateo. dne 26. iunija 1975. / Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. 973. Skupščina občine Logatec je na podlagi IV. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 6/73, 21/73, 5/75), 6. točke odloka o načinu in oblikovanju rabatov in marž v prometu blaga na debelo in drobno (Uradni list SFRJ, št. 39/74) in 144. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1975 sprejela ODLOK o določitvi najvišje stopnje marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno 1. člen V prodaji na drobno smejo organizacije združenega dela in druge organizacije, ki se ukvarjajo s prometom prehrambenih proizvodov zaračunati maržo na nabavno ceno po naslednjih najvišjih stopnjah: — rastlinske maščobe (margarina) rastlinska mast 1,60 din/kg — riž, zdrob in moka vseh vrst razen pšenične moke, testenine, kavovine (sladna kava, mleta kavovina), cikorija, jedilna sol, kis; 14°/o — zelenjavne predelave in konzerve, zelenjavni sokovi, kislo zelje, zmrznjena zelenjava ipd., — predelave sadja in konzerve, sirupi, sokovi, marmelade, džemi, kompoti, sušeno in kandirano sadje, — ribje predelave, sušene, soljene, prekajene, marinirane ribe, ribje konzerve, ribje paštete in antipaste z zelenjavo in brez, — med, medica, — bučno, olivno olje, olje iz koruznih klic, oljne repice, ricinovo olje, — prava kava; 15®/# — brezalkoholne pijače naravne in umetne, mineralna voda, — naravne alkoholne pijače, prirodna vina ter žganja, — pivo, — škrob in izdelki iz škroba, dekstrini, glutedn, pudingi, — kvas, — čaji vseh vrst; 18®/# — sveža zelenjava, sadje in povrtnina, — delikatese iz zelenjave (gorčica, antipaste, majoneza), — jušni koncentrati, — bonboni (trdi. polnjeni, žele. idr.), slaščice, — kakao proizvodi (kakao, čokolada vseh vrst vklj. polnjena, desert ipd.), — konditorski proizvodi iz moke (keksi, pecivo, krekerji, vatli ipd.); 20*/* — likerji vseh vrst, — močne alkoholne pijače (rum, konjak, vodka itd.), — umetna vina (vermuth, porto, malaga ipd., peneča vina), — začimbe (domače in uvožene); 25 Vo — ostala' živila za katera z drugimi veljavnimi predpisi ali samoupravnimi sporazumi oziroma družbenimi dogovori ni določena višina marže. 17°/» 2. člen . Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. 3. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o najvišji ravni cen in maržah v .prometu na drobno za določene živilske, proizvode (Uradni list SRS, št. 13/70). St. 010-6/75 Logatec, dne 26. junija 1975. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. SEVNICA ' 974. Na podlagi 9. in 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS. št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. julija 1975 sprejela ODLOK o priznanjih občine Sevnica 1. člen S tem odlokom se uvajajo priznanja občine Sevnica ter določajo pogoji in postopek za podelitev priznanj. 2. člen "Priznanja občine Sevnica se podeljujejp posameznikom, temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, društvom in drugim organizacijam za uspehe, ki imajo pomen za napredek in ugled občine Sevnica na samoupravnem, političnem, gospodarskem, prosvetnem, kulturnem, znanstvenem, telesnokulturnem in drugih področjih. 3. člen Priznanja občine Sevnica so: — grb občine Sevnica, — zlato priznanje Dušana Kvedra-Tomaža in — bronasto priznanje Dušana Kvedra-Tomaža. Oblika priznanj občine Sevnica je določena v pravilniku iz 2. odstavka 5. člena tega odloka. Hkrati s priznanjem Dušana Kvedra-Tomaža se podeli tudi diploma o priznanju. 4. člen Na predlog komisije za odlikovanja podeli Skupščina občine Sevnica — za trajne dosežke na področjih iz 2. člena tega odloka vsako leto praviloma ob občinskem prazniku en grb občine Sevnica in — občasno ob pomeipbnih dosežkih, jubilejih ali ob občinskem prazniku največ 3 zlata priznanja Dušana Kvedra-Tomaža. Bronasto priznanje Dušana Kvedra-Tomaža podeljuje predsednik Skupščine občine Sevnica po sklepu komisije za odlikovanja Skupščine občine Sevnica ob posebnih priložnostih za 'pomembne dosežke na področjih iz 2. člena tega odloka. 5. člen , Obrazloženo pobudo za podelitev priznanja občine Sevnica dajejo družbenopolitične organizacije, temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, organi Skupščine občine Sevnica, društva in organizacije komisiji za odlikovanja Skupščine občine Sevnica. Komisija iz 1. odstavka tega člena sprejme glede podeljevanja priznanj občine Sevnica pravilnik, v katerem določi obliko posameznih priznanj, način in roke za podajanje pobud, druga vprašanja postopka in način vodenja evidence o podeljenih priznanjih. Pravilnik potrdi Skupščina občine Sevnica. 6. člen Stroški podeljevanja priznanj se zagotavljajo v proračunu občine Sevnica. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan pb objavi v^ Uradnem listu SRS. St. 17-3/75-1 Sevnica, dne 1. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r. 975. Na podlagi 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 1. julija 1975 sprejela ODLOK o podelitvi domicila II. Kozjanskemu bataljonu III. štajerske brigade VDV v občini Sevnica v 1. člen Skupščina občine Sevnica podeljuje II. Kozjanskemu bataljonu III. štajerske brigade VDV domicil v občini Sevnick. 2. člen . Na osnovi tega odloka se II. Kozjanskemu bataljonu III. štajerske brigade VDV poHeli listina n domicilu. . 3. člen Ta odlok velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 204-3/75-1 Sevnica, dne 1. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Sevnica • Valentin Dvojmoč 1. r. 976. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. julija 1975 sprejela ODLOK 0 zazidalnem načrtu šolskega in športnorekreacijskega centra v Sevnici 1. člen Sprejme se zazidalni načrt šolskega in športnorekreacijskega centra v Sevnici št. 763'U-75, katerega je izdelal projektivni biro »Region« Brežice v merilu 1 :1000. 2. člen Vsi objekti se morajo graditi skladno s tem zazidalnim načrtom in pravilnikom, ki je sestavni dol tega načrta. 3. člen Kompleks predviden za gornjo zazidavo obsega zemljišče omejeno: — na južni strani: s cesto na Grič .— na severni strani: po pare. mejah 427, 428, 429 k. o. Sevnica — na vzhodni strani: po pare. mejah 450, 452 k. o. Sevnica in — na zahodni strani: s Prvomajsko ulico. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-6/75-1 Sevnica, dne 1. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r. 977. v Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) in 215. Člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 1. julija 1975 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o zazidalnih načrtih »Pri ribniku« »Sevnica-ccnter« in v Florjanski ulici 1. člen Dopolni se zazidalni načrt naselja »Pri ribniku« in »Sevnica-center« (Skupščinski Dolenjski list. št. 20/69) tako kot je zarisano v projektu, ki ga je izdelal projektivni biro »Region« Brežice v merilu 1 :1000 pod št. 772/U-75. 2. člen 3. člen odloka o zazidalnih načrtih naselij »Pri ribniku«. »Sevnica-center« in v Florjanski ulici, se dopolni tako, da se območje zazidalnega načrta »Pri ribniku« razširi in obsega tudi parcele: 683/4, 683/5, 683/6, 683/7, 683/9, 683/10 in 683/11. 664/12. 664/13, 664/14, 664/17 in 664'18 vse k. o. Sevnica. 3. člen Območje, ki ga zajema po 4. cienu omojca o zazidalnih načrtih naselij »Pri ribniku«, »Sevnica-center« in v Florjanski ulici, zazidalni načrt »Sevnica-center«, se razširi še na parcele: 530/4, 472/1, 472/2, 472/3, 472/4 in 474, vse k. o. Sevnica. 4. člen Vsi objekti se morajo graditi skladno s tem zazi-aalnim načrtom in pravilnikom, ki je sestavni del tega načrta. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi, dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/75-3 * Sevnica, dne 1. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r. 978. Na podlagi 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dng 1. julija 1975 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Sevnica 1. člen Člen 41 odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 1/75) se v prvi točki pod črko a), b) in c) spremeni in glasi: 1. za zemljišča, ki so že obdelana z urbanističnim programom, zazidalnimi načrti in urbanističnimi redi, je prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč enak prispevku predpisan v 2. točki 1. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 1/75) 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po obiavi v Uradnem listu SRS. St. 420-8/75-4 Sevnica, dne 1. julija 1975.. Predsednik Skupščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r. / 979. Na podlagi 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) ter 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SRS, št. 33/72 in 28/73) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. julija 1975 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Sevnica 1. člen V odloku o posebnerp občinskem davku od prometa proizvodov in od plači* za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 20/73 in 1/74) se na osnovi 18. in 20. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73 in 7/75) uskladi občinska tarifa: — v tarifi 5. točka tarifne številke 3 se spremeni in se glasi: »likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za 1 liter: — nad 32 din 25 din« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-2/75-4 Sevnica, dne 1. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r. 980. Na podalgi 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št! 20/74) in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 2. točke odloka o natančnejših-pogoj ih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 32/72, 21/73 in 5/75) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. julija 1975 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ukrepih za družbeno kontrolo cen v občini Sevnica 1. člen 5. člen odloka o ukrepih za družbeno kontrolo cen v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 33/73), se spremeni in se glasi: »V prodaji na drobno smejo organizacije združenega dela in druge organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo prehrambenih proizvodov — živil zaračunati maržo na nabavno ceno po naslednjih najvišjih stopnjah: — rastlinske maščobe (margarina), rastlinska mast 1,60 din/kg v — riž, zdrob in moka vseh vrst, razen pšenič-ne moke. testenine, kavovine (sladna kava, mleta kavovina). cikorija, jedilna sol, kis 14 — zelenjavne phedelave in konzerve zelenjav-, ni sokovi, kislo zelje, zmrznjena zelenjava ipd., — predelava sadja in konzerve, sirupi, sokovi, marmelada, džemi, kompoti, sušeno in kandirano sadje, •/. — ribje predelave, sušene, soljene, prekajene, marinirane ribe, ribje konzerve, ribje paštete in antipaste z zelenjavo in brez, — med, medica, — bučno, olivno olje, olje iz koruznih klic, oljne repice, ricinovo olje, — prava kava 15 — brezalkoholne pijače — naravne in umetne; mineralna voda, — naravne alkoholne pijače, prirodna vina in žganja, — pivo, — škrob in izdelki iz škroba, dekstrini. glute-in, pudingi, — kvas, — čaji vseh vrst 18 — sveža zelenjava, sadje in povrtnina, — delikatese iz zelenjave (gorčica, antipaste, majoneza), — jušni koncentrati, — bonboni (trdi, polnjeni, žele, idr.), slaščice, — kakao proizvodi (kakao, čokolada vseh vrst vklj. polnjena, desert, ipd.), — kanditorski proizvodi iz moke (keksi, pecivo, krekerji, vafli ipd.). 20 — likerji vseh vrst, — močne alkoholne pijače (rum, konjak, vodka, itd.), “ — umetna vina (vermuth, porto, malaga ipd., peneča vina), — začimbe (domače in uvožene) 25 — ostali izdelki živilske industrije 17 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 39-10/75-1 Sevnica, dne I. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r. 981. Skupščina občine Sevnica je na podlagi 23., 24. in 23, člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št 39/74) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 1. julija 1975 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Sevnica za leto 1974 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Sevnica za leto 1974, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Sevnica za leto 1974. 2. člen » Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1974 so bili: 1 I. Po proračunu: 1 % din — dohodki 15,104.996 — izdatki 14,613.316 — presežek dohodkov nad Izdatki , 491.680 II. Rezervni sklad — dohodki 552.683 — izdatki 4U.771 — presežek dohodkov nad izdatki t 140.912 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v višini 491.681 din se prenese v sklad za komunalno dejavnost in negospodarske investicije občine Sevnica. 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki pri zaključnem računu rezervnega sklada v višini 140.912 din se prenese v rezervni sklad občine Sevnica za leto 1975. \ 5. člen Ta odlok začne vejati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 400-10/75-1 Sevnica, dne 1. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r. 982. Skupščina občine Sevnica je na podlagi 23., 24, in 25. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 1, julija 1975 sprejela SKLEP I Skupščina občine Sevnica soglaša z zaključnimi računi družbenih skladov občine Sevnica za leto 1974. ki so jih sprejeli upravni odbori skladov na svojih lej ah. II Zaključni računi posameznih skladov izkazujejo naslednje dohodke in izdatkfe: 1. Sklad za komunalno dejavnost in negospodar- ske investicije: din — prenesena sredstva iz leta 1973 257.325 — dohodki v letu 1974 2,260.355 — izdatki V letu 1974 2,471.936 — sredstva na žiro računu na dan 31. XII. 1974 45.744 —r terjatve sklada 572.524 — neporavnane obveznosti • 117.375 — sredstva sklada na dan 31. XII. 1974 500.893 2. Kmetijski sklad — prenesena sredstva iz leta 1973 178.288 — dohodki v letu 1974 73.439 — izdatki v letu 1974 261.154 — sredstva na žiro računu na dan 31. XII. 1974 573 — terjatve sklada 7.548 — neporavnane obveznosti 2.815 — sredstva sklada na dan 31, XII. 1974 5.306 3. Zdravstveno investicijski sklad •/. — prenesena sredstva iz leta 197; 379.705 — dohodki v letu 1974 204.068 — Izdatki v letu 1974 — sredstva na žiro računu na dan 31. 390.222 XII. 1974 193.551 — terjatve sklada 30.000 — sredstva sklada na dan 31. XII. 1974 223.551 4. Cestni sklad — prenesena' sredstva iz leta 1973 233.561 — dohodki v letu 1974 2,860.997 — izdatki v letu 1974 — sredstva na žiro računu na dan 31. 3,043.533 XII. 1974 41.025 — terjatve sklada 350.000 — neporavnane obveznosti 10.576 — sredstva sklada na dan 31. XII. 1974 380.449 5. Sklad za financiranje teritorialne obrambe in civilne zaščite — prenesena sredstva iz leta 1973 86.295 — dohodki v letu 1974 * 317.449 — izdatki v letu 1974 322.699 — sredstva na žiro računu na dan 31 XII. 1974 80.945 — terjatve sklada 42.300 — sredstva sklada na dan 31. XII. 197e 123.245 6. Gasilski sklad — prenesena sredstva iz leta 1973 15.064 — dohodki v letu 1974 372.762 — izdatki v letu 1974 368402 — sredstva na žiro računu na dan 31 XII. 1974 19.424 — terjatve sklada 120.000 — neporavnane obveznosti sklada 60.000 — sredstva sklada ' 79.424 7. Sklad skupnih rezerv« organizacij združenega « aela v — prenesena sredstva iz leta 1973 343.631 — stanje kreditov danih iz sklada 1. I. 1974 5,^2.816 — dotok sredstev v tekočem letu 2,699.489 od tega i — redni letni dotok sradstev 1,154.489 — odplačila kreditov, danih iz sklada 1,545.000 skupni izdatki in poraba sredstev — izdatki skladp 187.701 — poraba sredstev (krediti) 2,126.663 — saldo na žiro računu na dan 31. XII. 1974 728.756 — stanje kreditov na dan 31. XII, 1974 6,244.483 — skupna sredstva sklada 6,973.239 8. Sklad za štipendiranje učencev in študentov — dohodki v letu 1974 227.203 — izdatki v letu 1974 207.888 — sredstva na žiro računu na dan 31. XII. 1974 19.314 — terjatve sklada 165.151 — skupna sredstva sklada 184.485 III Sklep velja takoj. St. 400-9/75-1 Sevnica, dne 1. julija 1975. Predsednik i Skupščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r. « SLOVENSKE KONJICE 983. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 3. členu odloka Skupščine občine Slovenske Konjice »o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine« (Uradni list SRS, št. 32-789/73 in 14-684/75) na seji dne 3. iuliia 1975 sprejel SKLEP o soglasju k cenam komunalnih storitev Komunalnega podjetja Slovenske Konjice I Daje se soglasje k cenam naslednjih komunalnih storitev, ki jih opravlja Komunalno podjetje Slovenske Konjice, in sicer: din 1. Prispevek za uporabo kanalizacije znaša. a) organizacij združenega dela in skupnosti od ms poraBljene vode 1,10 b) v gospodinjstvih od m’ porabljene vode 0,50 Podjetje je dolžno 50 %> zbranih sredstev iz naslova prispevka za uporabo kanalizacije nameniti za razširjeno reprodukcijo. din 2. Pristojbina za odvoz smeti znaša, in sicer: a) za organizacije združenega dela in skup- nosti od m* 0,30 b) za gospodinjstva od m* 0,25 c) za ostale uporabnike storitev od m2 0,25 3. Cene pokopaliških in pogrebnih storitev znašajo: a) za uporabo vrstnega groba od m2 11,00 b) za uporabo grobnice 700,0Q c) za izkop in zasipanje groba 500,00 č) za prekop mrliča 1.000,00 d) za uporabo mrliške veže na dan 80,00 e) za prevoz z mrliškim vozom: ' — zakraje:Slov. Konjice, Blato, Dobmež 240,50 — za kraje: Vešenik, Skalce 273,00 — za kraje: Brdo, Dobrava pri Konjicah, Konjiška Vas, Prežigal, Sp. Preloge, Zg. Pristava, Zeče 325,00 — za kraje: Bezina, Križevec, Nova Dobrava, Stanice-vas, Tepanje, Zreče, Nova vas 403,00 Opomba: V ceni prevoza je vračunan 20%> prometni davek. Za ostale kraje in nočne vožnje se storitve zaračunavajo po dogovoru. II Cene komunalnih storitev po tem sklepu veljajo od 1. julija 1975. III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-23/75-3/2 Slovenske Konjice, dne 3. julija 1975. Po pooblastilu Ivan Pečovnik, inž. 1. r. 984. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 2. julija 1975 na podlagi 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) in 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) sprejela ODLOČBO o izvolitvi predsednika občinskega sodišča Šmarje pri Jelšah Tovariš Unverdorben Jože, dipl. pravnik, je izvoljen za predsednika občinskega sodišča v Šmarju pri Jelšah. St. 110-19/75-1 Šmarje pri Jelšah, dne 3. julija 1975. Predsednik Skupščine, občine . Šmarje pri Jelšah Jožko Lojen 1. r. Žalec 985. Skupščina občine Žalec je na podlagi 35. člena za-icona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/ 74), 117. in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 9-210/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. julija' 1975 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Žalec za leto 1974 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Žalec za leto 1974. 2. člen Dohodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci proračuna za leto 1974 takole: dln -r- skupni dohodki 26,255.112 — skupna razdelitev dohodkov , 24,559.773 — nerazporejeni dohodki 1,695.339 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 1,695.339 din se prenese v rezervni sklad občine. 4. člen ( Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje din — sredstva 726.400 — porabo sredstev 275.682 — prosta sredstva 450.718 5. člen Prosta sredstva rezervnega sklada v znesku 450.718 diri se prenesejo kot dohodek rezervnega sklada za leto 1975. 6. člen Zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1974 je sestavni del tega odloka. 7. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ( St. 400-5/75-3 Žal^c, dne 2. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 986. Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti, dne 2. julija 1975 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu kompleksa »Zarja« v Petrovčah ,1. člen Sprejme se zazidalni načrt kompleksa »Zarja« v Petrovčah z upoštevanjem pogojev soglasja kmetijske zemljiške skupnosti občine Žalec št. 51/4-1/74 z dne 27. XII. 1974. 2. člen Vse lokacije izdaja, v skladu s tem odlokom upravni organ, pristojen za urbanizem. 3. člen Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorja. 4. člen' Zazidalni načrt kompleksa »Zarja« v Petrovčah, ki ga je izdelal zavod za napredek gospodarstva Celje, št. 120/73 v septembri} 1974 in soglasje kmetijske zemljiške skupnosti št. 51/4-1/74 z dne 27. XII. 1974 sta sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/74-6 Žalec, dne 2. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 987. Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust ■ SRS, št. ,16/67 in 27/72) ter 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti, dne 2. julija 1975 sprejela ODLOK ' o dopolnitvi zazidalnega načrta zahodnega dela soseske »Vrt« Petrovče—Dobriša vas 1. člen Zazidalni nacrt zahodnega dela soseske »Vrt« Petrovče—Dobriša vas ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu zahodnega dela soseske »Vrt« Petrovče—Dobriša vas /Uradni list SRS št. 13/71) se dopolni v tem. da se na parceli št. 485/1 ^k. o,. Petrovče predvidi še ena enodružinska stanovanjska hiša. 2. -člen Dopolnitev zazidalnega načrta, ki jo je izdelal zavod za napredek gospodarstva Celje v decembru 1974 je sestavni del tega odloka. 3. člen Odlok začne veljati osmi-dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-5/75-6 Žalec, dpe 2. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 988. Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti, dne 2. julija 1975 sprejela ODLOK o dopolnitvi zazidalnega načrta kompleksa enodružinske stanovanjske hiše v Petrovčah 1. člen Zazidalni načrt kompleksa enodružinskih siano-vanjskih hiš v Petrovčah, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Petrovčah (Uradni list SRS, št. 42/72) se dopolni v tem, da se na parceli št. 373/12 k. o. Petrovče določi še ena enodružinska stanovanjska hiša. 2. člen Dopolnitev zazidalnega načrta, ki jo je izdelal zavod za napredek gospodarstva Celje v marcu 1975 je sestavni del tega odloka. 3. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/75-6 Žalec, dne 2. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 989. Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zpora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti, dne 2. julija 1975 sprejela ODLOK o dopolnitvi zazidalnega načrta wcekend naselja v Letušu 1. člen . Zazidalni načrt weekend naselja v Letušu, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu weekend naselja- v Letušu (Uradni vestnik Ćelje, št. 18/69) in odlokom o dopolnitvi zazidalnega načrta iveekend naselja v Letušu (Uradni list SRS. št. 16/71) ,se dopolni v tem, da se na parceli št. 470/205, k. o. Letuš določi- počitniška hišica. 2. člen Dopolnitev zazidalnega načrta, ki io je zdelal zavod za napredek gospodarstva Celje v ,mareu 1975 je sestavni del tega odloka. » 3. člen Odlok začne veljati osmi dan po obj~”i v Uradnem listu SRS. St. 350-6/75-6 Žalec, dne 2. julija 1975. Predsednik ‘ ( Skupščine občine Žalec < Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 990. Skupščina občine Žalec je na podlagi 5. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), 8. Člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. julija 1975 sprejela ODLOK o plakatiranju 1. člen S tem odlokom se ureja nameščanje lepakov, oglasov in podobnih objav na območ’u občine. 2. člen Nameščanje lepakov, oglasov in podobnih objav (v nadaljnjem besedilu: lepaki) je dovoljeno samo na mestih, ki so za to določena. 3. člen Mesto za nameščanje lepakov, oziroma postavitev oglasnih desk, reklamnih panojev in namestitev transparentov dovoli na podlagi mnenja krajevne skupnosti upravni organ občinske skupščine pristojen za komunalne zadeve. Delovne in druge organizacije lahke! postavijo oglasne deske v svojem delovnem prostoru brez dovoljenja upravnega organa iz 1. odstavka tega člena. 4. člen Za nameščanje lepakov poskrbi krajevna skupnost proti plačilu naročnika. Lastniki oglasnih desk iz drugega odstavka 3. člena tega odloka lahko lepake nameščajo sami. 5. člen Lastniki desk za plakatiranje morajo deske za plakatiranje redno vzdrževati. Raztrgane in onesnažene plakate morajo odstraniti ali prelepiti. Lepake, ki oglašajo prireditve, je treba po končani prireditvi odstraniti ali prekriti z drugimi lepaki. . 6. člen . Na podlagi tega odloka ni mogoče izdajati dovoljenja za postavitev oglasnih desk, reklamnih panojev in namestitev transparentov v varovalnem pasu magistralne ceste 1/6 Celje—Ljubljana in v varovalnem pasu cest II. reda na območju občine. To so ceste Ločnica pri Vranskem—Motnik, Šentrupert—Le- tuš—Logarska dolina, Laikova vas—Prebold—Marija Reka, Doberteša vas—Polzela—Andraž—Velenje, Arja vas—Velenje in Crnova—Dobrna. 7. člen Z denarno kaznijo do 1000 din se kaznuje za pre-■ kršek pravna oseba: — če namešča lepake, na mestu, ki ni za to določeno; — če namešča lepake, pa nima za to pooblastila; — če ne vzdržuje deske za lepake; — če raztrganih in onesnaženih lepakov ne odstrani ali prelepi. Odgovorna oseba pravne oseT^e in državnega organa se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo 200 dinarjev. Posameznik se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo 100 din. 8. člen Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka opravlja komunalna inšpekcija. 9. člen Ce komunalni inšpektor ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi izdan akt ni bil pravilno uporabljen ali sploh ni bil uporabljen, odredi z odločbo rok v katerem je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-1/75-6 Žalec, dne 2. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 991. Skupščina občine Žalec je na podlagi 104. člena ustave SFRJ, 129. člena ustave SRS, 47. in 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 2. julija 1975 sprejela ODLOK o sestavi komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov 1. člen Individualni poslovodni organ imenuje delavski svet po javnem razpisu na predlog razpisne komisije v skladu z veljavnimi zakoni in internimi samounrav-nimi splošnimi akti. 2. člen Razpisno komisijo v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih delovnih skupnostih, ki imajo sedež v občini Žalec, sestavljajo: — polovica članov, ki jih imenujejo samoupravni organi delovne skupnosti ter organizacija sindikata, — polovica članov, ki jih imenuje paritetna razpisna komisija pri Skupščini občine Žalec. 3. člen Paritetno razpisno komisijo imenuje Skupščina občine Žalec. Ta komisija šteje devet članov. 4. člen Naloga paritetne razpisne komisije je, da zagotavlja demokratičnosti in zakonitost razpisnega postop- ka ter imenovanje individualnega poslovodnega organa v skladu z določili družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Žalec in statuta občine Žalec Paritetna razpisna komisija dela po poslovniku, ki ga potrdi občinska skupščina. 5. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne delovne skupnosti so dolžne obvestiti paritetno razpisno komisijo pri skupščini občine o objavljenem razpisu prostega delovnega mesta takoj ob razpisu, o datumu seje razpisne komisije, ki bo obravnavala prijave kandidatov in o številu članov razpisne komisije organizacije združenega dela ter drugih samoupravnih delovnih skupnosti pa najkasneje v osmih dneh pred potekom razpisnega roka. Paritetna razpisna komisija delegira v razpisno komisijo za imenovanje individualnih poslovodnih organov vsakokrat toliko članov, kolikor določa 2. člen tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in velja do sprejetja prečiščenega besedila družbenega dogovora 6 osnovah kadrovske politike v občini Žalec. , • St. 020-27/75-1 2/2 Žalec, dne 2. julija 1975. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 992. Skupščina občine Žalec je na podlagi 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9'74) In 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 2. jplija 1975 sprejela ODLOK o pogrebnem obredu 1. člen Odlok o pogrebnem obredu ima namen zagotoviti umrlemu občanu pietetno primeren pogreb. 2. člen Pogrebni obred za umrlega občana je zadeva ožjih svojcev, kakor tudi krajevne skupnosti, 'organizacije združenega dela in družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij, ki so dolžne umrlemu pr; organizaciji pogrebnega obreda izkazati ustrezno pieteto. 3. člen Krajevna skupnost imenuje odbor, ki skrbi za organizacijo pogrebnega obreda, določi osebe, ki ga vodijo in vsaj enega govornika izmed predstavnikov krajevne skupnosti, organizacije združenega dela ali družbenopolitične organizacije ter drugih organizacij in društev, ki se v imenu družbe poslovi od pokojnika. i 4. člen Pogrebni obred se začne z dvigom pokojnikove krste z mrliškega odra. Pred začetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra, zapoje ali predvaja ža-lostinka. PO uvodni žalpstinki sledi nagovor predstavnika družbe. Za njim se razvrstijo gpvori predstavnikov organizacij, drugi poslovilni govori in verski obred, če je navzoč predstavnik verske skupnosti. Nato lahko ponovno zaigrajo, zapojejo ali predvajajo žalostinko. 5. člen Pogrebni sprevod je lahko od pokojnikovega doma, od mrliške vežice ali od določenega mesta pred vhodom na pokopališče in gre po pokopališki poti do groba. Po izrecni želji najožjih svojcev pokojnika in z vednostjo vodje obreda lahko nesejo krsto s pokojnikom v cerkev, kjer opravijo krajši verski obred, ki traja praviloma do 30 minut. 6. člen Svojci ali organizator pogreba imajo pravico od milice zahtevati zavarovanje pogrebnega sprevoda po javni cesti ali prek nje. 7. čler. Na čelu sprevoda gre zastavonoša s slovensko zastavo z žalnim trakom in vodja pogrebnega obreda. Za nosilcem slovenske zastave se razvrste nosilci drugih zastav in praporov, godba, pevci, nosilci vencev, odlikovanj in drugih priznanj pokojnika, pogrebni voziček s krsto, najožji svojci in sorodniki in končno drugi udeleženci pogreba. 8. člen 1 Če je pri pogrebu navzoč predstavnik verske skupnosti, gre v sprevodu pred krsto pokojnika. Verska obeležja in simbole lahko nosijo neposredno pred predstavnikom verske skupnosti! 9. člen • Ko pride sprevbd do groba, ga obstopijo svojci pokojnika, nosilci zastav, praporov in odlikovanj ter nosilci vencev. Za njimi se razporedijo še drugi udeleženci pogreba. Ko položijo krsto s pokojnikom v grob, sledijo poslovilni govori, žalne pesmi ali žalna glasba. Po pozdravu z zastavami, odlaganjem cvetja in vencev je lahko še verski obred. 10. člen Najkasneje pol ure po končanem pogrebu grob zasujejo in začasno primerno^ uredijo. , 11. člen Krajevna skupnost lahko za opravljanje nalog po tem odloku zbira namenska sredstva ali ustanovi sklad iz svojih dohodkov, prispevkov organizacij Združenega dela, drugih organizacij in posameznikov. 12. člen Kršitve 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. člena tega odloka pomenijo prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo, in sicer; — pravno, osebo do 1000 din, — odgovornp osebo pravne osebe in državnega organa do 500 din, — posameznika do 500 din. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 512-2/75-2* Žalec, dne 2. julija 1975. > Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 993. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) in 24. člena, zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni Ust SFRJ. št. 22/73) fer 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št! 7/73) na svoji seji dne 1. julija 1975 sprejel ODREDBO o minimalnem poslovnem času trgovin, mesnic, trafik, gostinskih obratov in gostišč ter obrtnih delavnic 1. člen S to odredbo se ureja minimalni poslovni čas za trgovine na drobno, mesnice, trafike, gostinske obrate in gostišča ter za družbene in zasebne obrtne delavnice. Poslovni čas družbenih 4n zasebnih obratov iz prejšnjega odstavka tega člena določajo samoupravni organi delovnih organizacij oziroma lastniki zasebnih obratov, upoštevajoč pri tem krajevne potrebe, potrebe turizma, načelo dobrega gospodarjenja in določbe te odredbe. 2. člen Trgovine na drobno morajo biti vsak delovni dan razen sobote odprte vsaj 7 ur, in sicer: — v poletnem času praviloma med 7. in 13. uro, — v zimskem času praviloma med 7,30. in 16.30. uro. Ob sobotah morajo biti trgovine na drobno ođ'-prte vsaj pet ur. Ob sobotah popoldne so trgovine na drobno lahko zaprte, vendar mora biti odprta vsaj po ena trgovina z živili v naslednjih krajih: Griže, Liboje. Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter, Vransko, Zabukovica, Žalec in Braslovče. Razpored poslovalnic, ki bodo odprte ob sobotah popoldne, določi trgovsko podjetje, ko dobi mnenje pristojne krajevne skupnosti. Poslovalnica, ki je odprta ob sobotah popoldne je lahko zaprta temu enak čas kak drug delovni dan v tednu, poslovalnica z enim samim zaposlenim je lahko en delovni dan v tednu zaprta. 3. člen Samopostrežbe trgovine in ostale trgovine, ki poslujejo nepretrgoma (nonstop). morajo biti odprte vsaj 10 ur v času med 7. in 20. uro. 4. člen Mesnice morajo biti odprte vsak delovni dan od ponedeljka do vštetega petka v poletnem času od 6. do 11. ure in V zimskem času od 7. do 12. ure, ob'sobotah in dnevih pred praznikom pa vsaj od 6. oziroma 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Prodajalne kruha ter prodajalne sadja ih zelenjave, ki ne poslujejo nepretrgoma (nonstop), morajo biti odprte vsaj od 7. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Slaščičarne in trafike so lahko odprte vsak dan od 7. do 21. ure, morajo pa biti odprte vsaj tako. kot je določeno za trgovine na drobno (prvi odstavek 2. člena). i , Bencinske črpalke — servisi morajo poslovati dnevno od 5. do 20. ure razen servisa v Žalcu, ki posluje: v poletnem času od 5. do 24. ure, v zimskem času pa od 5. do 23. ure. 5. člen Na zadnji delovni dan pred 1. januarjem, 1. majem in 29. novembrom, morajo prodajalne z živili poslovati neprekinjeno (brez opoldanskega presledka). • Med prazniki, ki trajajo več kot dva dni, prodajalne z živili (špecerije, mesnice, mlekarne, prodajalne kruha ter sadja in zelenjave) ne smejo biti zapored zaprte več kot dva dni, 6. člen Poslovni čas gostinskih obratov in gostišč je med 6. in 22. uro v poletnem času in med 7. in 21. uro -v zimskem času. Na podlagi posebnega dovoljenja so lahko gostinski lokali odprti v poletnem Času od 6. do 24. ure, v zimskem času pa od 7. do 23. \ire. Ob sobotah in nedeljah ter ob praznikih in ob dnevih pred praznikom šo gostinski lokali odprti od 6. do 2. ure naslednjega dne. Dovoljenje za podaljšan poslovni čas izda občinski upravni, organ, pristojen za gospodarstvo, ko dobi mnenje pristojne krajevne skupnosti. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena so lahko gostinski lokali odprti vso noč v nočeh od 31. decembra na 1. januar, od /1. januarja na 2. januar, od 30. aprila na 1. maj, od 1. maja na 2. maj, od 3. julija na 4. julij, od 21. julija na 22. julij, od 28. novembra na 29. povember in od 29. novembra na 30. november ter v nočeh na pustno soboto in nedeljo ter na pustni torek. 7. člen Gostinska podjetja in gostišča, ki oddajajo opremljene sobe potnikom in turistom, lahko poslujejo v zvezi z oddajanjem sob časovno neomejeno! Poslovni čas bifejev samopostrežnih trgovin določi delovna organizacija, v katere sestavu, posluje bife, da upošteva omejitve poslovnega časa, podpisanega za gostinske obrate in gostišča. Za sezonske gostinske obrate In za opravljanje gostinskih storitev na prireditvah se določi poslovni čas ob izdaji dovoljenja po odloku o opravljanju gostinskih dejavnosti izven stalnih poslovnih prostorov. . 8. člen Družbene in zasebne storitvene obrtne delavnice morajo biti odprte vsaj 7 ur vsak dan razen sobote, ko morajo biti odprte vsaj 5 ur. Brivnice in česalnice morajo biti odprte vsaj od 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure, lahko so odprte tudi neprekinjeno non-stop. 9. člen Za poletni čas se v smislu te odredbe šteje čas od 1. maja do 30. septembra, za zimski čas pa čas od 1. oktobra do 30. aprila 15. člen ( Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-2/75-3/4 Žalec, dne 1. julija 1975. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. 10. člen POPRAVEK Poslovni čbs mora biti objavljen na vidnem mestu v vsaki trgovini, mesnici, trafiki, gostinskem obratu oziroma gostišču ali obrtni delavnici, poleg tega pa tudi zunaj lokala (na vratih oziroma pri vhodu). Objaviti je treba tudi obvestilo o dnevih, ko je zasebno gostišče oziroma brivnica ali česalnica zaprta v skladu z 8. členom oziroma drugim odstavkom 9. člena te odredbe. 11. člen Določitev poslovnega časa je treba priglasiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za .gospodarstvo. Občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo, lahko v upravičenih primerih (adaptacija lokala, bolezni osebja in podobno) dovoli, da se posamezen obrat začasno zabre. 12. člen Trgovina, mesnica, trafika, gostinski obrat ali gostišče oziroma obrtna delavnica mora v primerih iz prejšnjega člena na vidnem mestu objaviti podatke p tem. koliko časa bo obrat zaprt in, kdo je izdal ustrezno dovoljenje. 13. člen Organizacija združenega dela in lastnik zasebnega gostišča ali obrtne delavnice se kaznuje ?a prekršek z denarno kaznijo od 200—1000 dinarjev: 1. če ne določi poslovnega časa v skladu s to odT redbo; 2. če poslovnega časa vidno ne objavi (11. člen); 3. če poslovnega časa ne priglasi pristojnemu organu (12. člen); 4. če pri poslovanju ne upošteva poslovnega časa, določenega s to odredbo; 5. če brez upravičenega razloga začasno zapre obrat v nasprotju s 13. členom te odredbe. Odgovorna oseba pravne osebe se za prekršek 1. do 5. točke tega člena kaznuje od 30 do 300 dinarjev. 14. člen Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati od- V odloku o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 17/75) je v 1. členu in 4. členu napaka, zato dajemo tale popravek: 1. člen se pravilno glasi: Določi se najvišja stanarina, ki za posamezno sta. novanje ne more biti večja od 3,5 “/o vrednosti stanovanja, ugotovljene s priročnikom za ugotavljanje vrednosti stanovanj po odloku Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 24/73) s tem, da ostane valorizacijska vrednost točke za leto 1975 nespremenjena, tj. 9 din.'Tako izračunana stanarina se poveča za 25°/o. 4. člen se pravilno glasi: - Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v občini Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 1/66) in odlok o najvišjih stanarinah v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 25/73). St. 010-17/75 Mozirje, dne 29. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. ' VSEBINA Stran 942. Družbeni dogovor o osnovah in merilih ra določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali Imenovanim funkcionarjem 9C3 PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 943. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb V »44.jodlok o spremembi odloka o načinu ugotavljanja !( /davčne osnove za zavezance za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela iz negospodarskih dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek na ngčin, ki'velja za gospodarske dejavnosti 976 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN bTAVODI redba o minimalnem poslovnem času trgovin, mesnic. i tov oKrtnih »je- V 945 Odredba o obrazcu za obračun republiškega davka trafik, gostinskih obratov in gostišč ter obrtnin ae I J dohodka temeljnih organizacij združenega dela za lavnic (Uradni list SRS, št. 23/72 in 29/72). Vk^/ieto 1975 »76 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Stran DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 94«. Sklep o cenah dnevnikov v letu 1975 970 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 947. Sklep o soglasju k višini vzdrževalnine za plinomere (Ljubljana) 971 948. Sklep o spremembah in 'dopolnitvah sklepa o soglasju k poprečnim cenam plina (Ljubljana) 971 949. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije (Ljubljana) 971 950. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o soglasju k najvišji ceni za uporabo kanalizacije v Ljubljani 972 951. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o soglasju k najvišji ceni za potrošeno vodo iz Mestnega vodo- voda (Ljubljana) * 972 952. Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za Sentlenart v Brežicah 972 953. Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta »Nova vas stanovanjski coni IX in XI« (Celje) 973 954. Sklep o javni razgrnitvi predloga odloka o spremembi zazidalnega načrta Ostrožno I — šolski kompleks (Celje) 973 95«. Odlok o cenah za geodetske storitve v občini Cerknica 973 957. Odlok o uvedbi samoprispevka za realizacijo pro- grama izgradnje šolskih prostorov in telovadnic v občini Cerknica 974 958. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o delni na- domestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Cerknica) 975 959. Odlok o določitvi stanarin v občini Cerknica 976 960 Odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi druž- beni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Grosuplje) 976 961 Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lenart za loto 1974 * 979 962 Odlok o določitvi krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij združenega dela, ki morajo ustanoviti organe in enote civilne zaščite (Lenart) 980 963 Odlok o obveznem iluorografiranju prebivalstva občine Lenart v letu 1975 N 981 964 Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah koordinacij- skega odbora za družbeno samozaščito v občini Ljubljana Šiška 981 965 Odlok o urejanju karejev 5 in 8 zazidalnega otoka SM 1 (industrijsko-servisna cona ob kamniški progi) na podlagi detaljne urbanistično tehnične dokumentacije (Ljubljana Šiška) / 982 966. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta VP 218/1 Vodice Megrad (Ljubljana Šiška) 982 967 Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana VIČ-Rudnfk za leto 1974 983 968. Odlok o sprejemu zazidalnega načrtu za območje zazidalnega otoka VS-103 III. faza A-Murgle (Ljubljana Vič-Rudnik) 984 Stran 969. Odlok o ugotovitvi splošnega interesa gradnje avto- ceste A 1 v odseku Dolgi most—Vrhnika na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 984 970. Odlok o občinskih upravnih organih (Ljubljana Vič- Rudnik) 984 971. Odlok o prenehanju veljavnosti odlokov o ustanovitvi skladov občine Ljubljana Vič-Rudnik 986 972..Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1974 (Logatec) 987 973. Odlok o določitvi najvišje stopnje marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno (Logatec) 987 974. Odlok o priznanjih občine Sevnica 988 975. Odlok o podelitvi domicila 11. Kozjanskemu bataljonu III. Štajerske brigade VDV v občini Sevnica 988 976. Odlok o zazidalnem načrtu šolskega in športnorekreacijskega centra v Sevnici' 989 977. Odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnih načrtih »Pri Ribniku« »Sevnica-center« in v Florjanski ulici (Sevnica) 9g9 978 Odlok o spremembah. in dopolnitvah odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in , gozdnih zemljišč v občini Sevnica 989 979. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Sevnica 990 980. Odlok o spremembi odloka o ukrepih za družbeno kontrolo cen v občini Sevnica 990 981. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Sevnica za leto 1974 990 982. Sklep o soglasju k zaključnim računom družbenih skladov občine Sevnica za leto 1974 991 983. Sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev Komunalnega podjetja Slovenske Konjice 992 984. Odločba o izvolitvi predsednika občinskega sodišča Šmarje pri Jelšah 992 985 Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Žalec za leto 1974 992 986. Odlok o zazidalnem načrtu kompleksa »Zarja« v Petrovčah (Žalec) 993 987. Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta zahodnega dela soseske »Vrt« Petrovče-DobriŠa vas (Žalec) 993 988. Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Petrovčah (Žalec) 993 989. Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta weekend naselja v Letušu (Žalec) 993 990. Odlok o plakatiranju (Žalec) 994 991. Odlok o sestavi komisije za imenovanje individualnih poslovnih organov (Žalec) 994 992. Odlok o pogrebnem obredu (Žalec) 995 993. Odredba o minimalnem poslovnem času trgovin, mesnic, trafik, gostinskih obratov in gostišč ter obrtnih delavnic (Žalec) 996 — Popravek odloka o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Mozirje 997 Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor in odgovorni urednik Milan Blber - Tiska tiskarna Tone TomSič, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1975 200 din. inozemstvo 300 din - Reklamacije se upoštevalo le mesec dni do izidu vsake številke - Uredništvo in uprava. Ljubljana, Veselova U poštni predal 379 Vil Telefon direktni uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701 orodaja preklici tn naročnine 23 579 - ?.iro račun 5011)0-603-40323 Oproščeno orometnego davka do mnenju Sekretariata ra informacije v Izvršnem Sknnščinr Slovenile 5t rn-1/72