december 2017 december 2017 brezplačno 04/2017 Poštnina plačana pri pošti 3220 Štore SRE ČNO IN ZDR AVO 201 8 1 kazalo kolofon Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le-to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: obcina@store.si . Zaradi predvidenega izida naslednje številke v marcu 2018 pričakujemo vaše prispevke do 15. februarja 2018. Odgovorna urednica: Mojca Rožman Prispevke lektorirala: Mojca Rožman Uredniški odbor: Karmen Gorjup Žgank Rosvita Jager Mojca Rožman Ivanka Tofant Dušan Volavšek Foto naslovnice: Lidija Buser Foto zadnja stran: Osnovna šola Štore Prispevke zbrala: Nena Kopinšek Priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o. Lava 7b, Celje 4 11 19 33 35 41 45 46 48 50 61 Aktualno Zgodilo se je O delu društev Znan obraz Zanimivosti Živimo zdravo Dogajanje v Domu Lipa Duhovne strani Srebrne niti Utrinki iz osnovne šole in vrtca Vabila OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE E: obcina@store.si T: 03/780 38 40 www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: od 9.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00 sreda: od 15.00 do 17.00 Štorski občan izhaja v nakladi 1700 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 22 % davek na dodano vrednost. 2 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6, 3220 ŠTORE T: 031/654 354 Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina: po predhodnem dogovoru na T: 031/654 354 (Andreja Videc) december 2017 Ljudje si prepogosto postavljamo zidove, ki nas ustavljajo, omejujejo in ločujejo od drugih. A vendar smo že neštetokrat dokazali, da je napredek hitrejši in ljudje bolj zadovoljni, če te zidove porušimo in sodelujemo. Tudi zato se na Občini Štore trudimo, da med našimi občani odstranimo zidove in gradimo mostove. Samo trdni mostovi z močnimi temelji zdržijo težka bremena. Dobro sodelovanje in složnost med podjetji in podjetniki, društvi, šolo, vrtcem, občinskim svetom in odbori, obema župnijama ter ne nazadnje občani je nekaj, kar nam marsikdo zavida. Življenje nam bogati pestro družabno, društveno in kulturno dogajanje. Ponosni smo na vse dejavnosti za starejše in socialno ogrožene soobčane. Ponosni na podjetniško iniciativo, ki je motor, ki poganja kolesje naše občine in številnim občanom reže vsakdanji kruh. Še in še bi lahko našteval, a bom na tem mestu zaključil in se ob zaključku leta zahvalil vsem, ki so karkoli prispevali v naše skupno dobro. Hvala vam. Koraki, s katerimi svojo pot utrjuje naša občina, morda niso veliki v svetovnem merilu, so pa veliki in pomembni za naše ljudi. Tudi star kitajski pregovor pravi, da je tisti, ki je goro prestavil, začel z drobnim kamenjem. Vstopite v novo leto s trdnimi in krepkimi koraki, odprtimi očmi in srcem, odprtim za presenečenja. Bodite radovedni in veseli. Vesel božič in srečno 2018! ¬ Miran Jurkošek, župan občine Štore Pride, očara nas s svojo tišino in preko nas razprostre pajčolan z mehko dobroto, s toplo milino, vodi nas v daljavo, svetlo davnino, v krajino lepih sanj. Leto 2018. Leto upov in pričakovanj, novosti in sprememb, velikih dogodkov in novih začetkov…… Naj se vam in vašim najdražjim izpolnijo vsa pričakovanja, naj bodo začetki prijetni, naj jih bo čim več in naj vam prinesejo mnogo osebnega zadovoljstva. Srečno 2018! ¬ Občinska uprava in občinski svet občine Štore Obrnili smo zadnji list letošnjega koledarja in vstopili v mesec gruden. To je čas najlepših želja, ki smo si jih sorodniki, prijatelji in znanci sposobni izreči. V kolikšni meri te lepe želje prenašamo v naš vsakdan, pa je odvisno od nas samih. Poskrbimo, da bomo zmogli te lepe želje živeti vse leto 2018. V mesecu decembru pa napoči tudi adventni čas, ko se verniki spominjamo rojstva Jezusa in pričakujemo njegov drugi prihod. V tem pričakovanju prižigamo svečke na adventnem venčku. Naj nam te svečke simbolizirajo upanje, mir, veselje in ljubezen. ¬ Odbor za izdajo časopisa Spoštovane krajanke in krajani! Ob iztekajočem se letu in pričakovanju novega je čas, ko drug drugemu zaželimo dobro leto. Vsem Vam želimo lepe praznične dni, v prihajajočem letu pa veliko osebne sreče, zdravja in uspehov. ¬ Svet KS Svetina 3 A K TUAL N O Povzetek zapisnika 17. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v sredo, 16. 10. 2017, ob 16.00 v veliki sejni sobi Občine Štore S sklicem seje je bil predlagan naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 16. redne seje občinskega sveta. 2. Predlog Odloka o 1. rebalansu proračuna občine Štore za leto 2017. 3. Polletna realizacija proračuna občine Štore. 4. Dopolnitev Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2017. 5. Sklep o soglasju k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu od 1. novembra 2017 dalje. 6. Mnenje k imenovanju direktorice javnega zavoda Osrednja knjižnica Celje. 7. Izvajanje zobozdravstvene dejavnosti v ZP Štore po prenehanju koncesije. 8. a) Imenovanje članov komisije za izvedbo tajnega glasovanja za izvolitev elektorja ter določitev kandidata za člana državnega sveta. b) Izvolitev elektorja – predstavnika v volilno telo za volitve člana državnega sveta. c) Določitev kandidata za člana državnega sveta. 9. Pobude in vprašanja. Občinski svet občine Štore je potrdil zapisnik svoje 16. redne seje z dne 24. 5. 2017. Na 17. seji je sprejel Odlok o prvem rebalansu proračuna občine Štore za leto 2017 in se seznanil s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna za leto 2017. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2017 je dopolnil tako, da je v načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb dodal stanovanje št. 10 na naslovu Cesta XIV. divizije 23, Štore, z ocenjeno vrednostjo 18.000 EUR. Na tej seji je svet podal soglasje k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo je predlagal izvajalec storitve Dom ob Savinji Celje – Center za pomoč na domu v višini 20,09 EUR na uro in 24,10 EUR na uro ob nedeljah ter 24,90 EUR ob praznikih. Ob upoštevanju subvencije občine Štore ostane prispevek uporabnika za uro opravljene storitve pomoči na domu nespremenjen in znaša 4,40 EUR. Ta sklep se uporablja od 1. 11. 2017 dalje. Občinski svet občine Štore, ki je na Osrednjo knjižnico Celje s pogodbo prenesel opravljanje dejavnosti, je na poziv sveta zavoda podal pozitivno mnenje k imenovanju mag. Polone Rifelj za direktorico javnega zavoda Osrednja knjižnica Celje za mandatno obdobje 2018–2023. Občinski svet je na 17. seji sprejel tudi sklep, da se izvajanje programa zobozdravstvene dejavnosti za odrasle v Zdravstveni postaji Štore podeli Zdravstvenemu domu Celje. Na tajnem glasovanju so člani in članice občinskega sveta izvolili Bojano Stopinšek za predstavnico v volilno telo 5. volilne enote za volitve predstavnika lokalnih interesov v državni svet ter določili mag. Marka Zidanška za kandidata za člana državnega sveta – predstavnika lokalnih interesov. Povzetek zapisnika 18. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v torek, 21. 11. 2017, ob 16.00 v veliki sejni sobi Občine Štore S sklicem seje je bil predlagan naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 17. redne seje občinskega sveta. 2. Osnutek proračuna občine Štore za leto 2018. 3. Osnutek proračuna občine Štore za leto 2019. 4. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leti 2018 in 2019. 5. Odlok o dopolnitvah Odloka o predkupni pravici občine Štore. 6. Pobude in vprašanja. Občinski svet občine Štore je potrdil zapisnik svoje 17. redne seje z dne 16. 10. 2017. Na tej seji potrjena osnutka Odlokov o 4 proračunih občine Štore za leti 2018 in 2019 je dal v javno razpravo in sprejel Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leti 2018 in 2019. Na 18. seji je občinski svet občine Štore sprejel Odlok o dopolnitvah Odloka o predkupni pravici občine Štore, v katerega je dodal parcele 1312/1, 1308/2, 1308/4, k.o. 1082 – Teharje. Gradivo za seje občinskega sveta je dostopno na spletni strani www.store.si pod zavihkom Organi občine, Občinski svet. A KTUAL N O december 2017 Uspešno investicijsko leto Občina Štore je v letu, ki se počasi bliža h koncu, uspešno izvedla kar nekaj investicij v cestno, komunalno in vodovodno infrastrukturo. Precej sredstev je bilo vloženih v izdelavo projektnih dokumentacij, ki bodo podlaga za nove investicije v prihajajočem letu. Štore, ureditev šolskega vrta vključno s postavitvijo ograje, rekonstrukcija ceste na Ulici Cvetke Jerin z obnovo vodovoda, javne razsvetljave in telekomunikacijskega omrežja, rekonstrukcija ceste Opoka–Gaji vključno z odvodnjavanjem, asfaltiranje dovozne ceste do igrišča v Straži, sanacija in rekonstrukcija dela Razgledne ulice na Lipi. Poleg tega je bilo saniranih in obnovljenih več cestnih odsekov na območju celotne občine. V letu 2018 se načrtuje izvedba rekonstrukcije Kovinarske (prečne) ulice z obnovo vodovoda in kanalizacije, rekonstrukcija ceste Svetina–Kanjuce–Šentrupert do občinske meje, asfaltiranje ceste v Šentjanžu, ureditev vodooskrbe in javnega vodovoda v Javorniku, nakup objekta nekdanje srednje strojne šole na Lipi, ureditev otroških igrišč v več zaselkih v občini, pridobitev projektne dokumentacije za športno dvorano na Lipi, pridobitev projektne dokumentacije za državno kolesarsko pot Celje–Štore–Šentjur, pridobitev projektne dokumentacije za kanalizacijski sistem Štore, Kresnike, Prožinska vas, Ogorevc, Laška vas in Pečovje ter izvedba dela kanalizacije v Kompolah. Najpomembnejši projekti, ki zaznamujejo leto 2017, so izgradnja krožišča in parkirišča za avtobuse pri Osnovni šoli ¬ Benja Hrvatič 5 A K TU AL N O Odprtje obračališča in parkirišča za avtobuse pri Osnovni šoli Štore V letošnjem letu je bila ena prednostnih naložb rekonstrukcija dovoza in ureditev obračališča ter parkirišča za dva avtobusa. Izbrani izvajalec na javnem razpisu, lokalno podjetje Interstar d.o.o., je z deli zaključil do začetka šolskega leta, slovesno odprtje obračališča pa smo izpeljali v začetku oktobra. Osnovna šola Štore z Vrtcem Lipa si že od nekdaj prizadeva in deluje v smeri čim širšega zagotavljanja spodbudnega in zdravega okolja za razvoj otrok. Da pa bi bilo okolje tudi varno, je v letošnjem letu na pomoč s svojimi aktivnostmi – organizacijo investicije - in sredstvi ponovno pristopila tudi ustnoviteljica, občina Štore. Ko se je 4. oktobra 2017 po končanem hladnem in deževnem septembru razvedrilo še vreme, smo vsi vedeli, da je to za učence, vrtičkarje, njihove starše, učitelje in tudi sosede šolskega okoliša prav poseben dan. Prireditev odprtja obračališča in parkirišča pri Osnovni šoli Štore so z uvodno pesmijo začeli godbeniki Pihalnega orkestra Štorskih železarjev. Z izbranimi pesmimi so ob glasbeni spremljavi zapeli otroci Vrtca Lipa, ki jih je vodila vzgojiteljica Katja Krevh. Pogumna voditeljica, osnovnošolka Maša Siv6 december 2017 ka, je nato besedo prepustila županu Miranu Jurkošku, ki je spregovoril o vseh dimenzijah in pomenu tega projekta. V nadaljevanju programa sta nastopila še harmonikar Žan Ošlak in sedmošolka Taiša Jerovšek Kolenc, ki se je predstavila s twirlingom. Uvodne besede v prerez slavnostnega traku so bile namenjne ravnateljici Osnovne šole Štore Mojci Rožman, ki se je zahvalila investitorju, hkrati pa poudarila veliko razumevanje celotnega okolja, vključno s starši in okoliškimi prebivalci, ki bodo deležni vseh pozitivnih učinkov novega prometnega režima. Slavnostni prerez traku sta opravila župan Miran Jurkošek in ravnateljica Mojca Rožman ob pomoči osnovnošolca, ki je skrbno držal blazino s škarjami za prerez slavnostnega otvoritvenega traku. Uradnemu delu otvoritve je sledil še družabni, za katerega sta poskrbeli kuhinji Osnovne šole Štore in Vrtca Lipa. Množici staršev, vzgojiteljev in učiteljev ter otrok so se pridružili tudi okoliški prebivalci in vsi tisti občani, ki so si želeli od blizu pogladati novo investicijsko pridobitev, hkrati pa so navdušeni obiskovalci izrazili pohvale za uspešno izvedeno investicijo in otvoritev. ¬ Metka Modic 7 AK TU AL N O Zimska služba 2017/2018 Zimska služba se bo izvajala pod enotni- 3. mi pogoji. Zimska služba prične s svojim delom na glavnih cestah (kjer so avtobusne proge), ko zapade 10 cm snega, na vseh drugih pa takrat, ko zapade 15 cm snega. PRIORITETNE ZIMSKE SLUŽBE ZA OBČINSKE CESTE PO BCP-JU 1. prioriteta (pomembnejše lokalne ceste) Cesta je prevozna z ustrezno zimsko opremo, če na cesti NI VEČ KOT 10 CM SNEGA, aktivnosti pluženja in posipanja pa se sprožijo takoj, ko začne snežiti. Možna je začasna ustavitev prometa do dveh ur pri obilnem in trajnem sneženju, medtem ko je v času pluženja omogočeno odvijanje prometa z uporabo verig. (Prevoznost ceste od 5. do 22. ure.) VELJA SAMO ZA: - ULICO CVETKE JERIN (ŠTORE); - KOMPOLE-OPOKA; - PROSENIŠKO-OGOREVC; - ZAGRAD-POLULE-ZVODNO -ZGORNJE PEČOVJE-ŠTORE. 2. prioriteta (ostale lokalne ceste) Aktivnosti pluženja in posipavanja se pričnejo takoj po usposobitvi cest 1. prioritete. Velja, da je cesta prevozna z ustrezno zimsko opremo, če na cesti NI VEČ KOT 15 CM SNEGA. Začasne zaustavitve prometa so možne MED 22. IN 5. URO TER OB DELA PROSTIH DNEH. Promet se odvija z uporabo verig. VELJA ZA LOKALNE CESTE: - CESTA SKOZI ŽELEZARNO; - SVETINA-KANJUCE-SELOŠENTRUPERT; - DOM NA SVETINI; - LAŠKA VAS (OD KOZOLCA DO KAPELE ZAKELŠEK); - MOSTE-ZAGABER-MEJA Z OBČINO ŠENTJUR-HRUŠEVEC; - LIPA-ZDRAVSTVENI DOM-SKOZI ULICO KARLA VOVKA DO KRIŽIŠČA S CESTO NA PEČOVJE; - JAVORNIK-GLAŽUTA-SAMO DO DOMAČIJE ZAJC; - PROŽINSKA VAS-VRBNOOGOREVC; - PEČOVJE. 8 prioriteta (javne poti, parkirišča) Posipavanje poledice se začne ta- • koj, ko se zazna pojav. Ceste se plužijo, dokler je mogoče, z običajnimi plužnimi sredstvi, po tem se le-te zaprejo. Zapore so možne do dva dni oziroma krajevnim razmeram ustrezno. Odvijanje prometa je • možno z uporabo verig. VELJA ZA CESTE: • KRESNIKE: - celotno območje, • OGOREVC: - naselje Ogorevc, • DRAGA: - Most-Draga-Križ, - Jazbec-Zagorc ter mimo večstanovanjskega objekta, • ŠTORE: - Vrtna ulica, - Razgledna ulica, - Kovinarska ulica, - Udarniška ulica, - Ulica XIV. divizije – spodnje Štore, - Železarska cesta, • KOMPOLE: - Gorica, - mimo Špulcar-Gajšek, - mimo Renčlja, - Vrhovšek-križišče Furlani, • PROŽINSKA VAS: - Straža-Žekovca, - Teržan-Oset, - Loke, • ŠENTJANŽ: - odcep do domačije Mastnak, - odcep do domačije Zupanc -Novak, - odcep do domačije Štarkl, - odcep do domačije Tovornik -Anclin, - odcep Žarovišče, - odcep Vreča, - odcep ob Žekovskem potoku, • LAŠKA VAS: - odcep mimo domačije Brecelj, • PEČOVJE: - odcep Jurkošek, - odcep vodohram Doberšek, - odcep Romih, - odcep Čanžek, • SVETLI DOL: - odcep do domačije Kapel, - odcep Zalonka, • KANJUCE: - odcep Lešje kapela-Klepej, - odcep Slatina, - odcep Veliki vrh, JAVORNIK: - odcep Javoršek, - odcep Gradišnik, - odcep Mrzla planina, - odcep Vodruž-Kozarica-Slemene-Javornik, SVETINA: - odcep Ravnine, - odcep mimo Frece. 4. prioriteta V zimskem času se ceste ne vzdržujejo in se z zapadlim snegom zaprejo za ves promet. Zakonske podlage: - Odlok o občinskih cestah (Ur. list RS, št. 102/99) in - Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. list RS, št. 62/98, 110/02). Prav tako se ne sme puščati na cesti ali metati na cesto snega ali kakršnihkoli predmetov, po cesti razsipati sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto. Zakonska podlaga: - 12. točka 2. odstavka 44. člena Odloka o občinskih cestah (Ur. list RS, št. 102/99). KOT JAVNE PARKIRNE POVRŠINE SE BODO ČISTILE: - parkirišče pri Osnovni šoli Štore; - parkirišče pri podružnični šoli Kompole; - parkirišče v spodnjih Štorah nasproti občinske stavbe. Zimska služba se bo izvajala kot v preteklih letih, vendar se za vse morebitne intervencije lahko obrnete na kontaktni osebi: BRANKO MLAKAR, tel.: 041/720-549 in VINKO HORJAK, tel.: 051/650-114. OPOZARJAMO, da tudi pri klicih upoštevate prioritete, ki so objavljene zgoraj! Poudarjamo tudi, da se HIŠNI PRIKLJUČKI in odseki cest, kjer ni stanovalcev, NE PLUŽIJO! ¬ Miran Jurkošek, župan občine Štore december 2017 Kam z odpadki? Stanje na področju ravnanja z odpadki se je bistveno izboljšalo. Občani imajo na voljo številne možnosti, kam z odpadki, da ti ne bi končali v naravi ali da bi jih odložili nekam, kamor ne sodijo. V članku predstavljamo vso infrastrukturo, ki je na voljo za odlaganje odpadkov, ter opozarjamo tudi na možnosti ponovne uporabe odpadkov. POPRAVI IN PONOVNO UPORABI Če imate kosovne odpadke, kot so staro pohištvo, vzmetnice, obleke, keramika v manjših količinah, preproge, stare izvode revij, igrače ipd., lahko: - preverite, ali bi jih morda kdo kupil (Bolha, oglasniki, bolšji sejem, komisijske trgovine …), - jih podarite (dobrodelne ustanove, materinski domovi, zavetišča za brezdomce …), - predate centru ponovne uporabe (CPU Vojnik, Rogaška Slatina ...). Česar ne potrebujemo več, ni odpadek, pač pa priložnost, da predmet v enaki obliki uporabi nekdo drug ali pa z manjšimi posegi dobi drugo življenje. Premislite – že med nakupovanjem premislite, ali izdelek resnično potrebujete in ali lahko kupite tak izdelek, ki ga boste uporabili večkrat. Predelajte – preden izdelek zavržete, razmislite, ali ga lahko kako drugače uporabite, ga popravite ali mu z manjšimi posegi spremenite namembnost. Ponovno uporabite – uporabljajte izdelke za večkratno uporabo, kupujte rabljene in predelane izdelke. KAJ SODI MED KOSOVNE ODPADKE? V grobem lahko rečemo, da so kosovni odpadki vsi tisti komunalni odpadki, ki zaradi oblike, velikosti ali teže niso priPREGLEDNICA, kam z odpadki po posameznih vrstah odpadkov: EMBALAŽA – pločevinke, plastenke, tetrapak, vrečke, alu folija, jogurtovi lončki odlagamo v RUMEN ZABOJNIK ali odnesemo na EKOLOŠKI OTOK BIOLOŠKI ODPADKI – vrtni in kuhinjski odpadki: ostanki sadja, zelenjave, listje odlagamo na KOMPOSTNIK ali v RJAV ZABOJNIK PAPIR - časopisi, zvezki, knjige, prospekti, karton nesemo na EKOLOŠKI OTOK STEKLO - steklenice, kozarci za vlaganje nesemo na EKOLOŠKI OTOK KOSOVNI ODPADKI - pohištvo, bela tehnika, vzmetnice, talne obloge odpeljemo v ZBIRNI CENTER ali naročimo odvoz preko NAROČILNICE NEVARNI ODPADKI - baterije, zdravila, akumulatorji, kartuše, olja, elektr. oprema odpeljemo v ZBIRNI CENTER ali odložimo v premični zabojnik za nev. odp. v času akcije MEŠANI ODPADKI – igrače, plenice, umazana embalaža, pepel, kasete odlagamo v ZELEN ZABOJNIK 9 A KTUAL N O merni za zbiranje v zabojnikih, kakršne imamo doma pred blokom ali hišo. Kosovni odpadki so: leseno in oblazinjeno pohištvo, kopalniška oprema, bela tehnika in druga odpadna elektronska ter elektro oprema (OEEO), vzmetnice, preproge, športni rekviziti (smuči, jadralne deske, kolesa ipd.), vrtni stroji, vrtna oprema iz plastike in lesa (mize, stoli, senčniki ipd.), termoakumulacijske peči, centralne peči, svetila in senčila ter drugi večji odpadki. KATERE ODPADKE JE ŠE MOŽNO BREZPLAČNO ODDATI V ZBIRNE CENTRE? DA Naslednje frakcije odpadkov iz gospodinjstev: papir in kartonsko embalažo, plastično embalažo, kovinsko embalažo, stekleno embalažo, papir, oblačila, tekstil, baterije in akumulatorje in druge nevarne odpadke iz gospodinjstev (barve, lake, zdravila, olje …), zavrženo električno in elektronsko opremo (TV, monitorji, štedilniki, pralni stroji, hladilniki ...), les, plastiko, kovine (radiatorji …), kosovne odpadke. Za navedene odpadke ne velja omejitev štirih avtoprikolic letno, povzročitelji morajo imeti s sabo odrezek zadnje plačane položnice ali ustrezen identifikacijski dokument. Med kosovne odpadke NE sodijo: izrabljene avtomobilske gume, izrabljena motorna vozila in avtomobilski deli (odbijači, sedeži …), stavbno pohištvo (okna, vrata), gradbeni material, azbestne plošče, neobdelan les, zemlja, pesek, trava, preostanek (gospodinjskih) odpadkov, nevarni in podobni odpadki. KAM Z GUMAMI, AZBESTOM, STREŠNO KRITINO IPD.? V Zbirni center Bukovžlak. V zbirnem centru lahko gospodinjstvo odloži do 8 gum let na leto. Najbolje je sicer, da občani odpadne gume prepustijo vulkanizerju ob menjavi. Ta jih je dolžan brezplačno prevzeti. Za nekomunalne odpadke (gradbeni odpadki - keramika, beton, opeka, strešna kritina, azbest) je količina omejena na prostornino štirih avtomobilskih prikolic osebnega vozila (skupaj cca. 3 m³/leto/gospodinjstvo), kar lahko koristi le povzročitelj OSEBNO OB OSEBNI IDENTIFIKACIJI. KAM S KOSOVNIMI ODPADKI? Za kosovne odpadke do 1 m² lahko naročite odvoz na Simbiu; posebno naročilnico najdete na spletnem mestu www. simbio.si. Višek kosovnih lahko pripeljete in brezplačno predate v zbirnem centru – tu ne velja količinska omejitev. Uporabnik mora biti vključen v sistem odvoza odpadkov. Če se niste odločili za katero od zgornjih navedenih možnosti, potem se lahko tudi dogovorite za odvoz s kontejnerjem, vendar pa boste to storitev morali plačati. 10 NE Skratka, veliko večino odpadkov je možno pripeljati v ZC, z izjemo mešanih komunalnih odpadkov, kot so zobne ščetke, tapete, fotografski papir, posip za mačji WC, keramika, porcelan v manjših količinah, ohlajen pepel, plenice, plastificiran papir, umazana embalaža, žarnice, barvice, igrače, kasete, vosek, meso, kosti. ALI STE VEDELI, … da v primeru, ko imate občasno višek odpadkov, lahko kupite na Petrolovih servisih tipizirano vrečko Simbia in vrečko z odpadki odložite ob zabojnik? … da so na nekaterih ekoloških otokih postavljeni tudi zabojniki za odpadno električno in elektronsko opremo ter tekstil? … da je odlaganje odpadkov ob zabojnike prepovedano? Simbo, v simbiozi z okoljem Z GODIL O S E JE december 2017 Martinovanje V soboto, 11. novembra, ob 11. uri smo vinogradniki skupaj z občino Štore, ŠKD Rudar Pečovje in kmetijo Kroflič izvedli Martinovanje pred Mercator centrom na Lipi. Točili smo mlado vino in sok, zraven pa ponudili domače dobrote, ki so jih prinesli naše članice in člani ter Leonida. Za sodelovanje se zahvaljujem Danici in Biniju Šustru, Marjanu Tržanu, Mariji in Milanu Kresniku, Franciju Štoru, Marjani Palir ter Ferenčakovim. Hvala tudi štorskim godbenicam in godbenikom pod vodstvom Aljoše Jurkoška, ki so dogodek popestrili. V dobrih dveh urah se je zbralo dosti obiskovalcev, ki so z nami martinovali. ¬ Natalija Ferenčak, foto: Rosvita Jager 11 Z G ODIL O S E JE Srečanje starejših občanov občine Štore Prednovoletno srečanje starostnikov občine Štore, ki je z leti postalo že tradicionalno, se je letošnjega 15. novembra odvijalo že sedemindvajsetič. Iz skromnih začetkov, ko se je na srečanju zbrala le peščica udeležencev, je srečanje postalo z leti tako obiskano, da velika jedilnica Osnovne šole Štore komaj še zadošča potrebam vseh udeležencev in kar kliče po še kakšnem večjem prostoru. Srečanja, na katerega so vabljeni vsi starostniki, ki v tekočem letu dopolnijo 70 let, se je v letošnjem letu izmed 626 vabljenih udeležila več kot tretjina povabljencev. Udeležbo je potrdilo več kot 200 povabljenih, polna jedilnica Osnovne šole Štore pa je tudi dokazovala, da so občani Štor srečanje res vzeli za »svoje«. Srečanje je z uvodnim nagovorom povabljencem otvoril župan občine Štore, gospod Miran Jurkošek, ki je generacijo, ki razvoj Štor in občine v veliki meri spremlja že leta in leta, nagovoril in seznanil s pridobitvami občine Štore v zadnjem letu. Ker je srečanje gostila prav Osnovna šola Štore, seveda ni mogel mimo nove infrastrukturne pridobitve – krožišča ob šoli, ki je razbremenilo obšolski prostor in ga naredilo bolj varnega. Vse prisotne je pozdravila tudi ravnateljica gostujoče šole, gospa Mojca Rožman, ki je s šolsko kuharsko ekipo 12 in ekipo Vrtca Štore pripomogla k simpatično izvedenemu srečanju starostnikov. Udeležence srečanja je v nadaljevanju pozdravil tudi predsednik Društva upokojencev Štore, gospod Mirko Vešligaj. V nagovoru se je za udeležbo in uspešno izvedene aktivnosti tega leta zahvalil upokojencem, ki delujejo tudi v društvu, še posebej veselo pa je v svoji sredini pozdravil letošnjo jubilantko, gospo Angelo Primožič, ki je septembra dopolnila 100 let. Gospa Primožič se je udeležila srečanja starostnikov in s svojim nasmeškom, blagostjo in optimizmom vlila upanje tudi marsikateremu mlajšemu »stanovskemu kolegu«, da ga tudi v prihodnje čakajo lepa leta. Z GO DIL O S E JE december 2017 13 Z G ODIL O S E JE Ekipi šole in vrtca sta pripravili izbrano kosilo, pri strežbi pa je poleg omenjenih ekip pomagalo tudi osebje Občine. Glasbeni spremljevalni program na harmoniki, ki se je začel že z uvodom v srečanje, je potekal vse do konca večera, gostujoče pa sta razveseljevala osnovnošolec Jože Rezar in udeleženec srečanja, gospod Srečko Pajk. Župan Miran Jurkošek se je tekom večera sprehodil med mizami in poklepetal z udeleženci srečanja, ki so večinoma veseli, da imajo svoj dan v letu, ki je namenjen njihovemu druženju. Čas je kar prehitro minil in počasi so si povabljenci zaželeli domov. Kot je že v navadi, jih je ob slovesu čakalo priložnostno darilo, ki je bilo tokrat v znamenju lokalnih ponudnikov, saj so bile tako fotografije kot izdelki lokalnega izvora. Veselje v očeh, lepe želje in zahvale za ponovno uspešno izvedeno srečanje so znamenja, da je to za velik del občanov dan, ki se ga veselijo, ga pričakujejo in so zanj hvaležni. Da bodo le zdravi, veseli in aktivni, pa se bomo ponovno videli v prihodnjem letu. ¬ Metka Modic Če ste član društva DPMŽ-Celje, lahko koristite številne ugodnosti. Med drugimi lahko v novoodprti veterini ZAMBI v Celju na Kukovičevi ulici (bivša gostilna Belej) ter Veterinarski ambulanti v Trnovljah ob predložitvi članske izkaznice koristite 10% popust na veterinarske posege. Ugodnosti nudimo tudi v nekaterih trgovinah pri nakupu hrane, hotelih za hišne ljubljenčke, pasjih salonih, za šivanje dežnih plaščkov po meri in druge. VČLANITE SE lahko na telefonski številki 070/715-854 (Verica Štante) oz. 040/898-338 (Katarina Šumej), kjer prejmete tudi ostale informacije. 14 december 2017 Obisk predstavnikov Evropskega združenja bank hrane Od 22. do 24. 11. 2017 so bili v Sloveniji na obisku pri SIBAHE – Slovenski banki hrane predstavniki Evropskega združenja bank hrane (FEBA). Cenjenim gostom smo želeli predstaviti naše ljudi z velikim srcem. Obiskali so naše skladišče v Štorah in veseli smo bili, da so bili pri obisku prisotni tudi predstavniki občine Štore. Predstavniki Evropskega združenja bank hrane so ugotovili, da SIBAHE deluje v skladu s smernicami Evropskega združenja in niso ugotovili odstopanj, kar pomeni, da vsi, ki aktivno delajo v SIBAHE, opravljajo svoje delo, kot je to za banke hrane potrebno in značilno. V skladišču je nastalo tudi nekaj fotografij, saj je velika čast SIBAHE, da nas obiščejo tako ugledni gostje in da nas pohvalijo pri našem delu. Na krajše druženje ob večerji smo se odpravili v Hotel Celeia. Tam so se nam pridružili še ostali prostovoljci, ki nam pomagajo pri delu, pomagajo ljudem v stiski, in takšnega dela jim nikoli ni težko opraviti. Ker je pomembno, da naši gostje spoznajo, kako krasna je Slovenija, smo zanje pripravili lepe spominke iz domačih krajev. ¬ Mia Novak Barbarin pohod 2017 Ljubitelji pohodov smo se letos zbrali na 17. Barbarinem pohodu, ki ga vsako leto prvo soboto v decembru organizira ŠKD Rudar Pečovje. Zbor pohodnikov je med 8. in 10. uro na igrišču na Pečovju. Že na startu nas pričakata kuhano vino in čaj, ki ga pripravijo člani društva. Okrepčamo se tudi z domačim kruhom, ki nastane izpod rok pridnih gospodinj. Pohodniki pa si zapomnimo pohod tudi po odličnem pecivo, ki ga že vsa leta pripravlja naša sovaščanka Martina. Po poravnani startnini se odpravimo na pot. Dolga je 19 km in nas iz Pečovja vodi preko Marije na Svetino, Kanjuce, Šentrupert, Mačkovec na Trobni Dol, kjer je tudi zaključek pohoda. Na posameznih kontrolnih točkah - s prijavnega mesta na Pečovju, na Svetini in na cilju v Trobnem Dolu, se dobijo kontrolni žigi, ki dokazujejo udeležbo na pohodu. Letošnjega pohoda se je udeležilo več kot 300 pohodnikov iz skoraj cele Slovenije. Pohod z zaporedno številko 17 je postregel s čudovitim vremenom. Zimske idile, ki je svoj največji čar pokazala ravno na Svetini, se ne da opisati z besedami. Mnogi želijo to idilo ovekovečiti s fotografijo, vendar je največ vredna, če jo preprosto doživiš. Pa to seveda ni edina lepa stvar. Poseben čar pohodu da pristna klima, ki se ustvari med pohodniki. 15 Z G ODIL O S E JE 16 december 2017 Le-ti med seboj veselo kramljajo, zapojejo kakšno pesem ali pa se nasmejijo ob pripovedovanju šal in anekdot. Poleg osebne popotnice pa se na poti okrepimo s toplimi napitki. Nekaj teh napitkov je na uradnih postojankah, veliko pa tudi na privatnih, kjer domačini radi postrežejo svoje dobrote. Omeniti moram tudi zelo dobro »prežganko«, juho, ki so jo letos postregli v Domu na Svetini, na cilju pa nam na turistični kmetiji Salobir v Trobnem Dolu postrežejo s pravo domačo pojedino. Za plesni korak na ciljni postojanki je letos poskrbel ansambel Simona Gajška, ki je na plesišče spravil kar velik del pohodnikov. Mnogi se zavrtijo tako urno, kot da za njimi ne bi bila tako dolga pot. Velika zahvala za odlično pripravljen pohod pa gre vsekakor organizatorju ŠKD Rudar Pečovje in njegovi ekipi z Leonido Cmok Kačičnik na čelu. Barbarin pohod je nekaj posebnega in se ga je vredno udeležiti. Pozitivne občutke s tega pohoda so mi z besedami potrdili tudi pohodniki, ki jih v nadaljevanju navajam. 17 Z G ODIL O S E JE bo dopuščalo zdravje, si bom čas splanirala tako, da se bom pohoda še udeležila. Na organizirane pohode ne hodim. Bila sem samo enkrat na pohodu 14. divizije v Dramljah, vendar je tale domač boljši. » Karmen Esih, Pečovje »Na pohodu smo tretjič in vsako leto nas je več. Prvo leto smo bili samo trije, kar se naše družbe tiče. Ful je fajna pot. Organizacija je dobra. Primerni postanki. Super družba. Bomo še prišli. Najlepši del poti je vsekakor na koncu, v Trobnem Dolu.« Vesna Verdenik, Trobni Dol »Na pohodu sem drugič. Zdravje mi bo sigurno dopuščalo, da se bom pohoda še udeležil. Na poti je veliko postankov, za druženje je čudovito. To je edini organizirani pohod, ki se ga udeležujem, drugače sem bolj na solo pohodih. Prihajam v družbi prijateljev in punce in vsako leto nas je več. Letošnji pohod je fenomenalen, kar se vremena tiče.« Grega Zabukošek, Ponikva »Na pohod hodimo skupaj s prijatelji, čeprav se pohoda udeležijo tudi moji domači, oče in mati. Na pohodu smo tretjič. V redu je, da je zima in zasnežena pokrajina. » Matej Pajk, Javornik »Barbarinega pohoda sem se udeležila tretjič, v družbi brata in očeta. Na pohodu pogrešam svoje vrstnike. Vreme je bilo čudovito. Všeč mi je druženje na pohodu in pa zaključna zabava na turistični kmetiji.« Maša Volavšek, Pečovje Se vidimo na pohodu prihodnje leto. ¬ D u š a n Vo l a v š e k , foto: Rosvita Jager »Druženje, rekreacija, spoznavanje okoliških krajev, to so glavne vrline pohoda. Za pohod sem navdušila svojo sodelavko in njenega moža. Letos sta na pohodu prvič, sama pa sem se na pohod podala že tretjič. In to kar zapovrstjo. Če 18 O DEL U DR U ŠT EV december 2017 Drage planinke, planinci, pohodniki! Letno obdobje obiska naših gričev, hribov in gora prehaja v zimsko obdobje. To pomeni, da moramo pri načrtovanju naših aktivnosti upoštevati sledeče dejavnike: – krajši dan, – meglo, – mraz, – hitre spremembe vremena. V letu 2018 želim vsem obilo zdravja, varen in stabilen korak, veliko lepih doživetij pri utrjevanju starih ter spoznavanju novih poti in vrhov. ¬ Va l t e r J e l e n Zaradi vsega naštetega moramo kot obvezno opremo v nahrbtnik vložiti: svetilko, rokavice, kapo, debele nogavice, rezervno majico, termoflis in pelerino. Zavedati se moramo tudi tega, da so planinske koče v večini zaprte, ostale pa prehajajo na zimski delovni čas (dežurstva). Zaradi tega se je potrebno pozanimati, ali se na naši planirani poti nahaja koča, ki je odprta. Informacije dobite na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Če je koča zaprta, se je potrebno opremiti z zadostno količino hrane in tople pijače. Predvideti morate, kje na poti boste počivali, da se prehitro ne utrudite in pravilno porazdelite moči še za preostali del poti. Za obisk sredogorja morate v snežnih razmerah spremljati stopnjo ogroženosti in nevarnosti snežnih plazov. Med obvezno zimsko opremo za zimske podvige spadajo: zimski čevlji, gamaše, dereze, cepin, plazovna žolna in lopatka. Kljub zahtevnosti takih tur se nikar ne ustrašite težavnosti, saj je doživetje v snežnem metežu nepopisno. Vsem, ki se boste podali na pohode po naših poteh, svetujem, da hodite po uhojenih planinskih poteh, označenih s smernimi tablami in Knafelčevo markacijo ter upoštevate morebitna opozorila na poteh. Ekskurzija v neznano ŠKD Straža je tudi to jesen za svoje člane organiziralo ekskurzijo v neznano. Tokrat smo krenili z avtobusom proti Notranjski in si tam ogledali kmetijo in sirarno Pustotnik, pri njih pokušali sire in jogurte ter prisluhnili njihovi zgodbi o uspehu družinsko vodene kmetije in sirarne. Sledil je ogled bolnice Franje. Pripoved o težkih vojnih časih in delovanju bolnišnice se nas je vseh, zatogovo pa najmlajših, globoko dotaknila in nas opomnila na vojne grozote. Z zanimanjem smo poslušali zgodbo o njenem delovanju in si ogledali težko dostopen teren in lesene kolibe, ki so služile delovanju vojaške bolnišnice. Popoldne smo obiskali še Idrijo, si tam ogledali graščino, spremenjeno v muzej rudarstva, in klekljane idrijske čipke. Zadovoljni in polni novih znanj smo se vračali domov, navdušeni nad brezhibno organizacijo in poučno tematiko ogledov. ¬ Milena Hrovat 19 O D EL U DRU ŠT EV Vinogradniška jesen Jesen smo vinogradniki pričeli s pobiranjem grozdja, za katerega smo celo leto skrbeli in ga spremljali od rezi, cvetenja do zrelosti. Nemalokrat smo bili v skrbeh glede vremena in bolezni, vendar nam je bila skrb poplačana, saj smo pridelali zdravo grozdje, ki je pogoj za dobro vino. 15. septembra smo pri potomki v Kompolah zbirali grozdje, iz katerega pridelamo društveno vino. Vinogradniki so prispevali svoje grozdje, ki smo ga nato pri družini Glavač stisnili. Naš kletar Bini pa je poskrbel, da je mošt odvrel. V nedeljo, 24. 9. 2017, pa smo po sveti maši v Kompolah izvedli trgatev potomke stare trte. Po blagoslovu letine s strani g. župnika Stanka Gajška so naši viničarji Srečko, Milan in Jani s pomočjo Olge in Lidije potrgali grozdje. Letina je bila dobra. Sama potomka je dala 29 grozdov, najtežji pa je tehtal 900 g. V stari stiskalnici, ki jo je prinesel Jani Glavač, smo stisnili grozdje in sladki sok dali poskusiti navzočim. Prireditev sta popestrila še naš Srečko na harmoniki s prijateljem Andrejem na klarinetu. Konec oktobra smo v društvu izvedli 10. pohod. Tokrat sta Bini in Marjan pripravila pohod po poteh našega prvega pohoda v domačem kraju. Skupaj s partnerji, otroki in prijatelji smo se zbrali pred gasilskim domom v Prožinski vasi. Prvo postojanko smo imeli že kar čez cesto, pri Žmaharjevih, kjer smo se okrepčali za lažji začetek poti. Pot nas je vodila mimo kmetije Klinar do doma Ferenčakovih, kjer je bil drugi postanek. Z Gordano in Janijem Majorancem so nam pripravili malico, Stani pa je poskrbel, da naša grla niso bila suha. Od tam smo se povzpeli na vrh hriba, od koder smo imeli lep razgled na okoliške hribe in dolino reke Voglajne. Pri vinogradu Mitje Oberžana so nam Oberžanovi skupaj s Tonetom postregli z vinom in pečenim kostanjem. Od tu pa nas je pot vodila skozi Vrhe do Opoke in po gozdni poti smo prišli v Kompole, kjer smo imeli postojanko pri naši potomki. Marija in Milan Kresnik sta nas pogostila s prigrizkom, Bini pa je z društvenim vinom poskrbel, da nismo bili žejni. Po travniku smo se nato spustili v dolino, kjer smo obiskali Stojan Marijo in Ivana. Tudi tu so nam domači pripravili obilno založeno mizo in nam ponudili svoja 20 vina. Nato smo pot nadaljevali v Stražo. Najprej smo se povzpeli na vrh hriba, kjer imata gorco Olga in Jože Stojan. Tudi tu so nam ponudili domače dobrote in dobro kapljico. Že po temi smo šli po cesti do Glavačevih, kjer nas je čakala večerja. Hvala Danici Šuster za odlično krompirjevo solato, ki je vsem teknila k pečenemu odojku. Za naša grla pa je poskrbel Primož Glavač, ki nam je še pred večerjo pripravil degustacijo odlič- nih vin, kasneje pa nas je povabil še v klet. V sproščenem vzdušju sta nam Bini in Jani Glavač pripravila degustacijo vinogradniškega vina iz prejšnjih let. Ugotovili smo, da je Bini opravil odlično delo pri kletarjenju, saj so bila vsa vina zelo dobra. Ob klepetu in ob zvokih harmonike našega Srečka smo večer zaključili polni lepih vtisov in z mislijo na naslednji pohod prihodnje leto. ¬ Natalija Ferenčak Druženje članov Vinogradniškega društva Polič Naše članice in simpatizerke VD Polič so se odločile, da izvedejo pohod in obiščejo nekatere člane društva. Letos so v aprilu izvedle že drugi pohod in obiskale nekaj naših vinogradnikov. Njihova gesta zasluži vso pohvalo, kajti druženje je pomembno v teh časih, ko samo hitimo in hitimo. Prijetno smo poklepetali o delu vinogradnikov, o problemih, uspehih in težavah. Našim dekletom želim dober in varen korak tudi v bodoče, z željo, da pohod ostane tradicionalen. Vinogradnik tako čuti prijetno pripadnost društvu in spoštovanje. ¬ M a r i j a n Tr ž a n O DEL U DR U ŠT EV december 2017 Na pragu jeseni Na jasi v Kanjucah je bilo v soboto, 14. oktobra, zelo živahno. Srečanje upokojencev štorskega društva je gostil območni odbor Svetina. neje se jim je pridružila še večina prisotnih in ubrano petje se je razlegalo vse do zatona sonca, ki je zlatorjavo pokrajino zavilo v hlad in temino. Dišalo je po krajnskih klobasah, svežem kruhu in potici, po moštu, pečenem kostanju in bučnicah. Kot bi trenil, je bilo okožuhano za dva voza koruze. Nekateri so to delo opravljali prvič, večini pa je nekaj te veščine ostalo še iz mladih let. Bilo je veselo. Ob ličkanju smo obudili vrsto običajev, ki so v preteklosti spremljali to kmečko opravilo. Razšli smo se v prepričanju, da za veselo razpoloženje in zadovoljstvo ni potrebno veliko, če človek ni prezahteven. Upam, da bomo spodbudili še kakšnega mladega upokojenca, da se nam bo pridružil. Hvaležni smo vsem prostovoljcem, članom OO Svetina s Poldijem na čelu, ki so poskrbeli za nepozaben jesenski dan. Presenečenje so nam pripravili Kajnuški fantje, ki so nas razveselili z venčkom že skoraj pozabljenih ljudskih pesmi. Kas- ¬ Jožica Krajnc Z ozimnico smo jim polepšali življenje imamo upanje«, smo nakupili ozimnico za vse krajane, ki potrebujejo pomoč. Pomoč je prejelo kar 50 družin, vsaka je dobila krompir, kislo zelje, kislo repo, moko, kompot, piškote, olje, sladkor. Nakup in razdeljevanje živil družinam je 18. oktobra 2017 izvedel predsednik KORK Štore, g. Stane Štefanec. Prepričani smo, da smo tudi zadnjo tretjino sredstev z dobrodelnega koncerta dobro porabili. Nasmehi na obrazih obdarjenih družin so to potrjevali. Upamo, da nam bo tudi prihodnje leto uspelo na koncertu zbrati dovolj sredstev, s katerimi bomo lahko priklicali nasmeh na obraze tistih, ki potrebujejo pomoč. Dobrodelni koncert »Še imamo upanje« bomo organizirali v Kulturnem domu Štore v petek, 23. 2. 2018, ob 18.00. Pridite vsi, ki se strinjate z mislijo, da lahko premagamo revščino tako, da si podamo roke. ¬ Metka Lesjak foto:Žiga Korent) V Krajevni organizaciji Rdečega križa Štore smo tudi to jesen svojim varovancem polepšali življenje s prijazno gesto. Iz sredstev, ki smo jih pridobili z izvedbo letošnjega dobrodelnega koncerta »Še 21 O DEL U DRU ŠT EV Veselo v Kulturnem domu Že več let zapored upravni odbor Društva upokojencev v jesenskem času organizira srečanje v Kulturnem domu v Štorah. V mesecu oktobru se nas je zbrala kar lepa druščina in še nikoli toliko kot sedaj se je prepevalo in plesalo. Verjetno je botrovala k takšnemu vzdušju skupina upokojencev, ki je letos pričela s plesnimi vajami v prostorih društva in je premierno nastopila tega dne. Tudi pevci iz Kanjuc so prispevali svoje, tako da je bilo vzdušje več kot prijetno. Ansambel Milana Vrbotna je privabil na plesišče skoraj vse obiskovalce. Organizatorjem je uspelo doseči dobro zabavo, ki je trajala dolgo v noč. Sicer pa se v Društvu upokojencev veliko dogaja. V društvenih prostorih se dobiva aktiv žena, plesna skupina, skupina kegljačev, skupina, ki trenira možgane z miselnimi igrami, skupina z ročnimi spretnostmi, v ustanavljanju je tudi pevski zbor. Vsak mesec je organiziran izlet po naši lepi Sloveniji, poverjeniki z novicami društva mesečno obiščejo vse člane, prostovoljci programa Starejši za starejše pa obiščemo tiste, ki si obiskov želijo. Prostovoljci sodelujemo tudi z Banko hrane, ki ima skladišče v Štorah in nam omogoča, da s prehrambenimi izdelki pomagamo nekaterim lažje preživeti mesec. Težko bi našli društvo, kjer so ljudje tako povezani med seboj in pripravljeni pomagati drugim. Tisti upokojenci, ki se še niste vključili v naše Društvo upokojencev, ne odlašajte, zagotovo se bo našlo kaj prijetnega tudi za vas. ¬ I v a n k a To f a n t 22 december 2017 Almini dnevi na Svetini Z glasbo in druženjem obeležimo rojstvo svetovne popotnice Oktober je mesec, ko Turisti svoje misli in aktivnosti posvetimo eni najobsežnejših prireditev v občini. Almini dnevi na Svetini se po številnih pripravah pričnejo z obiskom groba Alme M. Karlin na Svetini ob obletnici njenega rojstva, 12. oktobra. Z rožami se počastimo svetovni popotnici, pisateljici in pesnici, predvsem pa pogumni posameznici, ki je svoja zadnja leta preživela v majhni zidanici v Pečovniku. Na njeno željo je pokopana na Svetini, kjer se je z našo tradicionalno prireditvijo Almini dnevi vsako jesen spomnimo člani Turističnega društva Štore, krajani ter obiskovalci od blizu in daleč. ko. Ob prekrasnih fotografijah ledu, pingvinčkov in brezmejnega snega smo uživali ob živahnem pripovedovanju popotnice. Domačijo smo do zadnjega kotička zapolnili poslušalci, ki smo tako dobili priložnost »obiskati« ledeno celino. V soboto, 14. 10., smo preživeli izjemno prijeten večer na Ekološki kmetiji pri Starem mlinu v Šentjanžu nad Štorami. Svoje popotniške izkušnje je z nami delila ljubiteljica potovanj Barbara Popit, ki nas je letos popeljala na eksotično Antarkti23 O D EL U DRU ŠT EV 24 O DEL U DR U ŠT EV Osrednja prireditev Alminih dni pa je tradicionalno nedeljsko druženje na igrišču na Svetini. Iz jesenskih meglic je že zgodaj pokukalo sonce, ki nas je razvajalo vse dopoldne in poskrbelo za resnično dobro voljo in številne obiskovalce – veliko jih je čudovit jesenski dan izkoristilo za pohod na Svetino iz različnih smeri, vsi pa smo se opoldne zbrali na osrednjem prireditvenem prostoru. Omamne dišave so že na daleč oznanjale, da se bomo obiskovalci gostili z odličnim golažem, ki so ga tekmovalci v kuhanju golaža v kotličku vestno pripravljali vse dopoldne. Prijavilo se je kar devet ekip, ki so svoje mize skrbno okrasili in obiskovalce med pripravo in kuhanjem svojega tekmovalnega golaža razveseljevali z domačimi dobrotami. Najboljši golaž je po mnenju žirije skuhalo Društvo vi- december 2017 nogradnikov in kletarjev Polič Štore, do zadnje žlice pa smo obiskovalci, tekmovalci in organizatorji izpraznili vseh 9 kotlov golaža. Najboljše tri ekipe smo Turisti lepo nagradili, največja nagrada za vse nas pa je bilo prijetno dopoldne, preživeto v odlični družbi. Za živahno vzdušje je skrbel ansambel Stari novi jahači, obiskovalci pa so na podeželski tržnici lahko nakupili lokalne dobrote: domač kruh in pecivo, lectova srca, naravno kozmetiko, olja, marmelade, med, suhomesnate izdelke, ribje specialitete, lončene in lesene izdelke … Posebno presenečenje za obiskovalce pa je bil obisk Alme Karlin – »igrala« jo je članica TD Celje, ki je z pričarala pravi duh svetovne popotnice v eni najlepših hribovskih vasic v Sloveniji. ¬ Špela Malgaj 25 Noč čarovnic – čarov Čarovnice TD Štore smo letošnjo Noč čarovnic prvič pričarale v Kulturnem domu Štore. Otroci, ki so 31. 10. prišli na najbolj priljubljeno jesensko otroško prireditev, so se našemili v duhove, čarovnice, vampirje, mumije in ostale strašljive like. S svojo kreativnostjo so nas navdušili, najbolj izvirne/prikupne/ strašljive maske smo tudi nagradili s praktičnimi nagradami. Prvič smo se povezali tudi s Prostovoljnim gasilskim društvom Štore, ki je v avli pripravilo izrezovanje buč in poskrbelo, da obiskovalci niso bili žejni. Mlade obiskovalce so v Dvorani groze pričakale zabavne naloge (in mini nagrade za vsako opravljeno nalogo): zadeni bučo, hop na klobuk, bučni tri v vrsto, zagotovo najbolj oblegana kotička pa sta bila »Kostkov kotiček«, kjer je otroke navduševal s sladkarijami in mandarinami napolnjen okostnjak, in »Strašni jaz«, kjer so s pomočjo društvenega fotografa Aleša nastale krasne spominske fotografije. Nekaj si jih lahko ogledate v pričujoči galeriji, ostale pa na naši Facebook strani in spletni strani občine Štore. Čarovnice TD Štore smo ponovno uživale, najbolj vesele pa smo, da ste naše sveže ideje in trud prepoznali in navdušeno sprejeli tudi obiskovalci, ki vas je vsako leto več! ¬ Špela Malgaj 26 vniška otroška zabava 27 O D EL U DRU ŠT EV Šranga za zlatoporočenca V času Martinovega smo za naša sovaščana, Mimico in Tinkota Krofliča, ki sta praznovala zlato poroko, pripravili pozdravno »šrango«. Navada v ŠKD Straža je, da posebne jubileje v vasi praznujemo skupaj, na svojstven, lep star način. Tako skrbimo za stare šege in navade in ljudsko izročilo prenašamo na mlajši rod. Tokrat je bila tema »šrange« seveda Martinovo. Fantje so predstavili pranje lesenih sodov na star način. Pozdravno »šrango« je pomagal prerezati vnuk zlatoporočencev, ki se je v vlogi priče in pogajanja na »šrangi« odlično znašel. Skupaj smo ju tako pozdravili, jima čestitali ob častitljivem jubileju ZLATE POROKE, jima zaželeli trdnega zdravja in še veliko veselih, zadovoljnih skupnih dni. Na svoj način smo se jima tako zahvalili za njun doprinos prijetni vaški skupnosti, za njuni veliki srci za sočloveka in vso dosedanjo sosedsko pomoč ¬ Milena Hrovat Otvoritev asfaltirane ceste do igrišča v Straži Sanjati je dovoljeno, pravijo. Že naši starši so sanjali, da bi imeli v vasi prostor, kjer bi se otroci varno igrali. Zgodilo se je, da smo bili slišani. Razumljena je bila naša potreba tudi s strani občine, zato smo združili moči in naše sanje spremenili v resničnost. Danes imamo vaško igrišče, ob njem objekt za sestankovanje in druženje. Imamo vaško knjižnico v njem in ob njem letno kuhinjo. To pa še ni vse: od te jeseni dalje imamo do igri- 28 šča tudi asfaltiran dostop. Cesta, gladka in široka, ki vodi v slepo ulico do igrišča, pomeni otrokom kolesarsko stezo, je kot podaljšek igrišča, obiskovalcem pa lahko nudi tudi kot parkirišče. V imenu vaščanov in Športno kulturnega društva Straža se zahvaljujemo g. županu in njegovi ekipi, da smo bili slišani in razumljeni. Zahvaljujemo se za to pomembno pridobitev v naši vasi. ¬ Milena Hrovat O DEL U DRU ŠT EV december 2017 Regijsko strelsko tekmovanje Strelsko društvo Kovinar Štore bo naslednje leto praznovalo 70 let ustanovitve. V časih takoj po ustanovitvi se je streljalo z vojaško puško. Tekmovalo se je v disciplinah na 100, 200 in 300 metrov. Nekaj let po vojni so za športna strelska društva pričeli izdelovati zračne puške. Člani strelskega društva Kovinar Štore so bili takrat v vrhunski formi in zato priznani v Sloveniji in Jugoslaviji, zato so se v društvu odločili kupiti zračno puško, ki jo še danes hranimo v arhivu. O odličnih strelcih govorijo vsi osvojeni pokali. Sedanja lokacija strelskega društva Kovinar Štore je pri gasilskem domu. Na tem mestu je bila včasih menza za delavce, člani strelskega društva pa so ob pomoči železarne te prostore preuredili v strelišče. Strelsko društvo je novembra praznovalo 58 let strelišča za zračno puško. Trenutno posedujemo 20 zračnih pušk serijske izdelave ter 8 preciznih pušk (standard). S temi puškami smo pogosto tekmovali, rekord strelišča pa je postavil Rajmund Debevec z doseženimi 597 krogi od možnih 600 krogov. V soboto smo imeli regijsko tekmovanje s serijsko zračno puško. Sodelovale so ekipe Koroške, Štajerske in Zasavske regije. Povabili smo strelska društva Dolič, Dobrna, Juteks Žalec, bratov Dobrotinškov Vojnik, Kisovec, Trbovlje 1956, Vrbno in domači Kovinar Štore. Tekmovanje je bilo zanimivo, ekipno pa so bili doseženi nadpovprečni rezultati: 1. mesto Kisovec z doseženimi 519 krogi. 2. mesto Trbovlje 1956 » 516 krogi. 3. mesto Dolič » 492 krogi. 4. mesto Juteks Žalec » 482 krogi. 5. mesto Kovinar Štore » 475 krogi. 6. mesto bratov Dobrotinškov Vojnik » 468 krogi. 7. mesto Dobrna » 436 krogi. 8. mesto Vrbno » 403 krogi. Rezultati posamezno: 1. mesto Lado Kovač, Kisovec: 180 krogov. 2. mesto Tone Mohorko, Kisovec: 177 krogov. 3. mesto Pavle Hauptman, Trbovlje 1956: 175 krogov. 4. mesto Jože Pavlič, Juteks Žalec: 175 krogov. 5. mesto Ervin Korbar, Trbovlje 1956: 175 krogov. Od 3. do 5. mesta je odločala boljša zadnja serija. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi odličij je sledilo prijetno in veselo druženje. Zahvaljujem se glavnemu sodniku Jožetu Jeramu za pošteno sojenje. Zahvaljujem se vsem članom našega društva, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanja. Posebej se zahvaljujem Branki Godicelj in Zlati Romih, ki sta ves čas skrbeli za tekmovalce pred in po nastopu. Še posebej sta bili urni pri pripravi zaključka. Piko na i je dala naša vesela družba na čelu z Vrbico. ¬ Vlado Bogdanović 29 O D EL U DRU ŠT EV O delu PGD Svetina v drugi polovici leta 2017 V jesenskem delu leta je prostore gasilskega doma na Svetini spet napolnil otroški smeh in delovna vnema o novih spoznanjih o gasilstvu. V društvu smo se odločili, da izpeljemo vse potrebne aktivnosti za pridobitev bronaste preventivne značke. Preventivne značke Preprečujmo požare je mladinski svet GZ Slovenije uvedel z namenom usvajanja novih znanj mladih v gasilstvu. Značke so razdeljene po starostnih skupinah, in sicer bronasta za pionirje, srebrna za mladince ter zlata za pripravnike. Testiranja za bronasto preventivno značko, ki je potekalo 28. novembra na Svetini, se je udeležilo deset pionirjev in pionirk, ki so vsi uspešno pridobili značko. Leto 2017 je v društvu zaznamovalo tudi sprejetje dolgoročnega programa razvoja gasilstva v občini Štore v obdobju 2017-2027, ki ga smatramo za enega najpomembnejših za dolgoročni razvoj gasilstva na Svetini. Z Občino Štore vseskozi zelo dobro sodelujemo. S finančno podporo občine ter prostovoljnimi prispevki krajanov smo v preteklih letih uspeli urediti podstrešne prostore gasilske garaže ter redno nabavljali osebno zaščitno opremo operativnih gasilcev. S sprejetjem dolgoročnega programa pa je občina Štore omogočila tudi nabavo težke tehnike, osebne zaščitne opreme, redno vzdrževanje gasilske tehnike in nabavo izolirnih dihalnih aparatov ter gasilskih črpalk. V letošnjem letu smo s finančno podporo občine Štore realizirali vse načrtovane aktivnosti: nabavo pnevmatik za GVC 16/25, dveh zaščitnih oblek ter generalni servis dveh izolirnih dihalnih aparatov. Prva večja investicija v nakup gasilske tehnike se obeta leta 2020, ko je v načrtu nabava gasilskega vozila za prevoz moštva (GVM), ki bi močno pomladil vozni park PGD Svetina in poleg vseh drugih aktivnosti omogočil tudi prevoz mladih gasilcev. Nabavo vozila bosta skladno z načrtom financirali občina Štore in Prostovoljno gasilsko društvo Svetina v enakem deležu. Pred vodstvom PGD Svetina je zato v prihodnjih letih velika odgovornost zbrati potrebna sredstva. Prva zbiralna akcija, v kateri bomo zbirali sredstva, bo potekala v decembru, ko bomo tako kot vsako leto obiskali vsa gospodinjstva našega požarnega okoliša, voščili vesele praznike ter podarili gasilski koledar. Ob tej priložnosti naj vas spomnimo tudi na možnost namenitve dela dohodnine našemu društvu. To lahko storite preko aplikacije eDavki ali preko formularja, ki ga lahko dobite pri naših članih. ¬ Andreja Videc 30 O DEL U DRU ŠT EV december 2017 Dobrodelni koncert Vitezi gasilskih veselic silskega društva Štore, ki so z marljivim delom omogočili, da je prireditev potekala nemoteno. Dobrodelna akcija Vitezi gasilskih veselic bo potekala še naprej. Vsi, ki bi še želeli darovati, to lahko storijo na telefonski številki 1919 preko SMS donacij: PGDSTORE1 in PGDSTORE5, na spletni strani PGD Štore http://pgd.store.si/ ali z neposrednim nakazilom: Namen: Prostovoljni prispevek gasilskemu društvu Štore, Koda namena: CHAR IBAN: SI56 0510 0801 5095 035, referenca-sklic: 00 1234, Ime in naslov: Prostovoljno gasilsko društvo Štore, Cesta XIV. divizije 17, Štore Letošnji dobrodelni koncert Vitezi gasilskih veselic, ki je potekal v petek, 17. novembra 2017, je v dvorano Kulturnega doma Štore privabil ljudi odprtega srca. Dogodek je organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Štore z namenom nakupa prepotrebnega gasilskega vozila za prevoz moštva. Prireditev so poleg drugih gostov z obiskom počastili župan občine Štore, g. Miran Jurkošek, ter ostali vidni občani naše občine. Koncert je povezoval Darko Žvižej (Štamperlov Pepi), z veznim besedilom in izborom pesmi je obiskovalce popeljal v prijeten večer, namenjen lepi glasbi, povezanosti in solidarnosti. Letos je bil glavni namen dobrodelnega koncerta zbiranje sredstev za nakup moštvenega gasilskega vozila. Na prireditvi so s plesom in petjem v živo nastopili naslednji glasbeniki in izvajalci: ansambel Vagabundi, ansambel Okrogli muzikantje, ansambel Petka, ansambel Unikat, ansambel Eurokvintet, ansambel Mladi upi, ansambel Namen, ansambel Utrinek, ansambel Vižarji, ansambel Banovšek, ansambel Braneta Klavžarja, ansambel Novi veseli jahači, harmonikarski orkester Banovšek, pevski mešani zbor Štore. Prireditev v dvorani Kulturnega doma Štore je omogočila Občina Štore. Prostovoljno gasilsko društvo Štore se zahvaljuje vsem dobrotnikom, podjetjem in posameznikom, ki so in še bodo sodelovali v tej dobrodelni akciji. Iskrena zahvala vsem nastopajočim pevcem in glasbenikom. Posebna zahvala je namenjena tudi številnim prostovoljcem Prostovoljnega ga- Nič vas ne stane, da ste dobrodelni. Vsi davčni zavezanci imate možnost odločanja o svoji dohodnini. Do 0,5 odstotka lahko namenite eni izmed organizacij iz seznama upravičencev do donacije dohodnine. Letos bomo poleg koledarjev imeli tudi obrazce za dodelitev dela dohodnine, s katerimi boste lahko tudi na ta način pripomogli k razvoju društva. V slogi in znanju je moč, na pomoč! ¬ PGD Štore 31 O D EL U DRU ŠT EV Za prijatelje in s prijatelji Že dokaj oddaljeni zadnji avgustovski dnevi so za člane Štorskega pevskega društva Osti jarej napovedovali pestro in delovno jesen, ki je za nas bila odeta v barve prijateljstva. Ob stalnih pripravah na vrhunec pevske sezone – naš redni letni koncert smo si vzeli čas za prijatelje in se 22. 10. 2017 odpravili v Šempeter v Savinjski dolini, kjer so prijatelji iz Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Šempeter v Savinjski dolini obeležili 10. obletnico svojega delovanja. Poleg gostiteljev, ki so na odličen način pokazali, česa vse so se naučili v zadnjih desetih letih in kaj je cilj njihovega delovanja, so se na tem čudovito organiziranem in prekrasno izvedenem dogodku predstavili tudi mnogi drugi izvajalci. Zato nam je bilo v čast in veselje, da smo z izborom treh Avsenikovih pesmi svoj delček v pisan in bogat kulturni mozaik lahko dodali tudi člani Štorskega pevskega društva Osti jarej. Že v začetku septembra pa smo se dogovorili tudi s prijatelji iz Mešanega pevskega zbora Don Bosko Celje, da se skupaj udeležimo Jesenskega druženja pevskih zborov v mestu stoterih stolpov – Pragi od 17. do 18. 11. 2017. Na skupnih vajah smo poleg učenja repertoarja za dva koncerta in piljenja glasilk tkali in krepili prijateljske vezi, kar se je vsekakor poznalo tako na skupni poti do Prage in nazaj kot tudi med bivanjem v Pragi, ki je potekalo v sproščenem, živahnem prijateljskem vzdušju, zlasti pa na obeh nastopih, ki smo jih opravili. Tako smo člani Štorskega pevskega društva Osti jarej imeli čast sodelovati pri petju v cerkvi sv. Nikolaja, v soboto, 18. 11. 2017, pa v katedrali sv. Martina, v kateri pa smo poleg svojih pesmi zapeli tudi nekaj skupnih pesmi z ostalimi zbori iz Francije, Švedske, Izraela, Danske, Katalonije in Portugalske. Težko je z besedami opisati, kako nepozabna izkušnja je poslušati in sodelovati pri petju velikega števila pevcev v tako veličastni katedrali, kjer ti polnost zvoka in harmonije dvigne dušo. Prijateljem iz Mešanega pevskega zbora Don Bosko Celje smo izjemno hvaležni za ponujeno priložnost sodelovanja na tako krasnem dogodku. Sodelovanje na Jesenskem druženju pevskih zborov v Pragi pa je bilo dobrodošlo tudi zaradi brušenja glasilk za naš letni koncert, ki smo ga pripravili v Kulturnem domu Štore v soboto, 25. 11. 2017. Letošnji koncert smo posvetili zimze32 lenim melodijam in obujali spomine predvsem na zlate čase slovenske popevke in za prijatelje pripravili sprehod na vrh nebotičnika, od koder smo opazovali, kako čudovit je ta svet, zaigrali na orglice in v pesmi razmišljali o tem, kaj je mini in kaj maksi. Navzoči prijatelji pa smo imeli možnost spoznati tudi naše nove člane, ki so se nam pridružili v lanskem letu, ki pa poleg tega, da lepo pojejo, gojijo tudi ljubezen do ustvarjanja in poustvarjanja instrumentalne glasbe in že vrsto let delujejo pod imenom Orion band. Čeprav igrajo različne zvrsti glasbe, so se v zadnjih letih poglobili v ritme in melodije, ki izvirajo iz Južne Amerike in ravno te so nam na našem letošnjem koncertu tudi predstavili. S svojo odlično izvedbo skrbno izbranega repertoarja so nas z romantično, čustveno, a pomirjujočo glasbo (vsaj v duhu) popeljali v daljne tople kraje Latinske Amerike. Temu popotovanju pa je sledilo še malo živahnejše skupno nadaljevanje v zulujščini, angleščini in portugalščini, na samem koncu pa je bilo tako veselo, da se nam je zdelo, da že Zemlja pleše. Kot ponavadi smo večer zaključili s kramljanjem z našimi zvestimi prijatelji ob prigrizkih in pijači. Medtem ko se že pripravljamo za naš nastop 21. 12. 2017 na tradicionalnem božičkovanju v Laški vasi (kamor po zaupnih informacijah pride tudi sam Božiček), hkrati že razmišljamo tudi o tem, s čim vas bomo lahko razveselili prihodnje leto. Želimo vam, da prihajajoče praznike preživite v zdravju, sreči, miru in sožitju z bližnjimi in naj v vaših medosebnih odnosih v prihodnjem letu vladajo akordi harmonije. ¬ ŠPD Osti jarej Z NA N OBRAZ december 2017 Rosvita Jager V rubriki Znan obraz si sama predstavila že kar nekaj obrazov iz naše občine. Menim, da je čas, da še mi kaj napišemo o tebi. Rekla bi, da si izvrstna fotografinja, sama pa praviš, da si amaterka in da ti je fotografiranje kot duševna hrana in sprostitev. Kaj te je pritegnilo k fotografiranju in kaj te nad tem navdušuje? Kar nekaj let nazaj sem si kupila malo boljši fotoaparat, vsaj zame je bil boljši od vseh predhodnjih. Potem pa se je začelo. Vedno več sem fotografirala in vse bolj sem vse videla skozi fotoaparat. Povsod me je spremljal. To mojo zasvojenost so spoznali tudi moji domači in me presenetili za petdeseti rojstni dan. Kupili so mi pravo doživetje digitalne zrcalno-refleksne fotografije in za moje znanje presežen Nikon D3200. Ne vem, kaj me je ravno pritegnilo k fotografiranju, ampak če ti je nekaj všeč in te izpolnjuje, potem te potegne vase. In tako se je zgodilo meni. takrat v društvu rekli, da so najbolj po- vanju. Marsikdo me vpraša, le kje sem membni kilometri fotografiranja. Torej našla kakšno stvar, motiv, saj sam tega veliko se sam naučiš, več kot fotografi- niti ne bi opazil. raš, več izkušenj pridobiš. Se sploh kam odpraviš brez fotoaparata? Kaj je tvoj najljubši motiv? Moj najljubši motiv je vse, kar je pove- Lahko rečem, da je vedno z mano. Nezano z naravo. Poleti predvsem morje, kajkrat mi je bilo žal, da ga nisem vzela spomladi travniki, ptice, metulji in ostale s seboj. Vidiš stvari na poti in si rečeš: živali, jeseni gozd in jesenske barve, po- joj, kako bi bila tole lepa fotografija, če bi zimi pa zasnežena pokrajina. V bistvu pa imela fotoaparat poleg. Tako ga raje noje vse povezano z naravo, pokrajino. Ti sim s sabo. Vedno rečem, da ne gledam motivi me sproščajo in me napolnjujejo več s svojimi očmi, ampak vse vidim skozi objektiv. Kadar imajo prijatelji praz energijo. Če pa pogoji niso ustrezni zunaj (dež, znovanja, rojstne dneve, jim je samouneustrezna svetloba, čas), pa se najde mevno, da obeležim dogodek. Rade votudi kakšen predmet v prostoru, stano- lje to storim in v mojem arhivu se vedno Fotografije so res krasne. Si samouk ali si se udeležila kakšnega fotografskega usposabljanja? Hvala Benja! Seveda lahko rečem skoraj samouk. Čisto prvih ur učenja sem bila deležna pri izvrstnem fotografu Sebastjanu Jugu. Tečaj je organiziralo Turistično društvo Štore. Osnovni tečaj fotografije in obdelave fotografij pa sem kasneje obiskovala pri Društvu fotografov Svit Celje. Zapomnila sem si, da so 33 Z NA N OBRAZ najde kakšna fotografija, ki komu pride prav čez nekaj let. Kako gledaš na fotografiranje prireditev? V naši občini se vedno »dogaja« in kdor reče, da to ni res, se resnično moti. Toliko kulturnih prireditev, koncertov, prireditev za praznike, otroških in šolskih predstav, pohodov se odvije v naši občini, da jih je potrebno »ovekovečiti«. Prav tako na novo zgrajeni objekti in različne pridobitve v občini spadajo v to zvrst fotografiranja. Menim, da je prav, da se ti dogodki arhivirajo tudi s fotografijo. Navsezadnje se fotografije objavljajo tudi na spletnih straneh in so odprta knjiga dogodkov iz naše občine za vsakogar, ki želi spoznati naš kraj, obenem pa je to tudi promocija. Sicer prireditve in zanimivosti občasno fotografiram tudi za potrebe FB strani Štorske novice in moram priznati, da je stran dobro sprejeta s strani občanov, ki so prijavljeni na to zvrst družabnega omrežja. V tem mesecu so tvoje fotografije na ogled v Železarskem muzeju Štore na Teharjah. Najbrž je iz množice lepih fotografij težko izbrati le peščico. Kako je potekal izbor fotografij? Da, res je. Sem ponosna, da bodo moje fotografije na ogled v Železarskem muzeju Štore na Teharjah. Bilo je na neki prireditvi v kulturnem domu, ko sem fotografirala. Srečali sva se z direktorico muzeja, go. Slavico Glavan, in se zapletli v pogovor. Predlagala je, da bi morda kdaj svoje fotografije razstavila v muzeju. Po kakšnem letu je vse skupaj prešlo iz besed k dejanju. Če se prav spomnim, sta se potem vidve povezali in zdaj je razstava pred vrati. Hvaležna sem vsem, ki ste pripomogli k temu projektu. Najprej sem dobila smernice, kaj fotografirati. Cerkve in kapele (Kompole, Šentjanž, Svetina, Svetli Dol) pohodne poti, kozolci, stari objekti in objekti kulturne dediščine, narava, pokrajina, razgledi, torej vse tisto, kar zaznamuje naš kraj kot naravno lepoto. No, in začeli so se moji pohodi. Čakala sem sončne dneve, ker takrat so fotografije najlepše. Vendar jih v jesenskem času ni bilo veliko. Torej sem izkoristila vsak prosti čas, da sem oddrvela ven. Res pa je, da sem dosti slik izbrskala tudi iz svojega arhiva. Med njimi prevladujejo fotografije vasice Svetine, katero res obožujem. Tako sem pripravila v tem času blizu tristo fotografij za izbor. Izbor fotografij je pripravila ga. Slavica v sodelovanju s priznanim fotografom Foto društva Štore Steel in seveda z mojim mnenjem. Izbranih je bilo 44. Glede na to, da si rada za fotoaparatom, ali si rada tudi pred njim? Seveda, ne bom se pretvarjala, da ne. Čisto odvisno je od trenutka, počutja, samozavesti. »Selfiji« so danes čisto nekaj običajnega, če gledamo s strani fotografiranja z mobilniki. Sicer pa se rada poslikam skupaj z družino, prijatelji ali morda s kakšno estradno zvezdo. Obstaja kakšen kotiček (kraj, stvar), ki ga še nisi fotografirala, pa bi si ga zelo želela? Provansa kot kraj in (prosim brez smeha) še vedno iščem pravega dalmatinskega osla sivca v naravnem okolju, da ga poslikam. Verjamem, da se mi bosta obe želji izpolnili. Kaj te poleg fotografije še navdušuje? Navdušuje me vse, kar v sebi nosi pozitivizem: tudi glasba, poezija, potovanja in pa dobrovoljni ljudje. Glede na to, da je bil nogomet od nekdaj del naše družine, zelo rada pogledam tudi kakšno tekmo, naj bo preko TV-ja ali v živo. Na kaj si v življenju najbolj ponosna? Menim, da je skoraj vsaka mama ponosna na svoje otroke in jaz prav gotovo sem na svoja sinova. Navsezadnje pa sem ponosna tudi nase, na družino in da lahko ob vsakdanjem hitenju in delu najdem še energijo in čas za stvari, ki me osrečujejo. ¬Benja Hrvatič 34 Z ANIM IVOST I december 2017 Camino - Jani po Jakobovi poti V mesecu oktobru se je naš občan Jani Perčič skupaj s prijatelji podal na 14-dnevno romanje po poti Camino. Na dolgo pot so se odpravili s tremi kombiji, končni cilj pa je bila Finistere povsem na rtu Iberijskega polotoka, ki je od Celja oddaljena 2760 km. Najzanimivejše dele Jakobove poti so prehodili, najvztrajnejši so tako prepešačili okoli 300 km. Kako se je začela pot? Prvi dan smo preko Italije in Azurne obale prispeli v Marseille, kjer smo tudi prespali. Naslednji dan smo preko Toulousa pripotovali do Lurda (francosko Lourdes), ki je bil naš prvi veliki cilj. Včasih je bilo to trgovsko mestece ob vznožju Pirenejev z gradom kot glavno znamenitostjo. Po tem, ko se je v letu 1858 razširila vest, da se je na obrobju tega mesta revni deklici Bernardki Soubirous prikazala Devica Marija, so v mesto pričele prihajati množice romarjev in turistov. Lurd je danes glavno krščansko romarsko središče. Kakšen je danes videti Lurd? Ga obišče veliko romarjev? Danes ima Lurd okoli 15.000 prebivalcev, vsako leto pa ga obišče okoli 6 milijonov romarjev in turistov (v Franciji ima le Pariz več nočitev na leto). Mnogi med temi obiskovalci so bolniki, ki upajo na ozdravitev s pomočjo lurške vode, ki naj bi imela zdravilne učinke. Množice jo pijejo in se z njo umivajo. Od leta 1860 je Lurd obiskalo preko 200 milijonov obiskovalcev, rimskokatoliška cerkev pa je uradno priznala 67 čudežnih ozdravitev. V Santiago de Compostela 35 Kje je startna točka romarske poti? Pozno zvečer smo prispeli do Saint Pied De Porta. To mestece leži povsem na meji s Španijo in velja za glavno izhodiščno točko za pričetek poti na Camino. Tu smo dobili tudi Credenciale, romarske potne liste. Utrujeni smo prespali, zjutraj pa so nas že preko vrat Svetega Ivana v mestu čakali prvi koraki na poti Camina. Camino - romanje v Santiago de Compostela je ena najbolj znanih romarskih poti na svetu. Prehodi se celo Španijo v smeri vzhod - zahod do Atlantskega oceana. Na najnižji točki naše poti v Pirenejih Kako dolga je pot? Pot je dolga 816 kilometrov, če pa nadaljujemo še do Finistere 905 kilometrov, do Muxije pa celo 940 kilometrov. Poleg francoske poti obstaja še nekaj drugih, ki so manj znane, npr. portugalska pot, Camino norte, severna pot, Primitivo,.... , na katere pa gre le manjše število romarjev. Na cilju v Santiagu de Compostela je pokopan apostol Sveti Jakob. Jakobova pot vedno naprej! Kdaj so se pojavila prva romanja? Na to romanje so odhajali že v srednjem veku, potem nekaj časa ne, v zadnjem času pa je ta romarska pot spet množično obiskana. Največ romarjev gre na to pot peš, veliko tudi s kolesom. Na pot odhajajo iz različnih krajev, nekateri od doma, večina pa iz Saint Jean Pied de Port-a v južni Franciji, zato to pot imenujejo »francoska pot« (Camino frances). Kakšni so razlogi, da se ljudje podajo na pot? Razlogi, zakaj ljudje odhajajo na to pot, niso samo verske narave. Pravzaprav je romarjev, ki gredo na Camino (tako se imenuje to romanje) iz verskega razloga le manjšina. Tisti, ki gredo zaradi verskega razloga, imajo na vsej poti vsaj v večjih krajih možnost obiska svete maše, na cilju pa gredo na grob apostola Jakoba. Veliko romarjev pa gre na pot iz raznih drugih vzrokov: predvsem je to želja po spremembi, hoja po naravi, druženje z novimi ljudmi, hujšanje, spoznavanje novih krajev,... Med romarji so ljudje raznih veroizpovedi, največ je seveda katoličanov, pa tudi precej protestantov, tu in tam kakšen pravoslavec, musliman in precej ateistov. Od kod vse prihajajo romarji oz. pohodniki? Romarji prihajajo iz raznih dežel sveta: največ je Italijanov, Špancev, Francozov, Nemcev, Američanov in Južnih Korejcev, pa nekaj Slovencev in še tu in tam kakšen Rus, Kitajec, Hrvat, Afričan, Bolgar, Arabec,... Ne glede na to, od kdo prihaja, zakaj je šel na pot in kakšen položaj ima v družbi, se romarji med seboj dobro razumejo. Na poti med Najero in Santoi Domingo della Calzafe 36 Jani, ker je pot dolga, je verjetno tudi veliko spominov in doživetij. Prosil bi te, da v nadaljevanju na kratko poudariš vse tisto, kar se ti je najbolj vtisnilo v spomin. Mogoče tako, po dnevih. 3. dan - pohod čez Pireneje, okoli 30 km hoje, ko nas je šesterico najbolj vztrajnih močan veter kakih sedem ur prestavljal sem ter tja. Okusna večerja in nočitev v prekrasnem srednjeveškem samostanu v Roncessvallesu. 4. dan - ogled Pamplone - najbolj poznanega mesta po bikoborbah v Španiji. Iz Cizur Menorja pohod na Alto del Perdon, kjer so skulpture karavane romarjev. Prihod v Utergo-Boha- december 2017 na. V Estelli smo se okrepčali pri vodnjaku, kjer iz nepresušne pipe teče znamenito špansko Tinto vino. Prespali smo v srednjeveškem Los Acrosu. 5. dan - ogled vinskega muzeja v Estelli, obisk templjarske cerkve v Viani. V Najeri start popoldanske poti čez čudovito vinogradniško pokrajino do Santo Domingu del la Calzade. 6. dan - postanek v Beloradu in obisk Burgosa z veličastno katedralo. Peš smo startali iz Rabe de las Calzadas in prespali v Hornillosu. 7. dan - ogled ruševine San Anton in nadaljevanje poti v Fromisto, kjer je zanimiv 14 metrov globok vodni kanal. V Villar de Sirga smo startali kot po ravnilu ravni 25 km poti. Piknik kosilo na igrišču v Ledigosu in nadaljevanje poti v Terrdilos de los Templarius. 8. dan - ogled velikega mesta Leon z prekrasno katedralo, »romunsko« kosilo na opuščeni bencinski črpalki v Virgen del Camino. Ogled 300 m kamnitega viteškega mostu v Hospital de Orbigo, postanek v Astorgi od koder smo startali s hojo, do Rabanal del Camino. Ta kraj mi bo stal v spominu po maši v stari romarski cerkvi in po toplem kaminu in slastni večerji v albergu (prenočišče za romarje). 9. dan - zgodaj zjutraj še v temi pohod skozi srednjeveško vasico Foncebadon do zadnjega živečega templjarja na Manjarinu. Na Cruz de Ferro smo odložili kamenček iz domovine in s tem simbolično odložili preteklost. Ustavili smo se v starem mestecu Malinaseci, od koder smo spet pešačili do Ponferadde, kjer smo si ogledali čudovito ohranjen templarski grad. 10. dan - obisk keltske vasice O Cebrino in prehod v Galicijo, kjer smo startali v Sarie in se po dolgem mostu povzpeli po znamenitih stopnicah v Portomarin. Prespali smo v Hospital de Cruz. 11. dan - prihod v Santiago de Campostela - mitski kraj in konec dolgega romanja za večino romarjev. Katedrala, ki ti s svojo veličino in gracioznostjo jemlje dih. Obisk svete maše v prepolni katedrali, kjer je grob apostola Jakoba je nepozabno čustveno in duhovno doživetje. Proti večeru prihod v Finesterro in »na koncu sveta« smo ravno ujeli nepozaben sončni zahod. Odlična večerja v ribiški gostilni ob morju, kjer smo ob dobri kapljici tudi zapeli slovenske pesmi in poželi buren aplavz romarjev in domačinov... Nepozabni občutki nepozabnega dne skoraj 3000 km od doma. 12. dan - ob sončnem vzhodu smo se odpravili na obalo Atlantika, kjer smo bosonogi nabirali na peščeni obali znamenite školjke, ki so res nekaj posebnega. Najhrabrejši so se vrgli tudi v morje in zaplavali.....brrrrrrr. Nadaljevali smo pot po čudoviti gozdni poti, kjer rastejo drevesa dišečega evkaliptusa, do Muxie, čudovitega malega turističnega mesteca ob Atlantiku... 13. in14. dan - sledi le še dolga pot domov. Ob povratku smo prespali še v Sarrriji in francoski Nici. Jani, ko hodiš po tej poti, imaš verjetno tudi veliko časa za razmišljanje. Bi lahko na koncu podal kakšno misel našim bralcem? V življenju prehodimo mnogo poti, takšnih in drugačnih. Nekatere pozabiš, druge živijo v tebi za vedno. Vsak, ki je prehodil ali obiskal Camino, ima svojo zgodbo in jo je doživljal na svoj način. Niti ni toliko pomembno, ali si prehodil 900, 700, 300, 100 ali samo 10 kilometrov. Pomembni so tvoji občutki in doživetja na poti. Meni je dal Camino veliko, predvsem pa spoznanje, kako resnično malo potrebujemo za srečo in zadovoljstvo. Pravzaprav imamo že vse, če smo zdravi in imamo ob sebi prave ljudi. ¬ D u š a n Vo l a v š e k Ena gasilska iz Lurda 37 Z A NIM IVOSTI Življenje in vojaki v krajih današnje občine Štore v času 1. svetovne vojne tovne vojne niso občutili samo vojaki, ampak tudi njihovi družinski člani, sorodniki, tako ženske kot otroci. Večina moških učiteljev s štorske in kompolske šole je bila vpoklicana v vojsko, le na svetinski šoli je ostal moški učitelj Osvald Pustišek. S kompolske šole sta bila mobilizirana v vojsko šolski upravitelj Ivan Jezovšek in učitelj Franc Gradišnik, ki je bil ujet in pogrešan na fronti. V vojaške zadeve so bili vključeni tudi učenci Posledice bojev in vojnih grozot 1. sve- tukajšnjih osnovnih šol. Učenci štorske Prva svetovna je trajala med letoma 1914 in 1918 ter je zajela tudi slovensko ozemlje. Povod za 1. vojno je bil uboj avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove žene Sofije v Sarajevu 28. julija 1914. Duhovnik Franc Šanc s Svetine je imel novo mašo tisto poletno nedeljo leta 1914, ko je bila razglašena splošna mobilizacija za 1. svetovno vojno v Avstro-Ogrski monarhiji. Karel Rozman iz Kompol na fronti v 1. vojni leta 1914 (stoji 1. z leve) (Hrani Matej Ocvirk) 38 in kompolske šole so se na kolodvoru v Štorah nemo poslovili od posmrtnih ostankov habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove žene Sofije 2. julija 1914, ko je dvorni vlak po južni železnici peljal njune posmrtne ostanke mimo Štor iz Trsta na Dunaj. Učenci pod vodstvom učiteljstva so se večkrat morali udeleževati vojaških in cesarskih slavnosti in manifestacij, pozdravljali vojake in se udeleževali pogrebnih slovesov. Učenke so v času pouka pletle rokavice, nogavice in ušesnike za vojake na fronti, učenci pa so nabirali različne sadeže in delali na poljih, ko je primanjkovalo kmečke delovne sile. Učenci so nabirali tudi kovine, predvsem železo, baker in platino. Obvezna je bila oddaja predmetov in posod iz cinka in niklja, pa tudi možnarjev, kotlov in svečnikov. 4. in 5. septembra 1916 so sneli tudi bronaste zvonove za ulivanje topov s cerkve sv. Janeza v Šentjanžu in sv. Lovrenca v Kompolah, in sicer po dva zvonova z vsake cerkve. Bronaste zvonove za vojaške topove v 1. vojni je dala tudi svetinska Marijina cerkev. Zvonovi so bili izdelani v znani celjski zvonarski delavnici Schneider v začetku 18. stoletja. Pouk je bil večkrat moten in je odpadel, ko so v šolskih prostorih bivali vojaki med urjenjem in odhodom na fronto. Učenci so večkrat nadomeščali pouk v popoldanskem času, ob nedeljah in med prazniki, celo med božičnimi. Učenci so za božična darila dobili največkrat zavitke, v katerih so bile štruce kruha, bela moka, nekaj jabolk in sladkorčkov. Neopravičene šolske zamude se v vojnem času največkrat niso kaznovale. Nastanek krajevnih odborov Rdečega križa Že nekaj dni po izbruhu vojne so se začeli ustanavljati krajevni odbori človekoljubne organizacije društva Rdeči križ za celjski okraj. Prav tako sta se ustanovila krajevna odbora v Štorah in na Svetini. Odbori so imeli 2 kroni letne članarine, december 2017 se jih je borilo na vzhodni fronti proti Rusom in na soški fronti proti Italijanom. Največ štorskih vojakov je bilo udeleženih v bojih 1. vojne v celjskem 87. pehotnem polku, ki je imel sedež nabora v Celju. Časopisna novica o smrti Karla Kompolška iz Kompol (Št. Lovrenc pod Prožinom. Slovenski gospodar, 28.3. 1918, str. 2.) njihovi člani pa so zbirali prostovoljne prispevke v denarju, živilih, hrani in drugih potrebščinah. Pomembno vlogo pri Rdečem križu je imelo učiteljstvo tukajšnjih šol, ki je pogosto po hišah zbiralo denar, oblačila in živila za vojake in vojne sirote. Krajevni odbor Rdečega križa na Svetini je ustanovil tamkajšnji učitelj Osvald Pustišek, bil njen predsednik, vodil žetveno komisijo in delil živilske kartice svetinskim ljudem. Vojne razmere je občutila tudi Železarna Štore. Veliko delavcev tovarne je bilo vpoklicanih na fronto, zato je vseskozi primanjkovalo delovne sile. Nekateri novi delavci so delali le en mesec in že so bili vpoklicani med vojake. Na fronto so bili vpoklicani navadni delavci, livarji, kovači, obratovodje in inženirji v starosti med 18 in 55 let. Po vrhu pa je v vojni padel na francoskem bojišču eden vodilni inženirjev štorske železarne Paul Kühne. Leta 1916 je bila štorska livarna postavljena pod nadzorstvo dunajske vlade do preklica ali v primeru konca vojne. Med vojno je vse bolj primanjkovalo živil, osnovnih življenjskih potrebščin in predmetov na vseh ravneh. Ko sta Celje in Štore pričakovala pošiljko petroleja konec leta 1915, je prišlo na železniški postaji v Štorah do nesreče potniškega in tovornega vlaka, ki je prevažal petrolej in druge naftne derivate. Pri nesreči je prišlo tudi do onesnaženja Voglajne, ko je petrolej iz vagonov stekel v reko in Voglajna je dobila barvni spekter mavrice. ranjenih vojakov na frontah, pa tudi kratke pozdrave in pisma vojakov s fronte. Med 1. svetovno vojno je prihajalo tudi do motenj, do zakasnitev in nedospelih pošiljk v delovanju poštne službe. Velikokrat so bili vojaki odvisni tudi od prispelih pošiljk od doma. Družinski člani so lahko vojakom na bojišče pošiljali obleko, cigare, tobak, predmete, ki se ne pokvarijo, ne pa tudi alkohola, surovega masla, mesa, kruha, vžigalic in drugih gorljivih predmetov. Med vojno se je izvajala stroga cenzura tiska in pošte. S cenzuro so prikrivali dejansko stanje na fronti, težke razmere vojakov in preprečevali protivojno razpoloženje. Prihod beguncev in Vladimirja Pavšiča – Mateja Bora na območje Štor Po izbruhu 1. svetovne vojne so na območje Štor prišli begunci iz poljskih pokrajin Bukovine in Galicije, kjer so se avstro-ogrske čete borile proti Rusom. Po vključitvi Italije v boje 1. svetovne vojne in odprtjem soške fronte leta 1915 so prišli tudi slovenski pregnanci iz primorskih krajev, ki jih je neposredno prizadela vojna vihra. Zagotovo najbolj znani primorski pregnanec, ki je prišel v Štore iz Grgarja pri Gorici, je bil znani slovenski literat, pesnik in dramatik Vladimir Pavšič - Matej Bor s svojo družino. Matej Bor je bival v begunstvu s svojo materjo in tremi sestrami (ena se je rodila v Štorah) v hiši gostilničarke Terezije Gajšek na Opoki. Kasneje je družina Pavšič ostala v Štorah, Matej Bor pa je med drugim obiskoval tudi osnovno šolo v Štorah. Pomembno vlogo pri iskanju preživelih, umrlih ali pogrešanih vojakih so ig- Padli vojaki rali tudi slovenski dnevni časopisi, ki so Vojaki z območja današnje občine Štore dnevno objavljali sezname izgubljenih in so se borili na različnih frontah. Največ Časopisi so velikokrat objavljali novice o junaških podvigih vojakov in pogumu ob njihovi smrti ali ranjenosti. Resnica je bila večkrat drugačna in prirejena. Posebej tragično za Svetino in okoliške vasi je bilo leto 1916. Padli so številni mladi fantje: Martin Fabijan (po domače Petričev), s Svetine, Alojzij Kristanšek (po domače Lukežev) iz Kanjuc in Anton Brečko iz Javornika na soški fronti, na ruskem bojišču pa Jožef Zupanc iz Kanjuc. Za posledicami vojnih ran je doma umrl tudi Jurij Jurkošek s Svetine. V letu 1916 sta na bojišču padla tudi svetinski kmečki posestnik Andrej Ratej (po domače Hudomavc) in mladenič Janez Klepej iz Kanjuc. Natančno število padlih vojakov iz krajev občine Štore ni znano, zagotovo pa je večje od številke 100. V kraju Lipa sta padla Martin Zupanc in Ivan Jeršič, s Pečovja Franc Krulec, Ivan Krajnc in Jakob Šuhel, v Kresnikah Roman Florjančič, Karl Rezar, Jakob Jošt, Alojz Trobiš in Florjan Ramšak. Največje število padlih je dala Prožinska vas: od tam so bili doma Jožef Omerzu, Karl Kompolšek, dva Franca Krofliča, Martin Štor, Jožef Vrečar, Andrej Krajšek, Blaž Košec, Jožef Kroflič, Anton Majoranc, Valentin Oset in Jurij Plank. Med padlimi Štorovčani so bili Karl Šuster, Mihael Vouk, Martin Brilej, Franc Frece, Jožef in Albert Jager, Franc Čehun in Franc Perper. Iz Kompol in Laške vasi so padli Jakob Novak, Andrej Plank, Mihael Peperko, Jožef in Jernej Šuhel, Jakob Tofant, Konrad in Franc Rozman, Valentin Vengušt, Filip Paulič, Anton Žohar in Matija Seme. V kraju Šentjanž so bili med mrtvimi Andrej Tovornik, Jožef in Martin Lah, Jernej Vrečar, Alojz in Ivan Orožen, Štefan Brodnik, Mihael Vrečar in Alojz Žunk. Iz Ogorevca je padel Jakob Rom, ki ga je zadela granata na italijanskem bojišču na gori Interrotto. Časopisi so objavljali tudi novice o odlikovanju posameznih vojakov. Iz Štor je bil odlikovan nadporočnik saperjev Artur Kauczuki z vojaškim zaslužnim križcem tretjega razreda z vojnim okraskom. 39 Z AN IM IVOST I Sam avstrijski cesar Karel je odlikoval in pripel medaljo četovodji pri topničarskem polku Avgustu Žoharju iz Kompol s srebreno svetijo 1. razreda. Le dan po vrnitvi iz vojne postane župan Delovanje občinskih odborov med 1. vojno je bilo pogosto težko in številne občinske seje so odpadle, ker so bili mnogi občinski odborniki vpoklicani v vojsko. Občinski odbor občine Sv. Lovrenc pod Prežinom (danes Kompole) se je leta 1918 pridružil podpisu Jugoslovanske in Majniške deklaracije, ki je zahtevala združitev vseh Južnih Slovanov v novi jugoslovanski državi. Po koncu vojne mnogi vojaki niso imeli takšne sreče kot Jožef Gajšek, ki je bil na fronti med 17. januarjem 1916 in 31. avgustom 1918, le dan po vrnitvi iz vojske pa je že prevzel županske posle občine Sv. Lovrenc (danes Kompole). Mnogi vojaki so se domov vrnili ranjeni, pohabljeni, psihično strti in nesposobni za delo in s tem brez možnosti preživljanja številnih družin. Poleg vojakov so trpeli tudi njihovi otroci, žene in drugi družinski člani, ki so živeli v splošnem pomanjkanju in revščini. Mnogo otrok svojih očetov po vrniti s fronte sploh ni poznalo. Viri in literatura: Maček, Jože: Dijaki in maturanti na celjski gimnaziji iz Laškega in okolice od leta 1864 do 1916. Laško: Laški zbornik, 2007, str. 70. Kolar, Bogdan: Pod varstvom Marije Snežne in svetega Družina Pavšič leta 1916. Vladimir Pavšič-Matej Bor stoji na desni spodaj zraven matere Lovrenca. Kompole: 2003, str. 83 in 98. (Hrani Justina Doljak, Grgar) Ocvirk, Matej: Primorske družine in priimki na Teharjah in v Štorah. Teharje: 2015, str. 54-58. Cesar odlikoval. Slovenski gospodar, 12.7. 1917, str. 5. Društvo Rudeči križ za celjski okraj. Slovenski gospodar, 6.8. 1914, str. 4. Jugoslovanska deklaracija. Straža, 18.3. 1918, str. 2. Naše žrtve za domovino. Slovenski gospodar, 5.10. 1916, str. 4. Pošiljanje poštnih zavojev vojakom na bojišče. Straža, 31.12. 1915, str. 5. Slovenske žrtve za domovino. Slovenski gospodar, 15.6. 1916, str. 4. Št. Lovrenc pod Prožinom. Straža, 15.3. 1918, str. 6. Štore. Straža, 12.11. 1915, str. 4. Štore. Straža, 11.12. 1916, str. 4. Učiteljsko društvo za celjski okraj. Učiteljski tovariš, 29.10. 1915, str. 5. Občina Sveti Lovrenc pod Prožinom. Zgodovinski arhiv Celje: ZAC/0054. Kronika OŠ Teharje. Zgodovinski arhiv Celje: ZAC/0887. Kronika OŠ Svetina. Zgodovinski arhiv Celje: ZAC/1149. ¬ Matej Ocvirk 40 Ž I VIM O ZDR AVO december 2017 Z zdravim življenjskim slogom do boljšega zdravja in kakovostne starosti Zdravje je ena največjih vrednot človeka, ki nam omogoča produktivno in kakovostno življenje. Je namreč ravnovesje telesnih, duševnih, čustvenih, socialnih in ekonomskih stanj. Vsak posameznik je odgovoren za svoje zdravje in lahko s svojim načinom življenja pripomore k ohranitvi, krepitvi ali celo izboljšanju svojega zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija pravi, da je zdrav življenjski slog dinamičen proces posameznika, ki omogoča opravljanje bioloških, fizioloških, socialnih in poklicnih potreb človeka ter preprečuje razvoj številnih bolezni, onemoglosti in prezgodnjo smrt. Zdrav življenjski slog je namenjen in usmerjen v posameznika v vseh starostnih obdobjih (od otroštva do starosti) ter v celotno družbo ali prebivalstvo. Zato lahko z zdravim življenjskim slogom pričnemo že ta trenutek, ko še ni prepozno za naše zdravje. Izvajamo ga lahko v vseh okoljih, kjer se igramo, hodimo ali gibamo. Zdrav življenjski slog lahko preprečuje nastanek kronično nenalezljivih bolezni (zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, zvišane maščobe v krvi, različne oblike raka itd.) ali izboljšuje sam potek bolezni. Dejavniki tveganja, ki vplivajo na naše zdravje, so: nepravilna Izvajanje brezplačnih zdravstvenih meritev ob Svetovnem dnevu sladkorne bolezni prehrana, neaktivnost, kajenje, alkohol, stres in čezmerna hranjenost ali debelost. Z odpravo teh dejavnikov tveganja za razvoj kronično nenalezljivih bolezni lahko izboljšamo svoje zdravje in kvaliteto našega življenja. Pod vodstvom Nacionalnega inštituta za javno zdravje je organiziran in oblikovan program za odkrivanje in preprečevanje nastanka kronično nenalezljivih bolezni pri odraslih v obliki brezplačnih preventivnih pregledov. Le-ti se izvajajo v referenčnih ambulantah družinske medicine v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji. V Zdravstveni postaji Štore je v timu ambulante družinske medicine Sanje Bulatović, dr. med., spec. družinske med. in Stanka Ošepa, dr. med., spec. spl. med. organizirana referenčna ambulanta, ki jo vodi Špela Freitag, dipl. m. s. (dosegljiva na 03/780-23-40 ali spela.freitag©zd-celje.si). V bivši ambulanti Margarete Selič Amon, dr. med. je organizirano nadomeščanje. Za obisk referenčne sestre se obrnite na ambulanto (03/780-23-26). Priporočamo vam, da se odzivate na vabila referenčnih ambulant, saj s svojim delom pripomorejo k izboljšanju vašega zdravja. V Zdravstvenem domu Celje, Zdravstveni postaji Štore in Zdravstvenih postajah Vojnik ter Dobrna se že dve leti izvaja nacionalni projekt Skupaj za zdravje. V Centrih za krepitev zdravja se izvajajo brezplačne delavnice za podporo pri spreminjanju življenjskega sloga, in sicer Svetovalnice za zdrav življenjski slog (Zdravo hujšanje, Gibam se, Zdrava prehrana, S sladkorno boleznijo skozi življenje, Dejavniki tveganja in testiranja za ugotavljanje telesne zmogljivosti), Svetovalnice za duševno zdravje (Podpora pri spoprijemanju z depresijo, Podpora pri spoprijemanju z anksioznostjo, Spoprijemanje s stresom, Tehnike sproščanja) in Svetovalnice za vedenja zasvojenosti (Svetovanje za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola ter Svetovanje za opuščanje kajenja). Svetovanja za krepitev zdravja se lahko izvajajo v prostorih centra ali v lokalni skupnosti, delovnih organizacijah kot promocija zdravja na delovnem mestu in v patronažnem varstvu na terenu. V dvoletnem delovanju našega centra ugotavljamo, da se je povečal obisk v referenčnih ambulantah in v naših centrih. Veseli nas, da se vedno več ljudi odloča za spremembo življenjskega sloga. Posamezniki, ki se vključujejo v naše programe, so lahko z malo motivacije in z malo truda zelo uspešni, saj skupaj lahko pridemo do majhnih sprememb v načinu življenja in s tem pripomoremo k izboljšanju vašega zdravja. Kot pravi naš udeleženec: »Skupaj z vašimi nasveti mi je uspelo izboljšati moje zdravje. Sedaj sem bolj gibljiv, lahko si zavežem čevlje, ki si jih prej nisem mogel. Hvala vam za vašo pomoč, to mi ne bi uspelo brez vas.« Naše poslanstvo je, da se približamo ljudem tako v lokalni skupnosti kot v delovnih organizacijah. Veseli nas, da pridobivamo vse večje število vaših vabil in da lahko sodelujemo z vašo delovno organizacijo, društvom in na vaših prireditvah. Zato bi se radi ob zaključku našega projekta zahvalili vsem, ki so pripomogli k naši prepoznavnosti in k izboljšanju zdravja ljudi ter k promoviranju zdravega življenjskega sloga. Zahvalili bi se tudi županu Miranu Jurkošku in celotni občinski upravi za njihovo podporo in omogočanje naše prepoznavnosti. Z veseljem vam sporočamo, da se naše delo nadaljuje tudi v letu 2018. Zelo bomo veseli vaših vabil in obiskov ter poskrbite za svoje zdravje ali zdravje vaših zaposlenih. Zato se pridružite aktivnim in uživajte v zdravju! ¬ Nataša Kolar, dipl. m. s., mag. zdr. nege Center za krepitev zdravja ZP Štore tel. št.: 03/780-23-28 elektronska pošta: natasa.kolar@zd-celje.si 41 Ž I VIM O ZDRAVO Lipa in lipovec Druga imena za lipo: inaka, jenaka, za lipovec pa: črna lipa, lipnik, malolistna lipa. Družina: lipovke Uporabni deli: cvetovi, lubje Učinkovine: eterično olje, flavonoidi, čreslovina, sluz, sladkor, vitamini Visoko mogočno drevo Lipa, pogosto jo imenujemo tudi velikolistna lipa, je med najbolj priljubljenimi drevesi Slovencev. Že v davnini so jo naši predniki zasajali sredi naselbin. Ta tradicija vaške lipe se je ohranjala iz roda v rod. V njeni senci so zborovali, se posvetovali in razsojali (pod lipo se je lahko govorilo le resnico), rajali, drevo je bilo zaščitnik mladoporočencev in družine ter varuh pred strelo. O nekaterih vaških lipah domnevajo, da so stare 1000 let, premer njihovih mogočnih debel pa je od 4 do 5 metrov. Mogočne lipe krasijo tudi našo vasico Svetino. Lipa doseže do 40 metrov višine. Krošnjo ima na prostem široko, debelovejnato, v gozdovih pa razvije vitko deblo in ožjo krošnjo. Koreninski sistem ima dobro razvit. Sestavljajo ga površinske in globlje korenine. Skorja je sivorjava, včasih rahlo rdečkasta z navpičnimi brazdami. Listi so dolgi več kot 8 centimetrov, srčasti na 2 do 4 centimetrov dolgem, dlakavem peclju. Med razcepki žil na spodnji strani so bele dlačice. Cvetovi so rumenkasto zeleni, po 2 do 5 v socvetju. Plodovi so trdi majhni oreški grahove velikosti, ki jih med prsti zelo težko stremo. Lipa cveti junija, lipovec pa v prvi polovici julija. Botanična razlika med obema vrstama na področju zdravilstva ni pomembna, njuni drogi imata enak učinek. Cvetje nabiramo poleti, lubje pa pozimi. Zdravilni učinki: Obe rastlini, lipa in lipovec, imata enak zdravilni učinek. Cvetje pomaga proti povišani temperaturi in prehladu. Čaj iz lipovega cvetja blaži krče in pospešuje potenje, pozdravi vnete dlesni, prežene napetost in nemir. Spodbuja krepčilni spanec. Ima pomirjujoč učinek na živce in mišice, zato pomaga pri tesnobi, nemirnosti in napetosti. Pijemo ga ob prehladu in težavah z ledvicami ter pljuči. Rahlja sluz, pospešuje krvni obtok in čisti kri. Čaj pripravimo kot poparek iz žlice cvetov in skodelice vode. Stoji naj 5 minut, preden ga precedimo. Pijemo ga trikrat dnevno po jedi. Proti arteriosklerozi naj bi ga jemali štirikrat dnevno med obroki. Z lipo lahko zdravimo tudi glavobole in migreno. Lipa sprošča živčne napetosti, znižuje krvni tlak, sprošča in obnavlja stene žil, zato lipo in lipovec uporabljamo pri preprečevanju učinkov visokega krvnega tlaka, še posebej, če je povezan z živčno napetostjo. Cvetovi so uporabni tudi pri preprečevanju in zdravljenju ateroskleroze. Je eno najpomembnejših znojilnih zelišč pri prehladih. 42 Uporaba: Učinkovine lipovega cvetja so eterično olje s farnezolom kot glavno učinkovino, sluz, vosek, flavonoidi, čreslovine, sladkor, vitamini. Zaradi teh substanc se zelo priporoča čaj iz lipovega cvetja pri ledvičnih boleznih ter pri zasluzenju pljuč in sapnika. Posebej pomembna je večdnevna kura lipovega čaja pri zastaranem bronhialnem katarju v poznem zimskem času. Čaj žene tudi na vodo in pospešuje potenje, pomaga pri prehladu, nahodu, hripavosti, umirja napete živce. Če se skopamo v vodi, ki ji dodamo močan lipov čaj, bomo spali sijajno. Obaro lipovega lubja - 10 dag na liter vode - kuhamo, nato tekočino uporabimo za ovitke pri opeklinah, saj pospešuje rast nove kože. Lipovo oglje: Lubje v obliki prahu ali čaja učinkovito pospešuje izločanje žolča. Iz lipovega lesa pripravljamo lipovo oglje. Jemljemo ga z vodo pri akutnih zastrupitvah, pri bruhanju, zaprtju, proti driski ter pri želodčnih in črevesnih težavah, vendar pa je nujna takojšnja odstranitev oglja iz črevesja z blagimi odvajali. Migrene so pogoste tudi zaradi črevesnih plinov, ki nastajajo ob gnilobnih procesih v črevesju. Te težave lahko odpravimo, če vzamemo eno čajno žličko lipovega oglja, nato pa popijemo skodelico blagega odvajalnega čaja. Zunanje je oglje učinkovito zdravilo za odprte, gnoječe se rane. Oglje z vezavo strupov, ki sestavljajo gnoj, omogoči, da se rane normalno celijo. Tudi pri tem pa je pomembno, da oglje po vezavi strupov, to je približno po 10 minutah, odstranimo z rane s spiranjem. Pri velikih ranah ta postopek večkrat ponavljamo. Čaj za potenje: 4 deli lipovega cvetja, 3 deli bezgovega cvetja, 3 deli kamilic. Mešanico zmešamo, eno žličko čajne mešanice prelijemo s skodelico vode in pustimo stati 5 minut, nato odcedimo. Popijemo kolikor moremo toplo. Po pitju čaja se v postelji dobro pokrijemo in počakamo na učinek. Kopel: V 2 litra vrele vode damo 200 g lipovih cvetov ter listov in pustimo stati 5 minut, precedimo in zlijemo v kopel. Ta pomiri živčnost in napetost. Priporočajo tudi za otroke. OPOZORILO: S pitjem čaja ne smemo pretiravati, ker pospešuje bitje oz. delovanje srca. Pijemo ga največ 7 dni zapored. Pri priporočeni uporabi ne poznamo nezaželenih učinkov. Podatki, da lipa škodljivo vpliva na srce, verjetno izvirajo od bolnikov s šibkim srcem, ki so delali potilne kure. ¬ Besedilo in foto: Rosvita Jager december 2017 Izberite med višje kakovosti Dandanes imamo potrošniki možnost nakupa različnih živil. Vse bolj pa smo pozorni na način pridelave in kakovost živil, ki jih uživamo. Slovenija ima zelo majhno samooskrbo s hrano in po večini smo odvisni od uvoza živil. Takšna živila so pogosto izpostavljena dolgim transportnim potem, različnim načinom skladiščenja, toploti in svetlobi, kar lahko vpliva na njihovo kakovost. Splošno je znano, da se priporoča uživanje hrane iz domačega, lokalnega okolja, s čimer se ohranja tudi domače kmetijstvo. Pomemben del kmetijstva je tudi čebelarstvo, njegov najbolj poznani in razširjeni proizvod pa med. V Sloveniji naravne danosti čebelarjem omogočajo pridelavo vrstnega medu, ob upoštevanju dobre čebelarske prakse pa lahko čebelar pridela in ohrani kakovosten in varen med, takšen, kot so ga proizvedle Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla se prideluje na širšem čebele. območju Kočevskega. Pod tem imenom Čebelarji se vključujemo v sheme kako- najdete gozdni, smrekov, hojev in lipov vosti. Shema kakovosti pomeni opre- med. Kočevski gozdni med prepoznate delitev posebnih meril in zahtev glede po enotni nalepki in prelepki, logotipu značilnosti, postopkov pridelave ali pre- Združenja Kočevski med ter po naciodelave kmetijskih pridelkov ali živil. Kme- nalnem in evropskem simbolu kakovotijski pridelki in izdelki, označeni z ozna- sti. ko ene izmed shem kakovosti, kažejo na posebnost ali višjo kakovost proizvoda. Poznamo nacionalne in evropske zaščite s pripadajočimi simboli kakovosti. V Sloveniji na področju medu poznamo tri zaščite geografskega poimenovanja medu, priznane na evropskem nivoju, in sicer Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med in Kraški med, ki nosita zaščiteno označbo porekla. Nekateri čebelarji pa se vključujejo tudi v ekološko pridelavo medu. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo se prideluje na območju celotne Slovenije. Pod tem imenom najdete akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev, smrekov, hojev in gozdni med. Je eden od redkih zaščitenih kmetijskih pridelkov, ki ima v svojem imenu ime naše države. Prepoznate ga po prelepki na pokrovu kozarca, ki vključuje evropski simbol kakovosti in serijsko številko, ki zagotavlja sledljivost takšnega medu. ter med divje češnje, rešeljike in žepka. Kraški med prepoznate po nalepki s serijsko številko in nacionalnim zaščitnim znakom ter po prelepki, na kateri je označen evropski simbol kakovosti. Z nakupom medu, ki je vključen v shemo kakovosti, je potrošniku zagotovljena višja kakovost medu in natančno znano poreklo pridelave. Ves med, ki je vključen v katero izmed zaščitenih geografskih poimenovanj, je 100 % proizveden v Sloveniji oz. na določenih geografskih območjih znotraj Republike Slovenije. Zagotovljena je sledljivost, med pa je izpostavljen še dodatnemu nadzoru kakovosti. Med višje kakovosti lahko kupite pri čebelarjih, ki so vključeni v kakovostne sheme. Najdete jih na seznamu, ki je vsem prosto dostopen na novi spletni strani www.okusi-med.si. Na tej spletni strani so na voljo tudi dodatne informacije o vseh treh shemah kakovosti. Izberite zase in svoje bližnje le najboljše: med višje kakovosti, pridelan v Sloveniji. Kraški med z zaščiteno označbo porekla se pridobiva na območju Krasa v Republiki Sloveniji. Pod zaščitenim imenom Kraški med najdete akacijev, cvetlični, gozdni, lipov in kostanjev med ¬ Nataša Lilek 43 Ž I VIM O ZDRAVO Medena potica za božič ščep mletega cimeta, ščep mletih klinčkov, ščep stolčenih nageljnovih žbic, vaniljev sladkor, naribana limonina lupina, ½ dl ruma za aromo. Premaz: mleko in jajce. Zima je čas, ko narava leže k počitku, ljudje pa se zatekamo k toplemu ognjišču in pogosto posegamo po medu in ostalih čebeljih pridelkih, ki so v tem letnem času nepogrešljivi. Med pogosto uživamo na kosu kruha, uporabljamo ga kot naravno sladilo, pogosto pa zaide tudi v kuhinjo, kjer ga dodajamo tako mesnim jedem, ribam, omakam, marinadam, zelenjavi in sadju, pa tudi slaščičarskemu in pekovskemu pecivu. V tem predprazničnem času smo za bralce Občana pripravili recept za pripravo božične medene potice. Še prej pa nekaj zanimivosti o izvoru in razvoju potice: Prve slovenske potice so bile sadne, z nadevom iz stolčenega suhega sadja in medu. Suho sadje za potice so na peči ali v peči posušili in nato v možnarjih ali v mlinskih stopah stolkli v moko. Sladkali so z medom, ki je bil stoletja edino sladilo. Poleg sadja so kot nadev uporabljali še orehe, lešnike, bučne peške in pehtran. Rozine so na kmete prišle zelo pozno. Nadev je bil lahko tudi slan. Potico je v pisnih virih prvi omenil Janez Vajkard Valvazor, in sicer v Slavi vojvodine Kranjske. Iz opisa je razvidno, da je bila prva potica nadevana z orehi in medom, ponekod s skuto. Včasih so jih zvijali na poseben način. Testo so razvaljali v obliki kroga in ga po vsej površini namazali z nadevom. V sredini so zarezali križ, katerega kraki so bili dolgi 12 cm. Potico so začeli zvijati iz sredine proti zunanjemu robu, vsak trikotnik zase. Nastal je dolg tanek zvitek, ki so ga prerezali in polagali v model v obliki kače, zvitek na zvitek. Potica je na toplem vzhajala, nato pa se je pekla v krušni peči. Že od nekdaj so jo povezovali z božičem. Vir: Janez Bogataj, Potice iz Slovenije SESTAVINE za božično medeno potico Kvašeno testo: 500 g pšenične bele moke, 70 g sladkorja, 30 g kvasa, 60 g masla, 4–5 jajčnih rumenjakov, 2–3 dl mlačnega mleka, ščep soli, 1 jušna žlica sladkorja, 1 jušna žlica tekočega medu. Medeno-orehov nadev: 150 g tekočega medu, 600 g mletih orehov, 1–2 dl mlačnega mleka, 2 jajci, 44 PRIPRAVA Testo: Moki, ki smo jo hranili na sobni temperaturi, dodamo rumenjake, sladkor, stopljen med in rum. Mleko segrejemo in raztopimo maslo. Dodamo mešanico soli, mleka in kvasa. Zmešamo srednje gosto testo, ga zgnetemo, pokrijemo in pustimo vzhajati čez noč. Nadev: Med zelo počasi stopimo v vodni kopeli. Ko je stopljen, ga odstavimo, primešamo maslo in približno polovico mletih orehov (ki jih lahko nadomestimo s piškotnimi ali kruhovimi drobtinami). Vse skupaj zalijemo z mlekom. Na koncu dodamo še začimbe in jajci. Priprava na peko: Tradicionalno se je potico peklo v okroglih lončenih modelih. Dolžino razvaljanega testa določimo tako, da izmerimo premer modela in pomnožimo z dva. Testo, ki je počivalo čez noč, zjutraj še enkrat premesimo, tanko razvaljamo, nanj namažemo medeni nadev in potresemo s preostankom mletih orehov. Testo tesno zvijemo, položimo v namaščen modelček in ga postavimo na toplo, da še enkrat vzhaja. Medena potica je težja in vzhaja počasneje. Pred peko kolač premažemo z zmesjo mleka in jajc. Pečemo v pečici, ogreti na 175 °C, približno 45 minut. ¬ U r š k a I n t i h a r, Čebelarska zveza Slovenije DOGAJA N JE V D O MU LI PA december 2017 Medgeneracijsko druženje učencev OŠ Štore in stanovalcev Doma Lipa V četrtek, 23. novembra 2017, je potekalo v Domu Lipa Štore medgeneracijsko druženje učencev Osnovne šole Štore ter stanovalcev Doma. Osnovnošolci namreč prihajajo v Dom enkrat mesečno, kjer se s stanovalci družijo ob različnih družabnih in ustvarjalnih aktivnostih. Z Osnovno šolo Štore sodelujemo že več let v projektu »Sadeži družbe«, ki ga organizira Slovenska filantropija. Osnovno vodilo tega projekta je medgeneracijsko sožitje ter medsebojna pomoč. K projektu se je prijavila Osnovna šola Štore, v Domu Lipa pa smo se jim z veseljem pridružili, saj obisk otrok vedno znova razveseli naše stanovalce. Z medgeneracijskim druženjem stanovalcev in otrok se ohranja vez med mladimi in starejšimi ter se krepijo njihove vrednote, strpnost, vzgoja, medsebojno spoštovanje in razumevanje. Tokrat so se medsebojno družili ob izdelovanju adventnih venčkov. Otroci so bili navdušeni nad delavnico, stanovalci pa so bili zadovoljni, saj so jim mlade spretne roke pomagale pri izdelavi venčkov. Medsebojno druženje je potekalo eno uro, ki pa je bila za vse mnogo prekratka. Skupaj so naredili deset adventnih venčkov, ki bodo krasili mize naše jedilnice. Druženje otrok in starejših vse prisotne duhovno bogati in prispeva k humanizaciji medsebojnih odnosov. Veselimo se ponovnega obiska, saj je njihovo sodelovanje zanimivo in prijetno za vse udeležence. ¬ Snežana Kuraj, delovna terapevtka 45 DUH O VN E S T R AN I Po sledeh svetega Mihaela v Savinjski dolini Bila je zahvalna nedelja, prva po prazniku vseh svetih, ki bo zaradi množice lepih spominov vedno ostala na dosegu zavestnega bodrenja, da skupaj zmoremo nanizati neštete lepe trenutke, ki se ponavljajo - v občutjih prijetnega - v nedogled. Zlasti v dneh, kakršni je današnji, ko to pišem, saj zunaj močno dežuje. To pot nas je veliko sodelavcev in sodelavk župnij svetih Lovrenca in Martina (dva polna avtobusa) v opoldanskih urah krenilo proti Mozirju. Najprej smo utišali mrmranje v želodcih pod vznožjem Šmihela, kjer smo odlično ter obilno kosili (pa ne trave, košnje – tovrstne – je bilo letos pred tem dovolj). Tukaj smo o(b)stali za nekoliko dlje, saj smo se posvetili tudi druženju. Z njim smo obogatili sedanji čas z vsem minulim, znova obujenim in tistim prihodnjim, skupaj dovršenim, ki ga še kanimo realizirati. Ko smo se odpravili, vsi zadovoljno siti in prešerno razpoloženi, na vrh Šmihel nad Mozirjem, nas je vijugasta cesta in rahlo vzpenjanje po le-tej znova opozorilo na lepote domovine, ki se nam dan za dnem ponuja v vsej razsežnosti. Včasih nas mora samo (ne)kdo izrecno opomniti ali pa nas 46 december 2017 celo neposredno usmeriti k temu rajskemu razgledu. Ker nas tako zelo očitno usmeri na lepoto ali pač kaj drugega, kar se kmalu zatem zrcali v nas samih. Z njo se nato zlahka približamo sočloveku. Na Šmihelu smo se za kratek čas ustavili. V cerkvi svetega Mihaela, kjer smo si pogledali notranjost in jo zapustili z nekaj odpetimi pesmimi ter molitvijo v srcu. Ob odhajanju smo se nekoliko sprehodili tudi v prostorih bližnjega župnišča, ki so namenjeni za duhovne vaje ali druga duhovna srečanja mladim in odraslim tudi od drugod, ki želijo dneve preživljati povezani z Božjim ter še toliko bolj naravnim stvarstvom. Krasno in nepozabno druženje smo sklenili z obiskom samostana v Nazarjah, kjer so nam sestre klarise predstavile svoje molitveno poslanstvo, gvardijan frančiškanskega samostana, pater Andrej, pa nas je popeljal po cerkveni ladji ter obelodanil in pokazal bogastvo njihove knjižnice, ki je zares in nadvse izjemno. Redko se namreč zgodi, da ob pogledu na tolike bukve ostanemo besed. To pot je tako reagirala večina udeleženih na tem izletu, saj smo se prepričali, kakšno veljavo je, ima in bo imela beseda. Dobra še posebej. Če pa je v njej še vsaj kanček Božjega, je stanje zavesti že nadnaravno vznemirljivo. Da bi le bilo (čim) več tak(šn)ih. Na zasebnih poteh ali sicer. ¬ Mateja Zakelšek Hvaležnost za preživeto in upanje za prihodnje leto Koledarsko leto se počasi izteka. Od novega leta do Silvestrovega nam je razporejalo čas, določalo tempo in vabilo k razporejanju našega dela in praznovanja. Marsikaj je prineslo v osebno življenje posameznika, v družine in v širše skupnosti. Tudi to leto ni bilo idealno, v njem je bilo veliko napetosti v službi in družbi, marsikje tudi doma. A je bilo v njem vsekakor mnogo dobrega. Če znamo s hvaležnostjo pogledati skozi preživeto leto, bomo lahko ugotovili, da smo prejeli in doživeli veliko lepega in dobrega in da lahko rečemo upravičeno: »Hvala Bogu in ljudem, ki so nam stali ob strani«! Je v nas dovolj hvaležnosti, da se bomo tako poslovili od letošnjega leta? Cerkveno ali bogoslužno leto, ki smo ga začeli na 1. adventno nedeljo, nam meri čas na drugačen način. Ne po mesecih in dnevih, ampak po vsebini; nam ne govori o številkah in zadolžitvah, ampak o veri, upanju in ljubezni. To pa niso kategorije časa, ampak duha in odnosov. Z adventom smo spet stopili v nov krog božje prisotnosti med nami. S prvo svečo na venčku v cerkvi in doma smo začeli nov krog pričakovanja in zaupanja v božjo bližino. Začeli z novo željo, da bi temo greha in slabosti v naši notranjosti osvetljevala luč vere v Kristusovo odrešenje in da bi ustvarjali boljše odnose med ljudmi povsod, kjer se gibljemo in živimo. Prav k temu nas vabi adventni čas, saj je to čas priprave na srečanje z Bogom, na božje rojstvo tudi v nas. K temu nam ne bo pomagala nakupovalna mrzlica, niti veseljačenje in blišč novega leta. Odnosi se gradijo globlje, v miru srca, v osebnih srečanjih, ko začutimo v sočloveku toplino njegove duše, ki odseva skozi lepe in težke trenutke in ki je tudi siva vsakdanjost ne more ugasniti. Najgloblje pa jo lahko začutimo v Jezusu, učlovečenem Božjem sinu, ki je sebe imenoval Sin človekov in ki so mu skozi zgodovino upravičeno rekli Človek, pisan z veliko začetnico. Želim vam in sebi, da bi to ob božičnih in novoletnih praznikih najprej sami začutili in spoznali v polni meri. Potem bo iz notranjosti prehajalo tudi v naše odnose, da jih bomo lahko v prihodnjem koledarskem in bogoslužnem letu gradili s prizadevanjem za mir, razumevanje in človeško dostojanstvo. Blagoslovljene božične praznike in obilo zdravja, osebne in skupne sreče ter božjega blagoslova pri vašem delu v letu 2018 vam vsem iskreno želim. ¬ Miha Herman, župnik in dekan 47 S REBRN E NI T I Srečanje starejših V mesecu oktobru smo prostovoljci programa Starejši za starejše tudi letos organizirali srečanje tistih, ki se ne udeležujejo aktivnosti Društva upokojencev, oziroma tistih, ki se držijo bolj doma. Dobili smo se v cerkvi Sv. Ane na Vrheh. S pomočjo svojcev in prostovoljcev smo napolnili cerkev in prisostvovali sv. maši, ki jo je daroval za zdravje vseh občanov Štor tamkajšnji župnik, g. Miha Herman. Prisluhnili smo vzpodbudnim besedam župana, ki je bil tudi letos z nami in na prisotne napravil poseben vtis. Ni vsakdanje, da si župan vzame čas in je s starejšimi pri sv. maši. Nadaljevali smo z dobrim kosilom v Martinovi dvorani na Teharjah in obujali spomine na pretekla leta. Besede hvaležnosti so se prostovoljcev dotaknile, zato smo obljubili, da se naslednje leto zopet srečamo. Z nami je bila tudi stoletnica Angela Primožič, ki kljub častitljivim letom uspešno kljubuje času. in redni dohodek je prinašal le oče. Kot najstarejša od otrok je bila Angela vse100 LET ANGELE PRIMOŽIČ skozi varuška mlajših. Spominja se, Pred stotimi leti, natančneje 29. sep- kako je otroštvo preživljala na bližnjih tembra, je gospa Angela Primožič zag- pašnikih z varovanjem sosedove živine. ledala luč sveta. Rodila se je na majhni Pri šestnajstih letih je že odšla od doma kmetiji v Nazarjah. V družini je bilo 10 in se izučila za kuharico ter delala v Celju otrok, štirje bratje in šest sester. Živeli so kot hišna pomočnica. Spoznala se je s v skromnosti, saj je bila kmetija majhna krojačem Ivanom Primožičem in se leta 1940 z njim tudi poročila. Še istega leta je rodila hčerko Hedviko. Takrat so bili še posebej težki časi, začela se je vojna in Ivan je pristal v ujetništvu v Nemčiji. S pol leta staro Hedviko je Angela odšla nazaj na domačijo v Nazarje, da sta lahko preživeli. Dolga in težka so bila vojna leta. Po osvoboditvi pa se je mlada družina ponovno preselila v Celje, kjer se jim je kmalu pridružila še hčerka Ivica. Leta so tekla in dekleti sta odrasli. Hči Hedvika si je z možem zgradila hišo v Štorah in družina Primožič se je preselila k njej. Bolezen in posledice vojne so Angeli prekmalu vzele moža. Po moževi smrti se je posvetila vnukom, vrtu in rožam. Za lepo urejeno okolico je prejela tudi priznanje Hortikulturnega društva iz Celja. Kljub srečanju z neštetimi boleznimi je sedaj pri stotih čila in letom primerno zdrava. Med pripovedovanjem svoje življenjske zgodbe večkrat pove, da je bila vseskozi njena vrlina skromnost in skrb za druge. V življenju ji je bilo včasih 48 zelo hudo, a sedaj, v jeseni življenja, jo je obiskala sreča. Za svojo dušo je včasih rada obiskovala tudi božji hram. Stoletnico je temeljito potrdila, bilo je veliko presenečenj in lepih želja, ki naj bi trajale še dolgo časa. Njena želja pa je, naj tako kot sedaj traja vsaj še nekaj let. ¬ I v a n k a To f a n t december 2017 Skupaj že 50 let Sedaj v jeseni življenja sta srečna, želita si le, da bi služilo zdravje, ki jima včasih kaj ponagaja. Oba rada prepevata in Poldi si želi klaviature, da bo potem pesem bolje slišana. Že sedaj si da duška v kvartetu z domačimi pevci, Malči pa razmišlja, da se bo pridružila pevcem pri Društvu upokojencev. Je tudi prostovoljka pri programu Starejši za starejše in rada obišče in pomaga tistim, ki to želijo. 50 let, pol stoletja se sliši veliko, a vendar je minilo prehitro. Malči in Poldi Jurkošek iz Kanjuc sta 18. novembra pred 50 leti v Laškem dahnila tisti usodni »da«. V teh letih so bili trenutki, ko sta si želela, da bi se ustavil čas, bili so trenutki, ki so utonili v pozabo, in bili so trenutki, ki nikoli ne izginejo. Malči je bila doma na majhni kmetiji v Požnici nad Laškim. V družini je bilo pet otrok in nesreča jim je, ko so bili otroci še majhni, vzela očeta. Težko je bilo brezposelni materi poskrbeti za mladež in Malči je morala že v ranem otroštvu poprijeti za gospodinjska dela. Tudi pri Poldijevih so štirje otroci odraščali brez očeta. Poldi se z grenkim priokusom spominja, kako je bilo, ko včasih po cel mesec niso videli kruha. Ne more pozabiti, kako je sošolko zaprosil za košček kruha, pa ga ni dobil. Bilo je na Miklavžev večer, ko so pri Zimškovih v Svetini luščili fižol. Tam sta se Poldi in Malči srečala in se spogledovala. Prvi pogledi, iskrice v očeh, ki te zapeljejo. Ljubezen, to močno čustvo, ki premaga vse ovire, pomaga zoreti človeku, da najde oporo in zavetje v partnerju. Morda pa sta vztrajala prav zaradi podobne zgodbe, ki sta jo v mladosti preživljala. Od Miklavževega večera naprej je Poldi redno začel zahajati k Malči v Mlake. Naslednjega leta 18. novembra sta se vzela in Malči je prišla na Poldijevo domačijo. Poldi je hodil v službo, Malči pa je doma gospodinjila. Zelo rada je delala na zemlji in skrbela za živino. Imata dve hčeri in sina ter tri vnuke. Povečali oziroma obnovili pa so tudi hišo in vse, kar spada na kmetijo, tako da imajo zelo lepo urejen dom. Malči s pogledom ošvrkne Poldija in pove, da ima zlate roke. Že v zibelko mu je bilo verjetno položeno, da bo nekoč ustvarjal iz lesa. Kot samouk zna napraviti vse mogoče, in če pogledaš v notranjost domačije, opaziš, da so tu doma pridne roke. Pa tudi sicer je Poldi poznan po okolišu, da zna popraviti vse, kar se pokvari. A tudi Malči ni od muh: kot odlična gospodinja je razstavljala na Ptuju na Dobrotah slovenskih kmetij in bila dobitnica številčnih priznanj, med njimi so tudi zlata. V življenju včasih pride tudi kaj navzkriž, vendar je potrebno potrpeti, saj je potrpljenje »božja mast«, se nasmehne Poldi. Vedno moraš upati na bolje in se ne predolgo jeziti na malenkosti, ki se potem tako uredijo. Slovesnost ob praznovanju 50. obletnice so imeli na Domu na Svetini. Takrat, ko sta se prvič poročila, ni bilo nobenega praznovanja, zato sta sedaj po vnovični potrditvi povabila lepo druščino. Župan občine Miran Jurkošek je Poldijev nečak in vesela sta bila, da je prav on vodil obred in potrdil njunih skupnih 50 let. Da bi le še trajalo tako kot je sedaj naslednjih nekaj deset let! ¬ I v a n k a To f a n t 49 U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Varno v šolo V mesecu oktobru se je našemu vabilu odzval gospod policist Rudi Kresnik. Učence 1. razredov je pospremil na učnem sprehodu. Skupaj smo pravilno prečkali cesto, si ogledali prometne znake na poti in se pogovarjali o prometni varnosti. ¬ Učiteljice 1. razredov 1. planinski pohod in Almini dnevi Leto je naokoli, šola v polnem zamahu, mladi planinci pa spet v zagonu. V oktobru smo izkoristili prečudovito nedeljo in se iz Žlajfe podali do Doma na Svetini. Prva nagrada nas je čakala takoj, ko smo 50 za sabo pustili gozd. Prečudovit razgled na morje megle in čisto pravi grajski otok: Celjski Grad je, kot bi vedel, da nas mora pozdraviti, osvetljen v soncu kukal iz megle. Pri naši Idi, na domačiji Gorenjak, si nismo samo oddahnili, ampak tudi okrepčali z njenimi dobrotami ter občudovali male pernate živali. Pot čez travnik in listje nas je kmalu pripeljala do Doma na Svetini, kjer smo pospravili dobrote iz nahrbtnika. Še malo navzdol do Svetine in že smo bili na cilju. Pokukali smo tudi v lonce, preverili, če se golaž kuha, in pospravili dobrote, ki so december 2017 nam jih postregli člani vinogradniškega društva. Stojnice so vabile in kar nekaj se nas je vrnilo z naravnim milom v žepu. Hvala, Katja! Sledila je pot nazaj. Zmogli smo še zad- nji vzpon, potem pa veselo navzdol čez drn in strm. Pri Mariji v skali je sledilo vprašanje, če gremo še na Srebotnik. Bravo, otroci! Energije je očitno še več kot dovolj za naslednje vzpone, ki se jih že vsi veselimo. Vsa pohvala vsem udeležencem, tokrat še posebej prvošolkam in prvošolcem, ki so opravili krstni pohod. ¬ Manica Doberšek 51 U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Tečaj drsanja drugošolcev Tečaj drsanja, ki smo ga organizirali za drugošolce, je potekal med 9. in 13. oktobrom 2017 na drsališču v celjskem mestnem parku. Nekaj učencev je že imelo predznanje drsanja, ostali pa so bili popolni začetniki. Kljub temu so jih učitelji Športne zveze Celje s strokovnim delom in metodami že prvi dan postavili na led in večina je drsala. Impresivno! Od ponedeljka do petka, vsak dan z novimi in predvsem težjimi vajami, so jih naučili drsalnih veščin. Otroci so uživali in se čudili, koliko so se naučili in kakšne akrobacije vse že znajo. Tudi padcev je bilo nekaj, vendar to sodi na led, a ne? Tečaj se je uspešno zaključil s predstavitvijo veščin staršem in podelitvijo medalj. Prepričani smo, da smo vsaj nekaterim otrokom in staršem približali ta šport in bodo v prihodnosti še drsali, četudi rekreativno. ¬ Aleksandra Kovačič Petdeset let šole – tehniški dan v 4. in 5. razredu 5. oktobra 2017 so imeli učenci 4. in 5. razredov tehniški dan na temo »50 let naše šole«. Učiteljice smo želele, da bi se otroci seznanili z življenjem v šoli nekoč. V goste smo povabili gospoda Janija Starlekarja, ki je bil vse do upokojitve učitelj z dušo in srcem. Gospod Jani je na srečanje prinesel kar nekaj zaradi starosti dragocenih predmetov, ki so se v preteklosti uporabljali pri šolskem delu. Otroci so imeli možnost videti tablico, na katero so včasih pisali, peresnik, lesene peresnice in tudi stare knjige ter šolske revije. Prebral jim je nekaj zanimivih zgodbic in lepih misli. Skozi zanimivo pripovedovanje jih je popeljal v čas, ko je bil še sam učenec in jim povedal marsikatero prigodo iz časa njegovega dolgoletnega službovanja. V nadaljevanju so učenci ob njegovi pomoči likovno in literarno ustvarjali ter na krilih domišljije potovali v prihodnost. Čas je kar prehitro minil in poslovili smo se s pesmijo Stoji učilna zidana. Ta dan nam bo vsem ostal v nepozabnem spominu, za kar se učiteljice in učenci gospodu Janiju še enkrat najlepše zahvaljujemo. ¬ Mojca Krajnc 52 december 2017 Cici planinci na jesenskem izletu V soboto, 14. 10. 2017, smo imeli Cici planinci prvi izlet. Zbrali smo se pred vrtcem, starši so uredili formalnosti, potem pa smo se pogumno podali v megleno jutro. Višje kot smo šli po sankaški progi, več sonca smo bili deležni. Tako nas je na vrhu pričakalo toplo sonce in čudovita jesenska narava. Tudi okrepčila prijaznih domačinov družine Doberšek-Kotnik. Naravni sok in piškoti so nam dali veliko energije. Pot nas je vodila čez travnike, po cesti do igrišča v zgornjem Pečovju, ki je bil naš cilj tega izleta. Tu smo najprej pojedli dobrote iz nahrbtnika, potem pa smo lahko prosto tekali po gozdu, se lovili, skrivali in preprosto uživali v naravi in družbi. Čas je hitro minil, zato smo se ob 11. uri odpravili nazaj proti vrtcu, kjer so nas pričakali starši. ¬ Ditka Rednak Zajtrk kot nekoč V skupini Svetlo zeleni palček otroci spoznavajo, kako je potekalo življenje nekoč, v čem je bilo drugačno kot danes. V raziskovanju in iskanju razlik med življenjem nekoč in danes vključujemo tudi pojem SKROMNOSTI, katerega pomen bodo otroci spoznavali tudi v mesecu decembru. Tako smo delček skromnosti otrokom želeli približati tudi pri enem od zajtrkov v tematskem sklopu Ljudsko izročilo v pesmi, pravljici in igri. Otroci so zajtrkovali kot nekoč: z glinenimi posodicami in lesenimi žlicami smo se lotili žgancev in bele kave. Otroci so res uživali in verjamete ali ne, pojedli so več žgancev kot kdajkoli do sedaj s priborom, ki so ga sicer vajeni. Jesti z leseno žlico je pač izziv! Če želimo otrokom približati življenje, ki ga ne poznajo, ker z njim preprosto nimajo stika, ker živimo v drugačnih časih, je pomembno, da jim omogočimo 'živo izkušnjo'. Kaj pravite, jim je bilo všeč? ¬ Katja Krevh in Ditka Rednak 53 U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA V deželi dinozavrov Otroci Temno rdečega palčka so že od septembra kazali veliko zanimanja za dinozavre. Prinašali so različne enciklopedije in dinozavre ter pokazali veliko znanja o njih. Prav zaradi tega smo se odločili spoznati jih še bolj podrobno. Knjižni kotiček smo napolnili z različnimi enciklopedijami, iz katerih smo vsakodnevno prebirali nova spoznanja in dejstva. V konstrukcijskem kotičku smo iz različnih gradnikov gradili različna domovanja ter si na koncu na veliki podlagi pripravili deželo dinozavrov z reko, vulkanom, hribčki in dolinami. Dinozavre smo klasificirali po velikosti in spoznali rastlinojede in mesojede dinozavre. Zlogovali smo dolga imena dinozavrov in spoznali, kdo je paleontolog in kaj je fosil. Izdelali smo si svoje fosile, sestavljali maketo dinozavrovega okostja in z zobotrebci naredili okostje, kot so si ga otroci predstavljali. V mivko smo zakopali dinozavre in različno kamenje in s pomočjo majhnih žličk in čopičev previdno odstranjevali mivko. Vsa nova znanja smo napisali in narisali na liste in izdelali poučen plakat. S pomočjo barvnega 54 tuša in oglja smo naredili vulkane, ki so bruhali vročo lavo. Ob zaključku teme smo si pripravili dinozavrovo čajanko z sladkimi dinozavrovimi piškoti in komaj čakali dan, ko se je iz jajca izvalil mali dinozaver. ¬ Mihaela Jelenc december 2017 Od zrna do kruha V sklopu teme Ljudsko izročilo v pesmi, pravljici in igri smo se Svetlo zeleni palčki dotaknili tudi kruha. Danes je kruh samoumevno živilo, kupimo ga lahko kjerkoli, skoraj kadarkoli in v ponudbi je pester izbor kruhu podobnih izdelkov. Včasih pa temu ni bilo tako. Kruh so pekle doma gospodinje in kruh na mizi včasih ni bil vsakodnevni dogodek. V petek, 24. 11. 2017, smo se v vrtcu lotili priprave in peke domačega kruha. Med samo pripravo testa so bili otroci ves čas aktivni, povedali so, katere sestavine še nismo dodali, da je potrebno testo dobro pregnesti in da mora počivati na toplem. Otroci so spoznali osnovne sestavine za kruh in pomembnejša od teh – moka je bila za otroke prava uganka. Kaj je to moka, kako jo dobimo, iz česa jo naredijo? Pa smo za Svetlo zelene palčke izpeljali praktični prikaz mletja žita (pire) in otrokom demonstrirali, od kod dobimo moko. Otroci so hitro ugotovili, da električni mlinček, s katerim smo zmleli žito v vrtcu, včasih ni obstajal in tako nas je pot mišljenja pripeljala do mlina. Spoznali smo, da mlinsko kolo poganja voda, le-to pa začne vrteti mlinske kamne, ki z mletjem žita ustvarijo moko. Najbolj pa so seveda uživali, ko so lahko oblikovali testo v žemljice. In pri sami pripravi nismo pozabili na naš petkov projekt 'učenje za življenje', kjer so otroci spoznavali in utrjevali pomen higiene pri kuhi, ponovili smo pravilno tehniko umivanja rok ter se pogovorili o pomenu uporabe mila pri umivanju. Otroci so naše žemljice pospremili v kuhinjo, kjer so nam jih v pečici prijazno spekle kuharice, in še tople po počitku odnesli domov. ¬ Katja Krevh in Ditka Rednak 55 U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Indijanski večer in nočitev v vrtcu Vsi si želimo, da bi otroci imeli bogato, zabavno, doživeto in razigrano otroštvo. Otroštvo, ki ga bodo ohranili v lepem spominu, saj je to edini čas, ko so povsem neobremenjeni in svobodni, ko je učenje igra in kjer so vsakršne izkušnje zelo pomembne za nadaljnje življenje. Pa smo se kdaj vprašali, kolikšen čas nam je dejansko odmerjen, da otroku omogočimo nenadomestljive in bogate izkušnje v predšolskem obdobju? Pravzaprav zelo kratek. In ravno zaradi tega sva se strokovni delavki Vrtca Lipa Katja Krevh in Ditka Rednak odločili, da skušava ta čas čimbolj obogatiti, zapolniti z zanimivimi vsebinami, torej ga narediti privlačnega in nepozabnega. Odločili sva se, da otroke iz skupine Svetlo zeleni palček, stare od 4 do 5 let, 'okuživa' z idejo o Indijancih, kjer se otroci preko izkustvenega učenja in domišljijske igre pridobijo ogromno novih znanj in spretnosti. Pa ni bilo potrebno veliko: otroci so temo hitro sprejeli, se nad njo navdušili in že smo pripravljali, ustvarjali in se igrali. V ospredje sva postavili področji matematike in glasbene umetnosti. Otroci so se znotraj pripravljenih vsebin spoznali z indijansko kulturo, glasbo ter se skušali vživeti tudi sami v prave male Indijance. Otroci so si sami izdelali perjanice, si razrezali in potiskali indijanske majčke, si izdelali indijansko dekoracijo, ki je skozi tematski sklop našo igralnico spremenila v indijansko vas, sodelovali pri pripravi in izdelavi indijanskih totemov in kurišča za indijanski 56 ogenj, kjer so pomagali z iskanjem rešitev, kako nadomestiti pravi ogenj v kurišču, saj se s pravim res nismo želeli igrati. In kot pravi Indijanci smo si nadeli indijanska imena, pri čemer sva otroke spodbujali k razmišljanju in iskanju značajskih ter drugih značilnosti prijateljev, s čimer smo ugotovili, kako dobro se poznamo. Ker so Indijanci močno povezani z naravo, le-te tudi mi nismo zanemarili: opazovali smo spremembe v naravi, nabirali jesenske plodove in jih uporabljali pri izdelavi ropotuljic, si izdelali čutno pot in razvijali matematično mišljenje s štetjem in klasificiranjem. Ves čas pa nas je spremljala glasba. Ta je v svetu Indijancev ritmično pestra, razgibana in kar kliče po gibanju. Otroci so se naučili Indijanski pesmici Heja heja in El Condor pasa, ki so ju spremljali z ropotuljicami in z ritmičnim ploskanjem ter plesom. Vse naše aktivnosti in izkustveno učenje na temo Indijancev pa je doživelo svoj vrhunec, ko so se otroci v petek, 20. oktobra 2017, po tem, ko je vrtec v popoldanskih urah že zaprl vrata in se je dan prevešal v večer, vrnili v vrtec in skupaj s svojima vzgojiteljicama Katjo in Ditko izpeljali indijanski večer z nočitvijo v vrtcu. Joj, kakšne priprave, kakšno veselje in neučakanost otrok je bilo čutiti v tednu pred dogodkom! In ko je naš indijanski večer le prišel, so otroci neizmerno uživali, pripravljeni kot pravi Indijanci. Ponosni na svoja indijanska imena, oblečeni v indijanske majice, s perjanicami na glavi in poslikanih obrazov so december 2017 zaplesali okrog ognja, igrali na ropotuljice, preizkušali svoje spretnosti pri ciljanju v tarčo, prisluhnili indijanskim zgodbam ob ognju in si izdelali 'lovilce sanj', ki so jim omogočili mirno nočitev v vrtcu, saj so za nas polovili vse skrbi in grde sanje! Priprava na nočitev z večerno rutino umivanja zob in naših poslikanih obrazov ter večerje je potekala mirno. Otroci so bili utrujeni in so komaj čakali, da bodo lahko naslednji dan po zajtrku, ko bodo starši prišli ponje, pripovedovali, kaj vse smo počeli! Res nepozaben večer tudi za naju, vzgojiteljici, ki sva rasli s temo, pričakovanji otrok in staršev ter z našimi malčki doživljali razplet celotne zgodbe. Iskreno bi se radi zahvalili staršem otrok za naklonjeno zaupanje, za vso podporo in pomoč, pa seveda tudi Vrtcu Lipa, ki nam je ta dogodek tudi omogočil. V nadaljevanju si lahko preberete tudi izjavi staršev, kako so se doma skupaj z otroki pripravljali, pričakovali in podoživljali indijanski večer z nočitvijo v vrtcu Lipa, Štore. MAMICA ČISTEGA NEBA: »Indijanski večer in nočitev v vrtcu sta na mojega sina zelo dobro vplivala. Po prihodu domov je bil poln pozitivnih vtisov ter je samozavestno pripovedoval o plesu okrog ognja, glasbi pred spanjem in še mnogih dogodkih tega večera. Posebno ponosen je na svoje indijansko ime in celotno opravo, ki jo je izdelal v vrtcu. Prav tako nam je razložil, kako se Indijanci oglašajo in kako opazujejo okolico. Vse pohvale vzgojiteljicama, ki sta bili pripravljeni vložiti svoj prosti čas za dobrobit naših otrok ter jim omogočiti nepozabne trenutke, ki jih bodo spremljali skozi celo življenje. S takimi dogodki se otroci oseb- nostno razvijajo in pridobivajo neprecenljive izkušnje na področju socializacije in samostojnosti. Menim, da je tovrstna praksa izredno dobra in je lahko zgled tudi drugim vrtcem v Sloveniji.« ATI BLEDEGA BIZONA: »V poplavi današnjih izmišljenih medijskih super junakov sva bila z ženo zelo vesela, ko sva izvedela, da boste v vrtcu obudili spomin na Indijance. Bili so resnični in del naše zemeljske zgodovine, hkrati tudi nas starše ob besedi Indijanec ponese nazaj v vesele otroške dni, ko smo streljali z lokom in kokoškam »kradli« perje. Sprva sva mislila, da se bo Anže upiral večernemu odhodu v vrtec, zato smo imeli večer prej »družinski sestanek«, kjer nama je z velikim veseljem povedal, da že ima indijansko ime Bledi bizon in da komaj čaka, da gre v »boj«. To je bil znak, da je res v veselem pričakovanju. Da ste se v Indijanski vasi čez noč imeli res lepo, je bilo opaziti že naslednje jutro, saj me je Anže pričakal z dobro voljo in nasmehom na obrazu, kar pove vse! Bila je žurka! Na poti domov je natančno opisoval to indijansko dogodivščino in kaj vse ste počeli. Doma je iz torbe na mizo zložil indijanske izdelke in za vsakega povedal, za kaj se uporablja in kje v stanovanju bo sedaj njegovo mesto. Tako imamo za grde sanje sedaj v stanovanju lovilec sanj. Vsem, ki ste sodelovali pri izpeljavi ideje »indijanska vas«, se zahvaljujemo, posebej pa Ditki in Katji, ki sta našemu Bledemu bizonu pričarali vznemirljiv in vesel večer.« ¬ Katja Krevh 57 U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Mahamo v Idrijo V četrtek, 16. 11. 2017, smo v skupini Rdeči palček v okviru mednarodnega projekta »Pomahajmo v svet« izvedli naš prvi videoklic v Idrijo: mahali smo Ježkom. Ježki so skupina 21 otrok, starih od 4 do 5 let, njihovi vzgojiteljici sta Martina in Andreja. V letošnjem šolskem letu za spremembo prvič sodelujemo s slovensko govorečim vrtcem in že v samem začetku se je to izkazalo za pozitivno. Otroci pri komunikaciji med javljanjem niso osredotočeni na sebi nepoznani jezik. Malo po deveti uri smo vsi nestrpno sedeli pred velikim projekcijskim platnom in čakali, kdaj bo zazvonilo. Vsebinsko smo se na ta dan pripravljali dalj časa, začeli smo že v mesecu septembru. Tema prvega klica je bila »To sem jaz«, torej smo se predstavili kot skupina Rdeči palček in še vsak posameznik te skupine. Oboji smo pripravili tudi glasbeni nastop, Rdeči palčki so zapeli pesem »Jaz gradim prijateljstvo«. Pred prvim mahanjem smo Ježkom poslali po pošti presenečenje, in sicer mapo otroških portretov, podpisov ter fotografije otrok. Veselimo se naslednjega javljanja! ¬ Klavdija Berglez Mi gradimo prijateljstvo… Lojze Slak je za seboj pustil izjemno narodno-zabavno glasbeno zapuščino. Nekaj skladb ansambla je ponarodelih, med njimi tudi pesem Čebelar. Čebelarska zveza Slovenije je tudi letos pripravila natečaj, s katerim je povabila vrtce in šole k sestavi najštevilčnejšega pevskega zbora. V ta namen smo se povezali otroci iz vrtca in šole podružnice Kompole in ob spremljavi Damjana Pasariča ubrano zapeli. ¬ Učiteljice in vzgojiteljice podružnice Kompole 58 december 2017 Na obisku v tiskarni Unigrafika Rdeči palčki vrtca Lipa smo se v mesecu novembru mudili z vprašanjem »Kako nastane knjiga?«. Pot od avtorja do bralca smo raziskovali z vsemi možnimi viri: prebirali smo knjižno literaturo, podatke iskali na svetovnem spletu, obiskali smo knjižnico. Vendar na prav vsa vprašanja nismo našli odgovorov. Odločili smo se, da za zaključek teme obiščemo tiskarno Unigrafika. Za dobrodošlico so nas sprejeli vsi zaposleni v tiskarni, Gregor Žohar pa nas je vodil in proces nastanka knjige predstavil od ideje do končnega produkta. Ugotovili smo, da je danes računalnik nepogrešljiva naprava, kjer se oblikuje ideja. Od ideje na računalniku preidemo na napravo za osvetljevanje plošč, ki preslika digitalni zapis na aluminijasto ploščo. Od tam smo skupaj odšli k veliki kopirni napravi sredi tiskarne. Končni izdelek, ki so nam ga podarili v spomin, je bil koledar z našo skupinsko fotografijo na sredini. Pred odhodom smo se vsi skupaj še podružili ob sladkem presenečenju. Za nepozabno izkušnjo in močan vtis na naše palčke gre vsa zahvala kolektivu tiskarne Unigrafika! ¬ Klavdija Berglez 59 Dan slovenske hrane v Vrtcu Lipa V petek, 17. 11. 2017, smo v vrtcu Lipa praznovali prav poseben dan, Tradicionalni slovenski zajtrk. Za zajtrk smo otrokom ponudili živila iz domačega okolja (kruh, mleko, maslo, med in jabolka/hruške). Pri zajtrku sta se nam pridružila tudi ravnateljica Mojca Rožman in župan Miran Jurkošek. Projektu smo se pridružili na pobudo Čebelarske zveze Slovenije s ciljem, da ustvari najštevilčnejši pevski zbor, ki bo usklajen kot čebelja družina, ter bo zapel vsem dobro poznano in priljubljeno pesem »Čebelar« ansambla Lojzeta Slaka, vsak na svoji lokaciji, ob istem času. Tako so otroci skupin Rdeči palček, Temno rdeči palček in Svetlo zeleni palček v družbi harmonikarja Damjana Pasariča, ki je poskrbel za glasbeno spremljavo na diatonični harmoniki, točno ob 10. uri v vrtčevski knjižnici glasno in ponosno zapeli pesem »Čebelar«. ¬ Klavdija Berglez, Mihaela Jelenc in Katja Krevh 60 december 2017 61 62 december 2017 63 Poèasi, a vztrajno se poslavlja leto 2017. Za Osnovno šolo Štore je to prav posebno leto, saj šolska stavba na Lipi praznuje èastitljivi jubilej Vabimo vas, da se nam pridružite na SLAVNOSTNI PRIREDITVI, ki bo v èetrtek, 21. 12. 2017, ob 16.30 v Kulturnem domu v Štorah. Vljudno vabljeni! Uèenci in kolektiv OŠ Štore 64 BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV Dirigent: Aljoša Jurkošek Z GOSTI: MLADINSKI PEVSKI ZBOR OŠ ŠTORE Zborovodkinja: Sandra Feketija ZORAN PREDIN KULTURNI DOM ŠTORE ČETRTEK, 28. 12. 2017, ob 18. uri Cena vstopnice: 10 € VLJUDNO VABLJENI! Vstopnice so v predprodaji na Občini Štore, v Dnevnem baru Opoka, Pizzeriji CAFE DEL MORO (Mercator Lipa) in uro pred koncertom Informacije so na voljo na tel. št. 03/780 38 43 in 031 367 889 ali na e-mail: kultura@store.si LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR ŠTORE vabi na BOZICNI KONCERT gostje: MePZ Zgornji trg Šentjur Damjan Pasaric program povezuje: Mateja Zakelšek 28.12.2017 Cerkev sv. Martina Teharje po vecerni sveti masi. 66 Vljudno vabljeni! FEBRUARJA PRIHAJA december 2017 V KULTURNI DOM ŠTORE Pričakujte vse – od zapleta do vročega ognjemeta! Žurka za punce – zabava, ki smo jo (pre)dolgo čakali! VABLJENI Prodajna mesta: Občina Štore, Caffe del Moro (Mercator Lipa), Dnevni bar Opoka. Informacije so na voljo na tel. Št. 03/780 38 43 in 031 367 889 ali na e-mail: kultura@store 67 LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR ŠTORE vabi na prireditev NAŠA JE SLOVENSKA PESEM 9. 2. 2018 ob 19. uri v Kulturnem domu Štore 68 K O L E D A R DOGODKO V V O BČI NI ŠTOR E 20 1 7 ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE TRENING VSAKO SREDO od 17. do 19. ure NA STRELIŠČU Vlado Bogdanović 041 438 805 KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE MIKLAVŽEVANJE SREDA 6. 12. 2017 PO OBČINI ŠTORE konjeniskodrustvostore@gmail.com Cvetka Šuster 031 264 664 OSNOVNA ŠOLA ŠTORE IN VRTEC LIPA NOVOLETNI BAZAR NA PODRUŽNICI KOMPOLE ČETRTEK 7. 12. 2017 POŠ KOMPOLE Mojca Rožman 031 874 736 OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN TD ŠTORE OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« ČAROBNA SMREČICA (predstava z obiskom božička) PETEK 15. 12. 2017 ob 17.00 KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 43 kultura@store.si PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE DRUŽENJE, ZAKLJUČEK LETA SOBOTA 16. 12. 2017 DRUŠTVENI PROSTORI Roman, Brigita OSNOVNA ŠOLA ŠTORE 50-LETNICA ŠOLSKE STAVBE NA LIPI IN NOVOLETNI BAZAR ČETRTEK 21. 12. 2017 ob 16.30 KULTURNI DOM ŠTORE Mojca Rožman 031 874 736 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE, ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO »OSTI JAREJ« IN KUD FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE BOŽIČNI DOGODEK V LAŠKI VASI ČETRTEK 21. 12. 2017 ob 17.00 LAŠKA VAS turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 ŽUPNIJA SVETINA IN DRUŠTVO PIHALPOLNOČNICA NA GODBA SVETINA NEDELJA 24. 12. 2017 ob 24.00 SVETINA Ivan Ulaga 040 746 780 KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE ŽEGNANJE KONJ TOREK 26. 12. 2017 TEHARJE konjeniskodrustvostore@gmail.com Cvetka Šuster 031 264 664 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE ŽEGNANJE VIN V ŠENTJANŽU, SVETA MAŠA SREDA 27. 12. 2017 CERKEV SV. JANEZA Stane Ferenčak 041 903 567 PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV ŠTORE TRADICIONALNI KONCERT Z GOSTOMA – MPZ OŠ ŠTORE in ZORANOM PREDINOM ČETRTEK 28. 12. 2017 ob 18.00 KULTURNI DOM ŠTORE kultura@store.si 03/780 38 43 LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR ŠTORE BOŽIČNI KONCERT ČETRTEK 28. 12. 2017 CERKEV SV. MARTINA TEHARJE Anja Rezar 051 318 583 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE SILVESTRSKI POHOD NA SREBOTNIK NEDELJA 31. 12. 2017 opoldan turisti@vstorah.si ZBOR V PROSTORIH TD, Emil 070 899 152, UDARNIŠKA 10 Mojca 051 605 414 GLASBENA ŠOLA CELJE – ENOTA ŠTORE JAVNI NASTOP UČENCEV SREDA 17. 1. 2017 KULTURNI DOM ŠTORE Damjana Sevčnikar 041 358 707 OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN TD ŠTORE OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« RIBIČ IN NJEGOVA ŽENA KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 43 kultura@store.si OSNOVNA ŠOLA ŠTORE PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU KULTURNI DOM ŠTORE Mojca Rožman 031 874 736 LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR ŠTORE PRIREDITEV NAŠA JE SLOVENSKA PESEM KULTURNI DOM ŠTORE Anja Rezar 051 318 583 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE OTROŠKO PUSTNO RAJANJE KULTURNI DOM ŠTORE turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN TD ŠTORE OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« ZGODBA O DVEH KOZAH KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 43 kultura@ store.si KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA ŠTORE DOBRODELNI KONCERT KULTURNI DOM ŠTORE Stanislav Štefanec 031 802 709 OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN TD ŠTORE OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« MARKO SKAČE KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 43 kultura@store.si GLASBENA ŠOLA CELJE - ENOTA ŠTORE JAVNI NASTOP UČENCEV KULTURNI DOM ŠTORE Damjana Sevčnikar 041 358 707 PETEK 19. 1. 2018 ob 17.00 SREDA 7. 2. 2018 ob 17.00 PETEK 9. 2. 2018 ob 19. Uri TOREK 13. 2. 2018 ob 16. uri PETEK 16. 2. 2018 ob 17.00 PETEK 23. 2. 2017 ob 18. uri PETEK 9. 3. 2018 ob 17.00 PONEDELJEK 19. 3. 2017 69 SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA DRUŠTVO MALEGA NOGOMETA ŠTORE DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE KD ŠTORE 2000 LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR ŠTORE KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE KD PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV KARATE KLUB ŠTORE KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE PROJEKT STAREJŠI ZA STAREJŠE KD ŠTORE VOKALNA SKUPINA LIPA KORK ŠTORE LOVSKA DRUŽINA BOJANSKO ŠTORE MALONOGOMETNO DRUŠTVO SOKOLI OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO OBČINE ŠTORE OBČINSKO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV ŠTORE OSNOVNA ŠOLA ŠTORE IN VRTEC LIPA V LETU 2018 VAM ŽELIJO: PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SVETINA PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PROŽINSKA VAS PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE RIBIŠKA DRUŽINA VOGLAJNA ŠKD STRAŽA ŠKD RUDAR PEČOVJE ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLE ŠPORTNO DRUŠTVO RANIVOK 2007 ŠPORTNO DRUŠTVO LAŠKA VAS 78 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠTORE POTAPLJAŠKO DRUŠTVO PIRATI DRUŠTVO ZA ŠPORTNE IN REKREATIVNE DEJAVNOSTI ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO "OSTI JAREJ" 72