Z RAZSTAVE LIKOVNIH SAMORASTNIKOV
Univerzalna govorica krajin in tihožitij
»Namen teh srečanj je predvsem v tem, da se likovniki med sabo spoznajo.« S temi besedami je predsednik občinske ZKO Franc Malovrh odprl v galeriji knjižnice Prežihov Voranc skupno razstavo kar štirinajstih slikar-jev—samorastnikov, ki živijo in delajo v naši občini. Razstavljajoče Ukovnike je (potcm, ko je zapel moški pevski zbor z Dobrove) posebej predstavil likovni sveto-valec za razstave v tej galeriji prof. France Zupan, ne oziraje se na to, ali je šlo za ze uveljavljenega umetnika ali le za začetnika.
Pretežni del razstave so, kot že tolikokrat doslej na tovrstnih likovnih prireditvah, sestavljale krajine. Zdaj presenetljivo resnične, zdaj sanjavo romantične, včasih namenoma zamegljene, ali pa bridko otožne, ujete v za-molkkj melanholične barve. Znani krajinar Marko Kav-i\i iz Sentjošta se je, denimo, predstavil z navidezno brezizrazno, a vendarle po svoje zgovorno zimsko pokra-jino, pa za že nekolikanj staro podobo šentjoške cerkve
s pokopališčem, Pogledom na Jamnik, morjem okoh Pirana, 6e posebej ne omenjamo stare kmečke domačije in zanimivega kmečkega tihožitja s štefanom vina, hlebec hrustljavega domačega kruha in prekajeno domačo klo-baso na mizi.
Kmetije (domače?) se je lotil tudi niL manj znani krajinar, pa tudi sam kmet Janez Birtič z Dobrove: Ivanka Jurček iz Zaklanca je posrečeno ujela Ramovševo domačijo iz Horjula, zraven pa se je predstavila še s po-dobo trpečega Kristusa in same Jurčkove mame. Enako realistično je videla pokrajino tudi Mili Dolenc iz Horju-la, medtem ko se Franc Cegnar s Turjaka (s starimi razbičanimi vrbami, na primer) že skorajda spogleduje z impresionizmom. Isto bi lahko rekli tudi za odlični pejsaž in tihožitje Matija Trstenjaka iz OKC Malči Belič; Miro Švigelj iz Podpeči pa je svoj kozolec, Trnovsko cerkev in pokrajino z mostom namenoma naslikal z ostro poudarjenimi linijami in nakopičenimi živimi barvami.
Med avtorji krajin gre vsekakor omeniti tudi Talal Hadija iz OKC Malči Belič in Martina Marka iz PD Horjul.
Marta Praprotnik z Vrzdenca še vedno išče svoj likovni izraz v abstraklnih geometričnih likih, z jasno razmejeni-mi, tu in tam prav polnobarvnimi polji. V to zvrst bi nemara lahko prišteli tudi (namišljenega) petelina že omenjenega krajinarja Mira Šviglja iz Podpeči — upo-dobljenega na način, ki presenetljivo spominja na slikar-stvo Jožeta Horvata-Jakija in Vojka Svetine.
Slikar Brane Usenik se je (med drugim) predstavil s portretom že pokojnega igralca Berta Sotlarja, obisko-valci pa so si lahko ogledali tudi zanimive lesoreze Matija Kavčiča iz Šentjošta, okrasne lesoreze Francija Kavčiča prav tako iz Šentjošta, medtem ko je šentjoški samorast-nik Janez Demšar razstavil posrečeno figurico možica, izrezljanega iz čisto navadne lipove veje.
BRANKO VRHOVEC