Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Štev.) 12

“ESLOVENIA LIBRE”

BUENOS AIRES.
22. MARCA (MARŽO) 1956

Komunizem - sovražnik št, 1

OBRAČUN HRUŠČEVA S STALINOM

Kar je argentinska javnost že dalj ča¬
sa sklepala, je sedaj notranji minister
dr. Busso povedal javno: pri atentatih,
terorističnih dejanjih in sabotažah po¬
magajo odn. bistveno sodelujejo, ako jih
celo ne vodijo, argentinski komunisti. Ti
so nami’eč v zagrizenih pripadnikih,
prejšnjega režima našli sijajne sopotni¬
ke za svojo komunistično prakso izvaja¬
nja terorja in nasilja nad nedolžnim pre¬
bivalstvom. Dr. Busso je časnikarjem po¬
drobno omenil odnos vlade do Komuni¬
stične stranke in naglasil, da je obstoj
stranke odvisen samo od njenega za¬
držanja v trenutnem stanju: ako bo še
naprej rovarila, bo razpuščena in prepo¬
vedana. Doslej je vlada že ukinila vrsto
komunističnih listov in publikacij, ki so
ščuvale k nemirom in otežkočevale vla¬
dino delo pri obnovi Argentine. Dr. Bus¬
so je dalje omenil, da je do sodelovanja
med peronisti in komunisti moglo priti,
ker sta si obe ideji v praktičnih pogle¬
dih zelo podobni. Notranji minister je
tudi povedal, da bo vlada z odločno roko
zatrla sleherne poizkuse nadaljnega ro¬
varjenja tako komunistov kakor pe-
ronistov.

Ob tej priložnosti ne bo odveč, ako
naše bralce v Argentini, pa tudi dru¬
god, seznanimo s KP Argentine, da bo¬
do vedeli, kdo so njeni voditelji in kakš¬
na je.

Začetek argentinske KP predstavlja
Comite Pro Defensa de la Resolucion del
III Congreso Extraordinario del Parti-
do Socialista, ko so nekateri pripadniki
socializma stopili v nasprotje s tedanjim
predstavnikom dr. J. B. Justom zaradi
njegovega zadržanja med prvo svetovno
vojno. Ta komite so sestavljali: Victorio
Codovilla, Rodolfo Schmidt, Jose F.
Grosso, Carlos Pascali, (ki je sedaj Pe¬
ronov tajnik v Panami), Juan Greco, Ce¬
sar Ferlini, Arturo Blanco. Komiteju so
se pridružili tudi naslednji: Jose Pene-
lon, Rodolfo Ghioldi, Ricardo Cantoni,
Pablo Lopez, Miguel Contreras, Luis
Miranda, Carlos -Caligari. Razcepljenje
med socialisti je šlo svojo pot in tako je
na kongresu dne 5. in 6. januarja 1918,
ki ga je sklical omenjeni komite, bil u-
stanovljen Partido Socialista Internacio¬
nal, ki je v začetku štel kakih 1000 pri¬
padnikov. Dejansko je bil ustanovitelj
čilenski komunist Luis E. Recabarren,
katerega imenujejo tudi očeta latinsko¬
ameriškega komunizma. Leta 1925 pa,
ko se je pojavila oznaka Partido Comu-
nista, so bili iz dotedanje socialistične
skupnosti izključeni zaradi različnosti
mnenja med drugimi tudi: Silvano San-
tander, danes radikal, Luis Koiffman,
kasneje trockist, Alberto Palcos, Isaac
Palcos, Aldo Pechini, Juan A. Prieto, F.
Najera, Bernardo Sierra, Moises Korn-
blit, Alberto Astudillo, Rafael Greco,
Hector Rivas, Simon Scheimberg, Cosme
Givoje, kasneje peronistični sindikalist,
in drugi. Od leta 1920 dalje, ko se je
Partido Socialista Internacional preime¬
noval v Partido Comunista (Seccion Ar¬
gentina de la III Internacional), vodstvo
KP ni napravilo drugega kakor verno
izpoljnjevalo ukaze Moskve. Eden vodil¬
nih je postal Rodolfo Ghioldi skupno s
s svojim bratom Orestesem. (Njun trec-
ji brat Americo je eden izmed vodij
socialistične stranke). Mož strogega za¬
upanja moskovskega vodstva pa je od
tedaj dalje vse do sedaj bil Victorio Co¬
dovilla, Italijan po rodu.

Poleg svoje organizirane mreže bor¬
benih partijcev KP Argentine bistveno
sodeluje po svojih minerjih v naslednjih
organizacijah: Gibanje za demokratiza¬
cijo in neodvisnost sindikatov, Gibanje
pripadnikov miru, Zveza arg. žena, Arg.
liga za človečanske pravice, Arg. dom
kulture, Arg. zveza umetnikov, Vsearab-
sko gibanje, nekateri Neodvisni teatri,
Azijska zveza, Ameriška zveza študen¬
tov, Organizacija arg. deklet, Kulturno
središče M. Anielewicz (panslovansko),
različni Odbori za odpravo mučenja, za
svobodo pripornikov, za odpravo atom¬
skega orožja, odbori za mir — po različ¬
nih narodnostnih skupinah organizirani
in pod. Kot tiskana glasila so jim slu¬
žila: Nuestra Palabra, Nuestras muje-
res, Vocero, Propositos, Derechos del
Hombre, Juventud, Nueva Era, Unidad
(šindical, Tierra Nuestra, Cuaderno de
Cultura, Espana Independiente etc.

Računajo, da stranka šteje danes o-
krog 300.000 članov, pristašev in simpa¬
tizerjev. Nabiralna akcija, ki jo je KP

Kongres sovjetske komunistične stran¬
ke v Moskvi je v noči na 24. februar na
tajni seji Hruščev zaključil s posebnim
govorom. Poslušali so ga samo ruski
člani kongresa, inozemski delegati na to
sejo niso smeli priti. Po seji je zavlada¬
la velika zmeda med poslušalci, kaj pa
se je dogodilo, se je izvedelo šele nekaj
dni kasneje, ko bi morala Sovjetska zve¬
za slaviti tretjo obletnico smrti Stalina.
Teh proslav letos ni bilo, samo v Tiflisu,
Stalinovem rojstnem mestu, je prišlo do
manifestacij za Stalina, do velikih nere¬
dov in nemirov. Listi so potem pisali,
da so oblasti ■ morale nad Georgijo okli¬
cati obsedno stanje. Med tem pa so po
vsej Rusiji v sindikatih in partijskih or¬
ganizacijah člani kongresa poročali o go¬
voru Hruščeva. V teku je bil velik obra¬
čun s Stalinom. Hruščev je s Stalinom
obračunal in ga proglasil za “blazneža”,
ki je povsod videl ljudi, ki ga zasleduje¬
jo. Stalin je bil organizator znanih mos¬
kovskih procesov, ki so Sovjetsko zvezo
oropali vodilnih osebnosti komunizma in
sovjetski armadi tik pred drugo svetov¬
no vojno odvzeli kader njenih poveljni¬
kov. Stalin je vladal tako samovoljno,
da tik pred Hitlerjevim napadom na So¬
vjetsko zvezo ni veroval opozorilom iz
Anglije in USA, pa tudi svojim lastnim
agentom v Berlinu ni zaupal, ko so mu
nekaj ur pred napadom 20. junija 1941
sporočili Hitlerjev namen. Diktator Sta¬
lin je za korist svoje osebne diktature
žrtvoval koristi vse Rusije — komuni¬
stična partija mora zato sedaj v Rusiji
znati preprečiti, da bi se še povrnil na
oblast mož, ki bi imel v svojih rokah to¬
liko oblasti kot jo je imel Stalin — pravi
Hruščev. Odslej Rusije ne sme vladati
partija drugače kot s “kolegijalnim”
predsedstvom. Malenkov se mudi prav te
dni v Londonu in v eni izmed svojih izjav
je angleškim časnikarjem ponovil, da
so časi za diktaturo v Rusiji mimo.

VELIKO HRUPA

V Sovjetski zvezi je razburjenje zara¬
di teh dogodkov bilo na višku, tako ve¬
do iz Moskve poročati inozemski časni¬
karji svojim listom. Razumljivo, saj je
bila čez noč obsojena vsa komunistična
politika zadnjih dvajsetih let. Hruščev
je šel celo tako daleč, da je dal med čla¬
ne kongresa razdeliti prepis Leninove
oporoke. Stalin je besedilo oporoke po¬
naredil, da bi mogel uveljaviti svoje na¬
črte za Leninovo nasledstvo. Pravo be¬
sedilo oporoke je sedaj še bolj razkrin¬
kalo Stalinove metode.

Toda Stalin je vladal kot diktator
skoraj trideset let. Ob njem so bili vsi
sedanji voditelji v Moskvi, med glavni¬
mi sodelavci sta bila Hruščev in Malen¬
kov. Stalin je baje svoja dejanja poče¬
njal v stanju “blaznosti” in krvoločnosti,
toda takoj po Stalinovi smrti sta Hru¬
ščev in Malenkov uprizorila proti Berii
proces, ki ni bil prav nič različen od
Stalinovih procesov. Razlika je le ta, da
ni Berijev proces potegnil za seboj to¬
likšno vrsto glav, kakor je to delal Sta¬
lin v letih od 1934 do 1938. Berio so ob¬
dolžili, da je bil ves čas ameriški vohun

Agradeeiose la avmla de Estados Unidos

in v službi zapadnih kapitalistov — in,
to skozi 20 let. Na enak način je Stalin
spravljal na drugi svet tiste, ki so mu
bili v vodstvu stranke na poti. Stalin je
ustavil svoje procese v letu 1938 in ve¬
rjetno do svoje smrti potem ni bil več
“blazen”, po Stalinovi smrti pa so Hru¬
ščev, Malenkov in njegovi tovariši vsaj
za nekaj mesecev postali prav tako
“blazni”, kakor je bil Stalin... Še juli¬
ja lanskega leta je Hruščev v Beogradu
trdil, da je bil Beria kriv, da je bil Tito
spoden 1. 1948 iz kominforma, na kon¬
gresu stranke v Moskvi pa je letos Hru¬
ščev razkril, da je bil spora s Titom
kriv samo Stalin...

STALIN IN STALINI
Glavni val krvi svojih nasprotnikov je
Stalin nehal prelivati v letu 1938. Nje¬
gove “blazne” metode so potem začeli
komunisti posnemati drugod in to zlasti
med drugo svetovno vojno. Komunistič¬
ne stranke so po Evropi prevzemale
vodstvo takozvanih “osvobodilnih gi-
gibanj” in v vseh komunističnih prede¬
lih je prihajalo do cele vrste procesov,
ki so bili na las podobni Stalinovim, to
je procesom, ki jih je Stalin baje zagre¬
šil v svoji “blaznosti”. Pri teh krvavih
nastopih partij v Evropi je šlo ponekod
celo tako daleč, da so pri procesih upo¬
rabljali Stalinovo moskovsko terminolo¬
gijo (kolaboracionist, sovražnik naroda,
trockist, fašist ali nacist in to za ljudi,
ki teh pojmov sploh razumeli niso). Vod¬
stvo komunistične revolucije so na pr.
v Sloveniji imeli komunisti, ki so Sta¬
lina posnemali do pičice, pa takrat niso
bili “blazni” in blazni tudi danes niso,
ker zavzemajo v Ljubljani ali pa v Beo¬
gradu najvišje vladne položaje. Res je,
da se v diktaturi niso povzpeli tako vi¬
soko, kakor je to dosegel Stalin, zato
pa bi bilo tem lažje o njih presojati, ali
so svoja dejanja v letih 1941 do 1945
vršili v “blaznosti” ali ne. Toda ponekod
se stalinovske likvidacije sploh še niso
ustavile, še vedno divjajo komunistične
policije v Jugoslaviji in drugod. Listi so
te dni pisali, da so bili zlasti v Beogra¬
du zadovoljni, da so v Moskvi Stalina
razkrinkali, istočasno pa so jugoslovan¬
ske ječe polne žrtev enake psihoze, ki
je navdajala dobo, ko je Stalin bil na
višku svoje “blaznosti” v letih 1934 in
pozneje. Še več, titovski komunizem uži¬
va več let ponekod sloves, da je prešel
v dobo demokratizacije, vendar pa se
od časa v Jugoslaviji uprizarjajo procesi
in gonje, ki so zelo podobne onim, ki jih
je Stalin periodično prirejal, kadar je to
smatral za potrebno.

TAKTIKA ZA PREHODNO DOBO

Obračun Hruščeva s Stalinom nosi v
sebi mnogo nakazil o taktiki, za katero
se sedaj odloča komunizem. Dosedanji
razvoj, komunizma pa je pokazal, da je
vsaka sprememba taktike služila samo
komunizmu, nikdar pa ni bila mišljena
tako, da bi koristila komu drugemu ali
pa da bi zmanjšala napetost v svetu,
kakor si to zamišljajo na zapadu. Mno¬
go znakov kaže že sedaj, da je Hruščev
krenil na to pot, da položaj komunizma
v sedanji svetovni situaciji samo utrdi.

El ministro de Relaciones Exteriores
y Culto, doetor Podesta Costa, dirigio al
embajador de Estados Unidos de Ame¬
rica, senor Albert F. Nufer, una concep-
tuosa nota, en nombre del gobierno pro-
visional, agradeciendo la espont&nea
disposicion del citado diplomatico para
interesar a su gobierno en prestar su
eficaz y valiosa ayuda en la lucha para
combatir el brote epidemico de polio-
mielitis, y pidiendole que sea interprete

ante el gobierno norteamericano “del
mas vivo reconocimiento del gobierno
de la Republica Argentina y de su pue-
blo, que han sabido apreciar en todo su
valor el amplio socorro prestado en el
orden material, tecnico y cientifico, mo-
vido no solamente por el elevado senti-
miento de solidaridad humana, sino tam-
bien por la particular amistad de am-
bos pueblos y gobiernos”.

Zahvala Združenim Ameriškim 3$ržavam

za pomoč

Minister za zunanje zadeve in bogo¬
častje dr. Podesta Costa je poslal v ime¬
nu začasne vlade severnoameriškemu
veleposlaniku v Buenos Airesu g. Alber¬
tu F. Nuferju noto s katero se mu je
zahvalil, da je sam od sebe obvestil vla¬
da Združenih Ameriških Držav o izbru¬
hu bolezni polio v Argentini ter jo na¬
prosil naj sodeluje z učinkovito in izdatno
pomočjo pri zatiranju epidemije polio-
mielitis. Zuananji minister dr. Podes¬

ta Costa ga naproša naj bo pri sever¬
noameriški vladi tolmač “najbolj živega
priznanja vlade Republike Argentine in
njenega naroda, ki sta znala ceniti v
vsej vrednosti obsežno materialno, teh¬
nično in znanstveno pomoč, ki jo je
vzbudil ne samo splošni čut človečan¬
ske solidarnosti, ampak še posebno pri¬
jateljstvo, ki druži vladi in naroda obeh
držav”.

Delavnost Krščansko demokratske zveze

Alfred Coste Floret, gen. tajnik Nou-
velles Equipes Internationales, je pova¬
bil gen. tajnika CDUCE K. Sieniewicza
in gen. tajnika Kršč. dem. zveze Latinske
Amerike Tomasa Reyesa na sestanek,
ki naj bi se vršil maja letos v Luksem¬
burgu. Namen sestanka: dogovor o po¬
vezavi vseh treh central kršč. dem. gi¬
banj — evropske, evropske — begunske
in južnoameriške v eno samo organiza¬
cijo: Medkontinentalno zvezo kršč. de¬
mokracij.

Dr. Miha Krek je na diskusijskem ve¬
čeru CDUCE predstavil izbrani publiki
prof. dr. E. G. Catlina iz Anglije, ki je
predaval o Evropski zvezi, Atlantskem
paktu in Svetovni zvezi. Govornik, ki je
sicer član laboristične stranke, a s sim¬
patijami spremlja delavnosti kršč. de¬
mokratov v Evropi in v begunstvu, je

zlasti poudaril zgodovinsko dejstvo, da
so prav kršč. dem. stranke najglasneje
zahtevale Združeno Evropo.

Vodstvo CDUCE je bilo obveščeno, da
se je v Peruju osnovala Kršč. dem.
stranka, ki si je za predsednika izbrala
dr. Maria Polar U., za tajnika pa velike¬
ga prijatelja CDUCE prof. Luisa Bedo-
ya Reyes. Stranka se bo skušala udele¬
žiti še letošnjih volitev v Peruju 3. ju¬
nija.

Ustanovitev Kršč. dem. stranke pri¬
pravljajo tudi v Panami. Zanimanje za¬
njo je posebno močno med intelektual¬
ci.

Mladinska sekcija CDUCE, ki je šte¬
la doslej 16 članic — posameznih držav,
med katerimi Jugoslavijo zastopa Slove¬
nija, je sprejela za svoji redni članici
Španijo in San Marino.

izvedla leta 1954, je presegla 6 mil. pe¬
sov. Letos so v dneh 6., 7., 8. jan. prire¬
dili picnic na kinti La Portena, katerega
se je udeležilo prvi dan 12.000, drugi dan
25.000 in zadnji dan 80.000 oseb. Na pic-
nicu je prvačil Codovilla v spremstvu čf-
lenskega pesnika Pabla Nerude, za njim
pa narodno vodstvo KP, in sicer: Rodol¬
fo Ghioldi, Geronimo Arnedo Alvarez,
Victor Larralde, brat Crisologa, enega
izmed prvakov ene izmed radikalnih sku¬
pin, Alcira de la Pena, Vicente Marischi,
Jose Peter, Benito Marianetti, Florino
Moretti, Pedro Tadioli, Irma Othar, Fer-
nando Nadra, Ariel Mariani, Jose Paz,
R. Araoz Alfaro, I. Sole, Orestes Ghiol¬
di, Fanny J. de Edelman, Jose Dalmas-
tro, Severo Cerro, Natalio Svitzer, Pau-
lino Pelayo, Natalio Feldman, Alfredo
Balladares, Julio Laborde, Severino Car-
niel, Sajario Feldman, Juan Iapichino,
Emilio Troise.

Arg. KP stoji trenutno pred dvema
problemoma: njeno zadržanje v seda¬
njem trenutku narodnega preporoda in
pa — katera skupina v vodstvu bo žrtvo¬
vana, odkar je stalinizmu odklenkalo.
Codovilla je izrazit stalinist. Tega tudi
na picnicu ni skrival, ko je izražal svojo
najglobljo ljubezen “vodji in učitelju
vseh delavcev Stalinu”.

IZ TEDNA V TEDEN

V Sovjetski zvezi še nimajo osebnosti,
ki bi mogla Rusijo zagrabiti tako, ka¬
kor jo je Stalin. Tudi Stalin je po Leni¬
novi smrti čakal 10 let, da je v svoje ro¬
ke pograbil vso oblast. Ko jo je imel, je
potem večkrat menjal taktiko, kadar je
bilo to potrebno — in je bil dejansko
najbolj “blazen” samo v letih od 1934
do 1938, v drugih dobah pa nekoliko
“manj” ali pa sploh nič.

Atomsko stoletje bo v veliki meri vpli¬
valo na celoten razvoj v svetu in zato
tudi na razvoj v Rusiji. Hruščev in nje¬
govi tovariši menijo, da je sedaj nujno
Stalinu vreči na hrbet dejanja, ki komu¬
nizmu jemljejo njegovo udarnost ali
vero. Verjetno bo še dolgo trajalo, da bo
komunizem mogel z vojsko spet zasesti
toliko sveta, kakor je to mogel storiti
po drugi svetovni vojni. Zato ho treba
svobodni polovici Evrope in ostalemu
svetu kazati drugačno lice.

In to drugačno lice je sedaj terjalo,
da je za krvavo dobo komunistične poli¬
tike odgovoren Stalin in njegova" blaz¬
nost”. Toda ob Stalinu je bilo mno¬
go ljudi, sodelavcev, ki so še živi, pa jih
nikdo ne proglaša za “blazneže” in “mo¬
rilce”. V Srednji Evropi so na oblasti
ljudje, ki so posnemali Stalina in tudi
prirejali in še prirejajo zločine, pa jih

USA: Eisenhower je preko Dullesa,
ki je bil na obisku v Indiji, povabil Ne¬
hruja na obisk v "VVashington. Nehru se
ni še odločil, če se bo vabilu odzval.

ANGLIJA: Malenkov, ki je prišel z
večjo delegacijo v London kot minister
za elektrifikacijo, si ogleduje najnovej¬
ša britanska električna podjetja. Poka¬
zali so mu tudi atomsko središče»v Har-
wellu. Postal pa je molčeč in resen po
objavi Hruščevega gbvora pred kongre¬
som v Moskvi, v katerem je napadel
'Stalina, omenjajoč, posebej tudi Malen-
kova, kot Stalinovega dolgoletnega taj¬
nika.

FRANCIJA: Predsednik Mollet je do¬
bil v parlamentu zaupnico in polnomoč¬
je, čim uspešneje in čim hitreje urediti
razmere v uporniškem Alžiru. Takoj po
glasovanju je vlada odposlala v Alžir
nove vojaške oddelke in del vojnih ladij,
da bi z vsemi sredstvi zadušila terori¬
zem in napravila red. — V Parizu se je
pred dnevi pričel proces proti vohunom,
ki so izdajali vojaške tajnosti komuni¬
stom v času vojne v Indokini. V afero
so zapletene visoke francoske vojaške
in politične osebnosti. Med njimi obto¬
žujejo tudi francoskega židovskega pred¬
sednika Mendes-France-a, da je bil v
tesnem prijateljstvu z enim vodilnih in-
dokitajskih komunistov prav v času naj-

niso proglasili za “blazneže” ali zločin¬
ce. Stalina in njegovih metod ni povzro¬
čala blaznost, pač pa miselnost, ki jo no¬
si v sebi komunizem in njegova razla¬
ga borbe za oblast. Stalinovi epigoni ni¬
so posnemali zločinov, ker so bili “blaz¬
ni”, pač pa zato, ker so korakali vzpo¬
redno s taktiko, ki jo je takrat zago¬
varjal komunizem. Danes je treba kre¬
niti v drugo smer — mrtvi Stalin je bil
zato koristno proglašen za blazneža in
zločinca. Vpili pa bodo o njegovi blaz¬
nosti najbolj tisti, ki pač niso blazni
in so za nekaj časa poslali v skla¬
dišča metode, ki danes in'še nekaj let za
komunizem ne bodo popularne.

Sprememba taktike v Moskvi gotovo
ni to, da bi komunizmu škodovala ali ga
pa slabila. Zato tudi ne bo spremenila
njegovih končnih ciljev in namenov.

hujših bojev pri Dien Bien Fu. — V
Parizu je umrla znanstvenica Irena Jo-
lit-Curie, svetovno znana raziskovalka
radija in njegovih učinkov na človeški
organizem. Pri svojem nevarnem delu je
dobila levkemijo (razpadanje krvnih te¬
lesc) zaradi učinka radijskega izžare¬
vanja. Bila je članica KP in ji je bilo
kot taki prepovedano sodelovanje v
francoski atomski komisiji in drugih po¬
dobnih ustanovah v Angliji in USA. L.
1934 je dobila Nobelovo nagrado.

GRČIJA: Na otoku Cipru nemiri še
vedno trajajo ter so teroristi zopet po¬
bili več britanskih vojakov in častni¬
kov. EOKA, organizacija, ki se bori za
priključitev Cipra h Grčiji, je objavila,
da terorja ne bo konec dokler se ne vrne
Makarios in dokler Ciper ne bo grški.

TUNIS: Francoska vlada je podelila
tej svoji afriški koloniji neodvisnost v
sklopu francoskega imperija.

JAPONSKA: Dulles je preko Formo-
ze, kjer je imel važne razgovore s čang-
kajškom, priletel na obisk v Tokio, od
tam pa se je vrnil v USA. V Tokiju je
izjavil, da je ugotovil, da sovjetsko go¬
spodarsko in propagandno prodiranje v
svobodne azijske države ne bo uspešno,
če bo USA pričela voditi prožnejšo go¬
spodarsko in vojaško politiko tako v
Aziji, kakor tudi drugje po svetu.

ZSSR: Govor Hruščeva v moskov¬
skem kongresu pred 1600 sovjetskimi
delegati, v katerem je napadel Stalina
kot enega največjih sovjetskih tiranov
in morilcev, je izzval tako v ZSSR ka¬
kor v svetu veliko presenečenje. V ZSSR
na splošno, predvsem pa v Georgiji,
kjer je bil Stalin doma, so izbruhnili
nemiri, ki jih vojska in policija zatirata.
Zapad še neve, kakšni nameni se skri¬
vajo za to novo sovjetsko propagandno
bombo.

KITAJSKA: Rdeča vlada v Pekingu
je ostro protestirala v Londonu zaradi
zasilnega pristanka nekega Čangkajško-
vega vojaškega letala v Hongkongu, ki
je britanska kolonija na kitajskem o-
zernlju. V protestu rdeča vlada grozi,
da bo morala storiti vse, da Angleži o-
didejo čim prej -iz Hongkonga.

I

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 22, HI. 1956

Zastopstvo SLS na zborovanju Mednarodne zveze mladih
krščanskih demokratov v Milanu

Poročali smo že, da je Slovenska ljud¬
ska stranka zastopana ne samo v NETI
(Krščansko-demokratska internaciona¬
la), marveč tudi v mednarodni organiza¬
ciji mladik krščanskih demokratov. Do¬
kler se stranka ne more udeleževati de¬
la v tej organizaciji po izvoljenih pred¬
stavnikih svojih mladinskih odsekov (to
se bo zgodilo potem, ko bo novi Pravil¬
nik stopil v veljavo), je osrednje vod¬
stvo stranke imenovalo začasno pred¬
stavništvo; člani tega predstavništva so
pooblaščeni, da predstavljajo slovensko
katoliško mladino v mladinski sekciji
CDUCE (Srednje-evropska kršč. dem.
zveza), ki ima svoj sedež v Parizu, kjer
izdaja tiskano revijo pod imenom Nouvel
Horizon (Novi obzor) v francoščini. Ta
list urejuje Slovenec g. Nace Čretnik.
Istočasno je slovenska mladinska sekcija
SLS zastopana v zgoraj imenovani Med¬
narodni zvezi mladih kršč. demokratov,
ki ima svoj sedež tudi v Parizu. Na ta
način je naša mladina, ki se organizira
na osnovi krščansko demokratskih na¬
čel, in ki je naš up in naš ponos, zasto¬
pana v najvišji mednarodni mladinski
politični organizaciji krščanskih demo¬
kratov.

Že dejstvo, da je Slovenec glavni ured¬
nik lista Nouvel Horizon, govori dovolj
zgovorno o vplivu, ki ga SLS preko svo¬
jega zastopstva v mladinski sekciji
CDUCE more uveljavljati na mednarod¬
nem področju. Hkrati je pa dokaz, kako
je na uspešen način mogoče seznanjati
politični svet z vprašanjem osvoboditve
in s problemi slovenskega naroda. Po
podatkih Osrednjega tajništva SLS v
New Yorku je bilo slovensko zastopstvo
udeleženo na vseh važnih mednarodnih
zborovanjih in kongresih krščanske de¬
mokracije, ne samo pri NEI, marveč tudi
pri mladinski organizaciji tega gibanja.
In kar je še več vredno: kjer koli so bili
naši zastopniki udeleženi, so s svojim
konstruktivnim delom, s svojimi nasto¬
pi in nagovori obračali pozornost med¬
narodne publike na Slovence in sloven¬
ski narod in na ta način po najbolj učin¬
koviti poti delali za osvoboditev sloven¬
ske domovine in za propagando sloven¬
skega imena.

Zborovanje v Milanu

Po tem uvodu, ki se nam je zdel po¬
treben, da bodo bralci razumeli pomen
in važnost strankinega dela v teh izred¬
nih razmerah, prehajam na poročilo o
zborovanju v Milanu.

V dneh 14. in 15. januarja 1956 je
Mednarodna zveza mladih kršč. demo¬
kratov sklicala zborovanje svojega glav¬
nega odbora v italijanskem mestu Mila¬
nu. Ta zveza ima včlanjene mladinske
organizacije iz Avstrije, Belgije, Češko¬
slovaške (begunska), Francije, Nemči¬
je, Nizozemske, Madžarske (begunska),
Italije, Litve (begunska), Luxemburga,
Poljske (begunska) Rumunije (begun¬
ska), Saarskega ozemlja, San Marina,
Španije, Švice, Anglije in Jugoslavije
(slovenska begunska). Zborovanja so se
udeležile vse narodne edinice, ki so or¬
ganizirane v mladinski sekciji CDUCE'
razen madžarske, ki je bila tehnično ovi¬
rana. Slovensko edinico sta zastopala gg.
Nace Čretnik in Marjan Struna.

Zborovanje je začel predsednik mla¬
dinske internacionale Italijan Franco
Nobili, ki je odstopil vodstvo sej zastop¬
niku Avstrije Karlu Haider-ju. Sestanek
je bil prvotno zasnovan kot notranja za¬
deva internacionale, na kateri naj bi se
obravnavala in reševala tekoča vpraša¬
nja. Toda italijanska mladinska veja
Democrazia Cristiana je sestanek spre¬
menila v veliko javno zborovanje. Pri
otvoritvi je bila navzoča mladinska jav¬
nost in nagovori ter pozdravi so izzve¬
neli v ostro obsodbo italijanske komuni¬
stične partije, ki sedaj predstavlja naj¬
večjo organizirano komunistično silo v
zapadni Evropi. V ta namen je bila na¬
vzočnost begunskih mladih kršč. demo¬
kratov posebno zaželena in dobrodošla.
Viharno so jih pozdravljali in govornik
za govornikom jih je omenjal kot žive
priče, ki so okusile “dobrote komunistič¬
ne diktature in so sedaj v begunstvu,
ker jim živeti v ljubi domovini v suženj¬
stvu ni mogoče. Na razpolago jim je bil
dan celo rimski radio, da so po električ¬
nih valovih poslali svojim rojakom v
sužnosti tople pozdrave in zagotovilo,
da kršč. demokratska mladina nanje ni
pozabila in ne bo pozabila.

Tako zagotovilo je posebno odločno
poudaril predsednik italijanske mladin¬
ske organizacije, ki šteje nad 350.000
članov, Emesto Laura, rekoč, da je
osvoboditev srednjeevropskih dežel edino
možna in sprejemljiva osnova za vsakrš¬
ne razgovore s komunisti glede njihovega
predloga o so-obstoju (co-existence).

Begunski mladci pozdravljajo
Med mnogoštevilnimi govorniki je zbo¬
rovanje pozdravil predsednik mladinske
sekcije CDUCE Jaroslav Vrzala (Čeh) v
nagovoru, ki je o njem milanski vodilni
list IL POPOLI Dl MILANO dne 15. ja¬
nuarja 1956 poročal, je bil silno zanosen
krik podjarmljenih narodov, kjer demo¬
kratične in krščanske sile niso in nikoli
ne bodo mogle biti zadušene v molku. G.
Vrzala je izrecno podčrtal, da dežele na
srednje-evropskem prostoru niso prema¬
gane. Narodi tamkaj hočejo svobodo, jo
pričakujejo in zanjo trpijo v upanju, da
bodo kmalu slišali osvobodilni glas iz
zapada. Posebej je pozval italijansko
mladino, naj skrbno, pa hkrati kritično,
presoja sirenske glasove italijanskega
komunizma in naj nikoli ne pozabi ko¬
munističnih gesel primerjati s kruto re¬
alnostjo, ki jim sledi povsod, kjer se ko¬
munisti polaste oblasti. Naj vedno imajo
pred očmi dejanski položaj za železno
zaveso in naj vse storijo, da jih ne zade¬
ne usoda, ki je zadela njega in njegove
tovariše, ki so na tem zborovanju iz de¬
žel pod komunistično peto.

Navzpčnost begunskih mladih kršč.
demokratov je dala celotnemu zborova¬
nju poseben značaj, ki je izzvenel v sklep
glavnega odbora Mladinske mednarodne
zveze kršč. demokratov, da je osvobodi¬
tev srednje Evrope eden prvih in naj¬
važnejših ciljev mladih kršč. demokra¬
tov iz vseh dežel. Ta temeljna odločba
je bila narodom za železno zaveso spo¬
ročena po rimskem radiu v njih jeziku.
Tudi Slovenci so jo slišali v slovenščini.

Osebni stiki

Na raznih družabnih prireditvah, ki so
združene s takimi zborovanji, je mogo¬
če navezati pomembne osebne stike s
predstavniki raznih narodnosti. Sloven¬
ska delegata sta priliko pridno izrabila.
G. Struna, ki gladko govori angleško in
francosko, je imel dolge razgovore s
Francozom Jean-Claude Privert-om, Bel¬
gijcem Jean Degimbe-om in Švicarjem
L. But'ty-jem, predsednikom švicarskih
mladih kršč. demokratov. Pripovedoval
jim je o razmerah v komunistično za¬
sužnjenih domovinah in ni izpustil pri
tem Jugoslavije. Naglasil je potrebo po
mnogo močnejši politični akciji v Evro¬
pi zoper komunistični blok. Belgijski de¬
legat Degimbe, ki je vodilni mož v so¬
cialni in gospodarski komisiji mladinske
internacionale, je odgovoril, da je na
delu akcija, ki naj izboljša položaj
begunskih delavcev ne samo v njegovi
domovini (Belgiji) marveč v vseh zapad-
no - evropskih državah. Izrazil je upa¬
nje, da bo s skupnimi napori mogoče
mnogokai doseči na tem polju, in da bo¬
do v bodočnosti begunski delavci izena¬
čeni z domačini.

G. Nace Čretnik je vodil razgovore z
italijanskimi predstavniki in ni zamudil
opozoriti jih na pereče probleme seda¬
njosti ^n na potrebo po strožji politiki
zoper komunizem, pa naj se pojavlja v
kateri koli obliki. Zlasti je vzpodbujal
predsednika italijanske mladinske orga¬
nizacije g. Lauro, naj se v boju zoper’
komunistični vpliv med mladino bolj po¬
služujejo gradiva, ki jim ga nudijo be¬
gunski mladi kršč. demokratje. Pri ra¬
zgovoru je bil navzoč tudi predsednik
mladinske kršč. dem. internacionale g.
Franco Nobili, ter več vplivnih mladin¬
cev.

Krščanska demokracija — svetovna sila

Izredno pomemben je bil referat, ki
ga je podal glavni tajnik mladinske sek¬
cije CDUCE St. Gehhardt o akciji za
širjenje demokracije, ki je zgrajena na
duhovnih silah, med narodi Azije in Af¬
rike. Dejal je med drugim, da bodo pri¬
zadevanja Evrope zoper materialistične
Sile brez pravega uspeha, če gibanja ne
spremljala istočasna akcija v Aziji, Af¬
riki in latinski Ameriki. Zato je treba
zaposliti dinamične sile mlado - demo¬
kratskega krščanskega gibanja v drugih
kontinentih: socialna in gospodarska
komisija naj se loti tudi problemov iz¬
ven Evrope, urad za Azijo in Afriko pri
mladinski kršč. internacionali, ki mu on
sam načeluje, naj se razširi in svoje de¬
lo poglobi. Na ta način bodo ideali kr¬
ščanske demokracije zadobili svetoven
obseg pod egido demokracije, zgrajene
na duhovnih silah človeške narave.

Ko so zborovalci slišali vsebino Geb-
hardt ovega referata, so odločili, naj bo
v snov prihodnjega mladinskega kon¬
gresa, ki bo meseca septembra 1956 v
Rimu, vključena tudi akcija za vzbudi-
tev duhovnih sil po vsem svetu, ki naj
se priključijo boju zoper komunizem.

Druga glavna točka prihodnjega kon¬
gresa pa bo evropska enotnost.

Pri volitvah v izvršni odbor so bili iz¬
voljeni sledeči predstavniki begunske
mladine izza železne zavese: za glav-

FRANK LAUSCHE

Na St. Clair Ave. je oče Louis po¬
stavil Lausche Building, se pravi, sredi
resnega delavskega okraja. V tej hiši je
bilo tako kegljišče, kakor prodajalnica
katoliških cerkvenih predmetov, zlasti
pa publikacij Ameriške domovine, slo¬
vensko pisanega tednika, bila je restav¬
racija, in vse do prepovedi tudi vino¬
toč, v katerem so Lauscheti točili doma
pridelano vino. Lauschetov Building je
tako skratka povedano postal osrednja
'točka v tem predelu mesta, krajevna
politična zborovalnica in neke vrste
svetišče za vse na novo prihajajoče.

Lauschetova mati Frančiška

Ko je bila ob nedeljah končana deve¬
ta maša, je mati Frančiška imela pri¬
pravljeno že celo grmado klobas, pa
svinjine in govejega mesa vseh vrst,
zraven pa zelja in fižola, kajti vedela
je ,da bodo ves dan. prihajali prijatelji
in znanci na obisk: da nekaj pojedo, po¬
pijejo, pokramljajo in se pomenijo. Na
večer pa se je vsa družina zbrala okrog
klavirja. Mati Lauschetova so vsakomur
dali en instrument — vsi otroci so zna¬
li igrati vsaj enega — in določila, ka¬
teri glas bo kdo pel, potem pa je zado¬
nela domača pesem. Leta 1908 je oče
Louis umrl in mati Frančiška je pre¬
vzela skrb za vso družino. “Največ dol¬
gujem svoji materi”, je dejal Lausche
dopisniku. “Bila je srčno dobra žena,
sočutna z vsemi in silno rada je poma¬
gala vsakomur. Zraven pa se je vedno
izogibala, da bi dejala kakršno koli be¬
sedo, ki bi megla bližnjega raniti. Na
ša mati pa je bila tudi ponosna na svo¬
je otroke. Še dar.es jo vidim pred seboj,
v tistem njenem črnem plašču, ko je
v prostorih sodišča prisostvovala moji
zaprisegi za sodnika.” Ni pa žal doča¬
kala dne, ko je njen sin postal guver¬
ner. Umrla je 4. julija 1934.

Kot fantički so se Lauscheti lotili vsa¬
kovrstnega posla. Tako so med drugim
zlagali in razpečavali posamezne izvo¬
de Ameriške domovine. Z dvanajstimi
leti je Frank dobil prvo resnejšo za¬
poslitev kot prižigalec plinskih luči v
sosednjem kraju Bratenahl. Dva dolarja
na teden je prejemal za to delo. Ko je
umrl njegov starejši brat Louis, je po¬
magal predvsem materi v vinotoču in
kavarnici. Kasneje se je poklicno po¬
svetil športu in postal odličen igralec
baseballa. Ob koncu prve svetovne voj¬
ne je tako sklenil pogodbo z nekim klu¬
bom za 225 dolarjev mesečno.

A delal je račun brez krčmarja. Pre¬
den se je podal na novo “službeno”
mesto, je šel na obisk v Cleveland. Ma¬
ti je sklicala družinski posvet, na kate¬
rem naj bi obravnavali Frankova bodoč¬
nost. In posvet je sklenil, da Frank ne
bo postal poklicen igralec baseballa,

nega tajnika internacionale mladih kršč.
demokratov g. E. Bobrowski (Poljak),
za člana odbora A. Raksanyi (Madžar)
in za direktorja urada za Azijo in Afri¬
ko g. St. Gebhard, glavni tajnik mla¬
dinske sekcije CDUCE.

Končno je bil sprejet sklep, da' naj
Mednarodna zveza mladih kršč. demo¬
kratov ostane v stalnih stikih z ostalimi
demokratičnimi gibanji, kakor n. pr.
Svet evropske mladine (Council of Eu-
ropean Youth) in z organizacijo Svo¬
bodna mladina.

* *  *

Iz pričujočega kratkega poročila je
razvidno, kaj kršč. demokratična mladi¬
na misli in dela in kakšni so načrti nje¬
nega dela za bodočnost. Razvidno je
pa tudi, da smo Slovenci v begunstvu v
to delo vključeni. Zato smemo in more¬
mo pričakovati, da bodo nekoč sadovi
tega dinamičnega dela v prid tudi slo¬
venskemu narodu, ki se preko SLS
vključuje v akcije svobodnega, demo
kratičnega sveta. L.P.

ampak da bo začel študirati pravo. Kot
se je pokazalo kasneje, je bil sklep dru¬
žinskega posveta popolnoma pravilen.

■— Podobno je bilo v primem njegove¬
ga brata Williama, ki se je hotel posve¬
titi glasbi, pa je družinski posvet skle¬
nil, da bo dentist. — Frank sam je
brez predhodnih šol zagrabil študij te¬
meljito in zraven delal v neki cleveland¬
ski pisarni. Poleg' vsega je še vedno
igral baseball in za vsako igro dobil 15
dolarjev. — Leta 1951 mu je baseball-
ska liga ponudila stalno mesto vrhov¬
nega drž. nadzornika za 65.000 dolar¬
jev letno, pa je odklonil. — Po dveh le¬
tih in pol je diplomiral iz prava in bil
drugi po klasifikaciji. Stopil je v neko
odvetniško pisarno, istočasno pa tudi
prvič na politično polje. Pogorel je pri
obeh kandidaturah za manjši' upravni
mesti in sklenil pustiti politiko. Posve¬
til se je bolj odvokaturi in -— ženitvi.
Poročil se je z Jane Sheal, katero je
mati Frančiška, ki je bila pobožna ka¬
toličanka, prav prijazno sprejela za svo¬
jo, čeprav je bila metodistovske vere.
Jane je o svojem možu nekaj let kasne¬
je dejala: “Sila enostavno je biti poro¬
čen s celo goro: ni ti je treba prestav¬
ljati in tudi ne udomačevati. Poleg vse¬
ga pa še dela, dela, ves ljubi dan samo
dela.” Sicer je pa Jane kmalu odkrila
nekatere Frankove muhe: tako n. pr.
nikdar ni dovolil likati hlač, češ da se
itak ne splača. Pa je Jane od vsakega
blaga, ki mu ga je kupila za obleko, ku¬
pila toliko, da je imel vedno po dve ob¬
leki v istem vzorcu in kroju. Lausche
sam dolgo tega ni pogruntal in je vedno
trdil, da ima samo štiri obleke, ko. jih
je v resnici imel osem.

Leta 1931 se je Lausche ponovno spu¬
stil na politično polje. Pomagal je de¬
mokratskemu kandidatu Rayu Millerju
in ko je bil ta izvoljen, je Lauscheta
Imenoval leto dni kasneje za sodnika.
Zatem je bil Lausche izbran za to me¬
sto tudi po volilcih. Od tega trenutka
dalje je šla njegova politična pot na¬
vzgor. In leta 1941 je postal kandidat
za clevelandskega župana. Miller se je
sanj zavzel in L. je zmagal; leta 1944
je prvič kandidiral za guvernerja in
zmagal, zmagal tisto leto, ko je F. D.
Roosevelt propadel v Ohio za 11.500 gla¬
sov. Dve leti kasneje je L. volitve izgu¬
bil za 46.000 glasov. Ponovno je kandi¬
diral spet leta 1948 in zmagal. Od tedaj
je vedno samo zmagoval vsa leta —
1950 — 1952 — 1954.

Njegovi kritiki sicer navajajo, da je
L. precej neodločen v politiki, skorajda
bojazljiv v nekaterih primerih. Zelo- ne¬
rad tudi podpira druge politične kandi¬
date. Celo uradne kandidate dem. stran¬
ke za predsednika prav šibko podpre.
Tako je leta 1948 zadnji hip sklenil, da
je treba podpreti Trumana in tako do¬
prinesel k dem. zmagi. Pogosto stoji v
nasprotju z uradnim stališčem dem.

stranke. Tako je leta 1950 z vso vnemo
podpiral republikanca Tafta in kasneje
oviral dem. kandidate za senatorje. In
vsem demokratom, ki ga prosijo, naj bi
zanje zastavil besedo, odgovarja s krat¬
kim “Nimam časa”. Imel pa je čas,
pripominja dopisnik, da je leta 1952

pozdravil Eisenhowerja kot kandidata

za predsednika, ko je ta prišel v volilni
kampanji v Ohio.

Lauschetu ne ugaja igrati že v naprej
izgubljeno igro ali pa podpirati kan¬

didate dvomljivih izgledov. V svoji no¬
tranjosti tudi ni sklenil podpreti same-
mega sebe za predsedniškega kandida¬
ta. “Samo 1% izgledov imam”, je dejal.
Njegovi nasprotniki pa pravijo, da je
zavzel čisto posebno taktiko v pogledu
predsedniške kandidature: “Tak je, kot
tisti samec, ki je sklenil premirje z nje¬
mu nasprotnim spolom. Ne bo mu poši¬
ljal niti ducata rož in tudi ne škatelj z
bonboni. Sklenil pa je, da bo edino, kar
bo nasprotnemu spolu sporočil, samo to,
da je pač samec, goden za ženitev.”

”ČAS POP STltEO”

knjigo mladega slovenskega pisatelja
Ivana Korošca, je goriški tednik “Ka¬
toliški Glas” prikazal svojim bralcem
takole:

Mladi pisatelj Korošec je posvetil svo¬
je delo tistim tihim junakom, ki so prvi
vstali v obrambo domovine v strašnih
dneh krvave revolucije. Bili so to možje
in fantje, ki so jim partizanske brigade
požgale domove, pobile domače, ali pa
tudi taki, ki so zbežali iz teh brigad,
ko niso mogli več gledati njihovega na¬
silja. Združili so se v domobranske edi¬
nice, da branijo dom, da ga rešijo iz rok
krvolokov. Ni se jim posrečilo. Tisoče
in tisoče so požrle kraške jame, tisoče¬
rim pojo gozdovi svojo mrtvaško pesem.
Umrli so za svobodo domovine, a njiho-

ARGENTiNA

Predsednik general Aramburu je v
petek zvečer govoril po radiu. Na-
glašal je, da je argentinsko ljudstvo
vedno, kadar je bilo v stiski, pogra¬
bilo za orožje in se borilo. Tudi sedaj
bije boj. Tokrat proti sovražniku, ki
se je lotil argentinske mladine. Vse
argentinske matere in očete ter vse
družine zagotavlja, da vlada osvobo¬
dilne revolucije deli z njimi vso skrb,
ki jo čutijo do svojih otrok in vso ža¬
lost tistih, ki so zaradi bolezni polio
izgubili svoje drage. Predsednik po¬
udarja, da je vlada storila vse, kar je
po človeško sploh storiti mogoče, da
zavaruje otroke pred napadom te bo¬
lezni, še bolj pa, da reši tiste, kate¬
re je bolezen že napadla. Za rešitev
teh vlada ne bo varčevala s sredstvi.
Ljudstvu svetuje naj ima zaupanje v
sanitetne oblasti. Zaupa pa naj tudi
v božjo pomoč. Končno je predsednik
s toplimi besedami pohvalil zdravni¬
ke, sestre in ostalo sanitetno osebje,
ki žrtvuje vse, da bi rešilo otroke, ki
jih je napadla ta huda bolezen. V tej
nesreči je prišla do izraza narodna
solidarnost v tako močni obliki, da
je vsako priznanje malenkostno in
neznatno.

Vlada nadaljuje z najrazličnejšimi
ukrepi za zadušitev bolezni polio. Iz
Severne Amerike prihajajo nove po¬
šiljke pulmotorjev. Veliko letalo DC
je pripeljalo v Bs. Aires iz Severne
Amerike že tudi 7 ton cepiva. Gamma
Globulin, s katerim bodo cepili
300.000 otrok v starosti od šestih me¬
secev do izpolnjenega četrtega leta. S
cepljenjem bodo začeli danes v 400
buenosaireških šolah. Iz USA so v Bs.
Aires prispeli novi strokovnjaki za
pobijanje bolezni polio. Prav tako tu¬
di iz Brazilije. Iz Nemčije je tudi
prišlo več zdravnikov specialistov,
sester in tehnikov z vsem tehničnimi
pripomočki. Nabirka za nakup cepi¬
va proti bolezni polio ter za naba¬
vo novih pulmotorjev se nadaljuje.
Ljudje vseh slojev so dosedaj že na¬
brali nad 7 milijonov pesov. Razen
tega pa pošiljajo v Argentino pul-
motorje in druge pripomočke za
zdravljenje te bolezni ' tudi razne
inozemske letalske in ladijske družbe.
Sanitetne predpise ljudje še najprej
točno izvršujejo. Vsem tem ukrepom
vlade in veliki pomoči od zunaj, zla¬
sti iz Severne Amerike, se je zahvali¬
ti, da je število za boleznijo polio
obolelih otrok in mladine začelo pa¬
dati.

Od torka dne 13. marca naprej je
bilo stanje bolezni polio naslednje:
Od torka do srede opolnoči: Novih o-
bolenj 48. Umrli so štirje bolniki. Od
srede do četrtka opolnoči: Primerov
novih obolenj je bilo 74. Umrlo je 5
otrok in ljudi. Od četrtka do petka
opolnoči je zbolelo za polio 38 otrok.
Dva otroka sta umrla. Od sobote do
nedelje opolnoči je število novih obo¬
lenj za polio padlo na 25 primerov.
Dva otroka sta umrla. Od nedelje do
ponedeljka opolnoči, je bilo zopet 30
primerov obolenj za polio s tremi
smrtnimi primeri.

Da bi rehabilitacija bolnikov bila
čim uspešnejša je vlada ustanovila
posebno nacionalno komisijo za re¬
habilitacijo.

Prometne oblasti napovedujejo sko¬
rajšnje zvišanje železniških tarif in
vozovnic na vseh vozilih v Bs. Aire¬
su. Na ta način mislijo znižati dose¬
danji deficit pri železnicah, ki znaša
3.4 milijarde pesov. Prav tako napo¬
vedujejo nad. modernizacijo žel. pro¬
meta. Med drugim mislijo parne lo¬
komotive še v večji meri zamenjati z
električnimi Diesel lokomotivi.

Posvetovalni odbor vlade je odobril
vse načrte, ki jih je pripravila vlada
za modernizacijo in povečanje petro¬
lejske ter električne proizvodnje.

Predsednik general Aramburu je
danes odpotoval na obisk v Cordobo,
kjer mu pripravljajo velik sprejem.

Vodstvo Krščansko demokratske
stranke je vladi poslalo spomenico, v
kateri pozdravlja njeno odločitev
glede ustanavljanja svobodnih uni¬
verz. Vladi samo svetuje, da morajo
biti privatne univerze res svobodne
in ne pod kontrolo državnih univerz.

Prosvetni min. je izdal odredbo, s
katero je šolske počitnice zaradi bo¬
lezni polio podaljšal do 15. aprila.

va ljubezen do nje ni umrla, njihova žr¬
tev ni pozabljena. Ob svojem času bo
obrodila stoteren sad.

Hvaležni smo mlademu umetniku, da
je po desetih letih “z besedo, ki ne hle¬
pi po sovraštvu”, rešil pozabe junaštva
naših fantov in napravil prvi korak, ka¬
teremu bodo gotovo sledila še nova de¬
la.

'Buenos Aires, 22. III. 1956

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice vz Slovenije-

V Ljubljani so letos nanovo uprizori¬
li Masenetovo opero Manon. v režiji
Hinka Leskovška, ki je znan po svoji
dosledni borbi za odrske postavitve brez
šablonskih kulisnih okvirov. “Manon-
ska” zgodba je bila postavljena v čas
okoli leta 1880 zaradi slikovitosti ko¬
stumov tedanje dobe. Valens Vodušek
pravi o tej uprizoritvi, da je bila “u-
metniško tako enotna in prepričljiva”,
da jo “brez pomisleka šteje med najlep¬
še odrske postavitve” in je poleg lanske¬
ga Mlakarjevega baleta “Nekdanje sve¬
čanosti” najlepša uprizoritev ljubljanske
opere v vseh povojnih letih.

Na zboru veterinarjev na Bledu, ki
mu je prisostvoval med drugimi tudi
dekan ljb. veterinarske fakultete dr.
Franc Zavrnik, so^posamezni referenti
poročali o problemih konjereje, ovčje¬
reje in živinoreje. Ugotovili sd tudi, da
je bilo v Jugoslovanji med drugo svet.
vojno uničenih okoli 70% konj ter da
bi morali vsaj 20 let sistematično dela¬
ti, da bi zamašili to vrzel.

V Mariboru so odkrili spomenik no¬
vinarju in narodnemu buditelju Antonu
Tomšiču, ustanovitelju prvega sloven¬
skega dnevnika “Slovenski narod”.

V Sloveniji je izbruhnila epidemija
gripe s številnimi smrtnimi slučaji.

V Ljubljani je umrl skladatelj Marij j
Kogoj. Rajni Kogoj je bil Tržačan. Je
spadal med najgenijalnejše slovenske
skladatelje. Znani so njegovi samospevi,
razne skladbe in opera Črna maska.
Zadnjega četrt stoletja je živel skromno
in pozabljeno življenje človeka, ker se
mu je omračil um. Lani je bil star 60
let. N. p. v. m.

V Ljubljani je umrl znani javni dela¬
vec koroški rojak prof. France Grafe-
naner.

LTmrli so. V Ljubljani: Robert Laufer,
fin. preglednik v p., Pavle Keršič, po¬
sestnik na Barju, Ana Bizovičar, zaseb¬
nica, Ana Trost, žena upok. učitelja,
Mara Rutar, Jože Deržek, rudar v p.,
Dušan Piš, poslovodja poslovalnice
“Kladivar”, Ivanka Frece, roj. Kastelic,
Leopold Podlogar, upokojenec, Franči¬
ška Vidmar, vdova po nadzorniku in
Frančiška Aleš, roj. Štefančič na Dol¬
skem, Janez Demšar, predsednik Kmet.
zadruge v Škofji Loki, Jože Butara,
pos. v Cerkljah ob Krki, Marija Leustek,
roj. Kuhar v Dravljah, Konrad VeršiČ,
šolski upravitelj v Zaverču,, Ambrož
Remic. OFM v Novi Štifti, Amalija
Ameršek v Trbovljah, Zofija Trepel, roj.
Udovič v Ptuju in Feliks Učakar, posest¬
nik v Zagorju.

Slovenci v Argentini

Buenos Aires

Vse naročnike Svobodne Slovenije prav
lepo prosimo, da poravnajo čimprej vso
zaostalo naročnino. Nikar naj ne čakajo
opominov in novih prošenj uprave. Po¬
ravnajo naj tudi naročnino za tekoče le¬
to. Uprava lista z velikimi napori zma¬
guje finančne težave.

Kot smo poročali so se tiskarski stroš¬
ki meseca novembra lanskega leta zvi¬
šali za več kot deset odstotkov. Sredi
februarja letošnjega leta so se tiskarski
stroški znova povečali za 10 odstotkov.
S 15.. marcem je stopila v veljavo tudi
občutno zvišana poštna tarifa, predvsem
za inozemstvo. In to za tiskovine, kakor
tudi za pisemsko pošto. Tudi to povi¬
šanje je za upravo lista hud udarec, ker
se bodo občutno zvišali izdatki za pošt¬
nino korespondence, ki je potrebna za
zbiranje gradiva za list.

Spričo vsega tega znova apeliramo na
vse naročnike, da nemudoma poravnajo
vso zaostalo naročnino ter da nakažejo
naročnino tudi za tekoče leto 1956. Prav
tako prav lepo prosimo za prispevke v
tiskovni sklad lista.

V soboto 17. marca je laplaški nadškof
dr. Antonio Jose Plaza posvetil v dija-
kona katoliške Cerkve čč. gg. Marka
Mavriča in Jožeta Ranta. Za konec leta
bosta omenjena gospoda prejela mašniš-
ko posvečenje. Istočasno je eden bogo¬
slovcev prejel zadnja dva nižja redova,
štirje pa tonzuro.

Slovenski srednjošolei iz Vel. Buenos

Airesa so se sešli preteklo nedeljo 18.
marca v slovenskem semenišču v Adro-
gueju z namenom, da si ustanovijo last¬
no stanovsko organizacijo. Prišlo jih je
28. Po sv. maši, ki jo je opravil rektor
semenišča g. dr. France Gnidovec, je
najprej dr. Branko Rozman govoril o te¬
mi: Kakšen naj bo slovenski srednješolec
v Argentini. Sledil je ustanovni občni
zbor nove srednješolske organizacije, ka¬
tere namen je združevati vse slovenske,
srednješolce v Argentini, jim nuditi ver¬
sko, narodno in kulturno vzgojo ter jim
pomagati pri študiju. Organizacija se
imenuje Zveza slovenskih srednješolcev
v Argentini. Njen duhovni vodja je č. g’,
g. dr. Alojzij Starc. Za predsednika je
bil izvoljen g. J. Amon.. Organizacija bo
izdajala tudi svoj list “Nova mladina”.

Po kosilu so se pomerili dijaki-gojenci
apostolske šole z zunanjimi dijaki v od¬
bojki in ping pongu. Nato jim je g. Ru¬
dolf Smersu govoril o temi: Življenje in
delo slovenskih dijakov v zgodovini. Za
zaključek so bile v semeniški kapeli li¬
tanije. Opravil jih je semeniški spiritual
g. dr. Filip Žakelj.

Naknadno smo zvedeli, da sta se pri
zadnji zrušitvi novo postavljenega objek¬
ta v tovarni Pirelli ponesrečila še g.
Ignacij Janežič in g. Tone Novljan, oba
iz Slovenske vasi v Lanusu. Nace Jane¬
žič je pri nesreči izgubil en prst na ro¬
ki, Tone Novljan pa je zadobil teške
poškodbe in se še nahaja na zdravljenju
v bolnici na Independencia 947 v Bue¬
nos Airesu. Obema želimo čim skorajš¬
njo popolno ozdravitev.

MISIJONAR ANR REJ JERMAN UMRL

V petek 15. marca t. 1. je v dop. urah
slov. begunsko skupnost v Bs. Airesu
globoko presenetila in zadela novica o
smrti mladega slov. lazarista Andreja
Jermana. Znano je namreč bilo, da se
lazarist Jerman pripravlja na pdhod v
Kanado. V ta namen si je že urejal pot¬
ne dokumente. Božja Previdnost je od¬
ločila drugače. Bog je svojega zveste¬
ga, za vse dobro vnetega služabnika in
borca za Kristusovo kraljestvo na zemlji
ter oznanjevalca Njegovega nauka med
ljudstvi Azije, poklical k sebi, da pri
njem uživa plačilo za vse trpljenje, ki
ga je Zanj doprinašal že v svojem mla¬
dem življenju.

Andrej Jerman je umrl komaj 33 let
star. Njegovo življenje je pa bilo že
polno velikih in močnih doživetij. Taka¬
le je bila njegova živi jenska pot:

Rodil se je 21. aprila 1922 v Radom¬
ljah pri - Kamniku. Srednješolske študi¬
je je dovršil v Ljubljani na klasični gim¬
naziji. Vsa leta je bil gojenec Dija¬
škega doma lazaristov na Taboru štev
12. V vojnih letih, ko je komunizem za¬
čel zastrupljati slovenski narod s svo¬
jim zmotnim naukom ter izvajati svo-
krvave zločine, se je mladi Jerman po¬
stavil odločno na stran tistih, ki so se
odločili, da bodo branili slovenski narod
pred komunističnim nasiljem tudi z o-
rožjem v roki. Postal je slov. domo¬
branec. Ob bombnem napadu na žel. po¬
stajo v Ilirski Bistrici dne 25. aprila

OSEBNE NOVICE

t Marjetka Gričar. Dne 14. t. m. je
družino g. Janeza Gričarja in njegove
žene ge. Helene, roj. Klemenčič v Munro
zadela huda nesreča. Žrtev bolezni polio
je postala 16 mesecev stara hčerka
Marjetka. Pokopali so jo na pokopali¬
šču v Olivosu. Hudo prizadeti družini
naše iskreno sožalje.

■  Družinska sreča. Družino g. Ivana
Habiča in njegove žene ge. Terezije, roj.
Lovše je 18. marca razveselila hčerka-
prvorojenka Ana Marija - Jožica. Sreč¬
ni družini naše čestitke.

V pismu, ki nam ga jet poslal g. Ma¬
tevž Jenko iz Canada de Sauce, sporo¬
ča tople pozdrave tudi vsej slovenski
skupnosti v Buenos Airesu.

Mendoza

V samostanu pri ss. frančiškankah so
izmenjali mater prednico. Slovenci so
jo pozdravili po ned. maši. Pevski zbor
ji je zapel dve pesmi, pozdravne besede
ji je pa izrekel dušni pastir g. Horn.

Dekliški krožek je imel občni zbor.
Na njem so dekleta podala .poročilo o
uspešnem delu v pretekli poslovni dobi.
Za predsednico je bila izvoljena gdč.
Marija Božnar, za tajnico g. Lenčka
Božnar, za blagajničarko gdč. Francka
Trobec, za voditeljico skupine mlajših
deklic pa gdč. Kristina Zarnik.

V začetku marca je bila za mendoške
Slovence duhovna obnova kot priprava
za veliko noč. Imel jo je g. Stanko Ka¬
valar, župnik v Merlu v provinci San
Luis. Skozi štiri dni so bile večerne
maše z lepimi govori. Rojaki so se jih u-

' deleževali v lepem številu.

1945 je bil tudi ranjen. Dne 5. junija
istega leta je padel komunistom v roke
na vlaku, ki je vozil proti Trstu. Še isto
noč je bil obsojen na smrt. Komunisti
pa smrtne obsodbe niso izvršili ter so
ga 22. junija 1945 prepeljali v sodnijske

Andrej Jerman pred odhodom
na Kitajsko

zapore na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Zatem so ga vodili v zapore Ozne v biv.
prisilni delavnici v Ljubljani, odvedli v
št. Vid, vrnili nazaj na Miklošičevo ce¬
sto v Ljubljano, poslali na Ig, po ponov¬
ni obsodbi pa na prisilno delo v Kočevje.

Z ostalimi protikomunisti, obsojenimi
na prisilno delo, je prenašal najrazlič¬
nejše trpinčenje, mučenje in ponižanje
s strani komunističnih podivjancev ško-
ro eno leto. Dne 12. maja 1946 se mu
je pa posrečilo pobegniti.

Tri mesece je taval po slovenski zem¬
lji predno je srečno prišel v Avstrijo. Tu
ga je prijela avstrijska policija. Nekaj
časa je bil v zaporih tudi pri Angležih.
Avgusta meseca 1946 je odšel v Italijo.

Podal se je naravnost v Rim. Začel se
je pripravljati za svoj misijonski poklic.
V šolskem letu 1946j47 je na Gregori¬
janski univerzi dokončal filozofijo, nato
se je pa odpravil na daljno pot na Ki¬
tajsko, kamor ga je vleklo hrepenje. Po¬
tovanje z letalom je nastopil dne 18.
nov. 1947. Med potjo je pristal v Pale¬
stini, Arabiji in Indiji. Dne 25. nov. iste¬
ga leta je srečno prispel v Kunming, v
glavno mesto province Yunnah v južni
Kitajski. Tu je vstopil v sulpicijansko
semenišče, da tako prične prvo leto te¬
ologije. Z vso vnemo se je začel učiti ki¬
tajščine. Dne. 13. septembra 1948 je z
letalom prispel v Šanghaj- in vsto¬
pil v regionalno semenišče v Ka-
shingu pri Šanghaju. Tu je dokon¬
čal drugo leto teologije. V tem času so
kitajski komunisti zasedali vedno večja
področja ter so 28 aprila 1949 obkolili
tudi Šanghaj. Rajni Jerman je istega
dne z drugimi kitajskimi semeniščniki z
letalom odpotoval v glavno mesto Fi¬
lipinov v Manilo. Istotam je 22. junija
1949 vstopil v tamošnje nadškofijsko se¬
menišče, v katerem je tudi dokončal zad¬
nji dve leti teologije.

Vsak teden ena

JAZ SEM KRANJČIČEV JURIJ

Jaz sem Kranjčičev Jurij,
Marička odpri duri—haha!
Sem zavber fant,
k' mam čist nov gvant.

Ko rriamca odprejo duri,
jo Juri koj odkuri—haha!

En zavber fant,
k' ma čist nov gvant.

Škrjanček se v zrak vzdiguje,
se fantu posmehuje—haha!
Doma b'ostal,
pa bil bi zdrav!

V duhovnika je bil posvečen 10. mar¬
ca 1951 ter je imel v Manili tudi novo
mašo. V manilskem nadškofijskem seme¬
nišču je bil nato nastavljen za profe¬
sorja filozofije in grščine. To službo je
vršil do leta 1953, ko se je podal na pot
k svojim duhovnim sobratom, sloven¬
skim lazaristom, v Argentini. Manilo je
zapustil 29. avg. 1953. Na poti v USA
se je ustavil na otokih Guam, Wake in
Hawai. V San Francisco je prispel 1.
sept. 1953. V Severni Ameriki je obiskal
mesta Los Angeles, Texas, New Or¬
leans, Washington, Philadelphia in New
York. Nekaj dni je preživel v Niagara
in Torontu v Kanadi. 8. oktobra istega
leta je iz New Yorka odpotoval proti
Argentini. V Bs. Aires je prišel 9. iokto-
bra 1953.

Po prihodu v Argentino je za Kat.
misijone sam kratko popisal pestro
zgodbo svojega življenja. Zaključil jo
je z besedami, da v Bs. Airesu “čaka na
povratek na Kitajsko”.

Ta želja se' mu sicer ni izpolnila. Ven¬
dar je rajni Jerman tudi na vseh osta¬
lih mestih častno izpolnil nalogo, ki so
mu jo dodelili predstojniki.

Po prihodu v Argentino je bil eno le¬
to profesor filozofije v družbeni apostol¬
ski šoli v Escobarju v provinci Bs. Ai¬
res, v začetku leta 1955 so ga pa pred¬
stojniki poslali v Asuncion v Paraguay,
kjer je prav tako poučeval filozofijo v
tamošnjem nadškofijskem semenišču.
Proti koncu 1955 se je vrnil v Bs. Aires,
da se pripravi za odhod v Kanado, kjer
naj bi se posvetil delu med slivenskimi
rojaki.

Rajni Jerman se je vsakega dela lo¬
til z velikim veseljem in ljubeznijo. Ta¬
ko bi bil rad že čimprej med rojaki v
Kanadi, da bi tam ostalima dvema du¬
hovnima sobratoma lazaristoma poma¬
gal pri dušnem pastirstvu. Kanadskim
oblastem bi moral priložiti še zdravni¬
ško spričevalo. Rajni Jerman nič hudega
sluteč — nikdar ni tožil o kakih bolečinah
v prsih — je hitro šel na rentgenski pre¬
gled. Tu pa je zdravnik ugotovil, da se je
V prsnem košu pod pljučami nabralo
precej vode ter da je potreben kirurški
poseg. Andrej Jerman se je podal v Ho-
spital Espanol kjer so ga v ponedeljek
12. marca t. 1. operirali. Pri operaciji
so mu odvzeli iz prs skoro 2 litra vode.
Operacija je uspela, vendar je odpove¬
dalo oslabelo Jermanovo srce in sploh
(Nadaljevanje na 4. strani)

NARTE VELIKONJA

(58)

Višarska polena

“Hud, zdaj vsaj vidim, vse okoli se¬
be vidim, prej sem pa bil slep. In ti,
Klančar, imaš tam ženo in jo prosi za
odpuščanje, in kadar te še poprime, naj
vzame metlo, naj te posti. Zapre naj
te v klet, kjer ni solnca, da ne boš gre¬
šil nad Bogom, njo in otrokom. In po
ki-avo pridi, k meni, ker si syojo prodal,
nemarnik nespodobni!”

,In ker ni prišel drugi dan, je Matijec
sam odvezal Pirho ter jo gnal. Klančar¬
ja je našel sredi sobe z oti'okom. Ja¬
nezek je sedel na kosmati odeji, Klan¬
čar pa je lezel po vseh štirih okoli nje¬
ga ter lajal vanj.

“Hov, hov, Janezek, Janezek, hov,
hov!”

Matijec je obstal, snel klobuk od gi¬
njenosti in svetosti tega prizora, Jane¬
zek je mahal z ročicami ter se režal na
vse grlo, da so se mu sline cedile po de¬
belem podbradku. In je ponavljal za
očetom: “Hov, hov!”

“Zdaj pa vem, da si moj!” mu je raz¬
lagal Klančar. “Prav tak glas imaš, ka¬
kor ga je imel tvoj najmlajši stric, či¬
sto Klančarjev glas. Matijčev glas je
grob!”

“No, vidiš!” je dejal Matijec.

“Sama sva, pa se igrava!” je skočil
Klančar na noge v zadregi.

“Kravo sem ti pripeljal, kakor sem
rekel!.”

“Pa ne zastonj!”

“Zastonj ? Zastonj Janezku, da je spet
ne prodaš. Toda ti jo boš odslužil. Hov,
hov, Janezek!”

Otrok se je prestrašil bradatega mo¬
ža ter planil v jok.

“To je stric Matijec! To je tisti pre¬
sneti stric Matijec! Vsaj vščipniva ga
za to, ker je mene tepel radi tebe!”

In ga je res vščipnil v ramo.

“Zdaj sva bot!”

“Ali boš!” se je otresel smeje Mati-
jee. “Stric ti nisem in prav nič si nisva
v sorodu! Prav nič, Janezek, ampak
ugajaš mi pa le, ker si tak fant! — Ti
mi pa daj tistega tepkovca, ki bi ga bil
skoraj četrtič kuhal!”

“Da ga boš, Matijec, da boš”

“Nalij! Likof za kravo!”

In sta trčila trikrat in trikrat izpiia
na dušek.

“Kakšen je!” se je čudil Klančar za
njim, ko je odšel ter je od neizmerne
srčne radosti pozabil vprašati, koliko bo
krava.

41.

Zdaj bi se lahko začela veselejša zgod¬
ba. Lahko bi na dolgo in široko opiso¬
val kako je Matijec začel ukazovati in
gospodariti, kako. je stari Mohor stikal
okoli hiše, vlekel vržinko in le ni mo¬
gel prikriti nejevolje nad Franco, ki je
dala njivo.

“Maša je maša, ali je od njive ali za

denar! Da je morala prav njivo dati.
Ženska pamet neumna!”

Toda ko je videl, kako je gnalo živ¬
ljenje v njej, kako je postajala njena po¬
stava spet prožna, zdrava in vesela, ko
je videl, kako Matijec gleda nanjo s
čudno zamaknjenostjo ter mu še včasi
zastane beseda v njeni bližini, se je raz-
tajalo tudi njegovo srce.

“O, to je Drobeževa Francka, to je
Drobeževa Francka. Naša Francka!”

In je spregovoril, ko ju je videl sama
brez besede — Matijca na ognjišču, njo
pred njim:

“Snubila sta itak že, zdaj pa moramo
že misliti na poroko, kaj! Pred sodnijo,
na zatožni klopi sta že bila skupaj, daj¬
ta biti še pred oltarjem!”

Če me Matijec mara, jaz sem bila ob¬
sojena!” se je smejala Franca starcu,
kajti z Matijcem sta se bila že zgovo-
rila, da bo poroka, ko preidejo trije me¬
seci po Tinetovi smrti.

“Mara, kaj še! Vprašali ga bomo! Ta¬
ko ga pretepem kakor on Klančarja.
Kdo bi si bil mislil, da so to tako poce¬
ni zdravila!” se je gnal starec.

“Ne bi svetoval!” se je smejal Ma¬
tijec.

“Kakšen si postal!” je priznal Mohor.
“Samo gledal bi te, tak si,” je nazadnje
stisnil ves ginjen in srečen. “Kajne, da
ti še nisem povedal! Všeč si mi. Gledam
te, ali si, ali nisi, gledam, gledam!” In
se je zagnal proti njemu, ga prijel za
roko ter mu jo stisnil od srčne sladko¬
sti in blaženosti. “Ampak jaz bi rad
kaj pestoval, jaz bi rad imel kaj druž¬

be v hiši, ko sta vidva bolj sama za¬
se!”

“Ali pojdete na Višarje z nami ali
ne?” se je umeknila Franca vsa rdeča
v lice. “Če Vam ne bo noga nagajala?”

“O vidva bi rada šla sama, kajne, in
mene starca pustila za varuha! Ne bo¬
sta. Moja nega še tebe nese,” se je za¬
vrtel po kuhinji. “Tla so raskava!” se
je opravičil, ko je skoraj klecnil sredi
kuhinje od bolečne.

“Pa pojdimo, kakor smo naznanili:
vsi trije! Spodobi se, da se zahvalimo
za življenje,” je dejal Matijec.

Vas se je pripravljala na božjo pot.

Kakšno je bilo tisti teden pred roma¬
njem v vasi! Ženske so cvrle ?h pekle,
možakarji so vlekli iz skrinj nahrbtni¬
ke, šivali jermenje in zmenjavali denar,
župnik je izročal legitimacije in vsa¬
kemu še posebej naročal:

“Da ne boš nič takega nosil, da te
financarji ne bodo lovili. Samo jed in
ogrinjala in dežnike, če bo dež!”

“Dežnike lahko kupimo y Trbižu, so
cenejši!” je ugovarjala ta in ona gospo¬
dinja.

“Tako! Greš na božjo pot in misliš
na kupčijo. Še iz pokore delaš dobiček.
Tako, dobiček! Nemara ti ni za drugega
kakor samo za dobiček. Tako nalahko
bi rada prišla v nebesa, prav nalahko.
Nebes pa ne dobiš tako nalahko. Pot je
bolj strma kot na Sv. Višarje. Pa bi se
tako brez stroškov in truda rada prima-
zala skozi nebeška vrata!”

“Saj Bog gleda samo na srce!”

“Bog pa res. gleda samo na srce! Vi¬

diš jo, kako ve. Samo na srce! Ali že
imaš legitimacijo? Imaš. Prav. V soboto
zjutraj! Ne na prvi vlak. Na posebni
vlak. Nas vozi posebni vlak! Vsi pred
cerkvijo čakati!”

In je gledal za žensko ter se smehljal.
“Otroci tega sveta! Kako so modri otro¬
ci tega sveta!”

Odkar je bil Matijec oproščen, je sta¬
ri župnik ves oživel. Nič več ni čutil
slabosti, ki se je prej oglašala. Vsi živci
so mu oživeli in. polastila se ga je mla¬
deniška živahnost.

“Pa smo obupovali, pa smo obupovali
in se pravdali s Teboj, ti Sveti, ti Mo¬
dri, in si nas vse tako preskušal in si se
nas vseh usmilil, ko smo že tonili. V za¬
hvalo Tebi to našo pot! Pa kako je Ma¬
tijec Klančarja ozdravil, kako ga je
ozdravil! Samo Ti si mu navdahnil mi¬
sel. Samo Ti. Tudi za to hvala, hvala,
hvala.”

V soboto zjutraj se je zgrinjala mno¬
žica iz vse fare pred cerkvijo. Stari
župnik je imel polno glavo skrbi. Ves
nemiren in razburjen je hodil od gruče
do gruče. “Pazite na vlak, da koga ne
povozi. In kadar izstopate, ne nazaj, sa¬
mo naprej, korak naprej. In potem na
meji. Nič lagati, nič skrivati. Vse po
kazati. Če greš na božjo pot, ne boš ti¬
hotapil. In eden mora vse voditi: moli¬
tve naj vodi Blaž, molitve! Ampak za
red mi poskrbi Matijec. Ti, Matijec!”
je pokazal nanj. “Vsi ubogajte Matijca.
On pa naj ima še to za pokoro, on naj
vas vodi k Mariji v zahvalo!”

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 22. III. 1956

SLOVENCI PO SVETU

Kanada

Kat. Cerkev v Kanadi je na praznik
sv. Treh Kraljev letos praznovala dan
novodošlih naseljencev, tkzv. novih Ka¬
nadčanov. Proslava je bila v cerkveni
dvorani v župniji sv. Cirila in Metoda.
Nove Kanadčane raznih narodnosti, ki
so dvorano napolnili do zadnjega pro¬
stora, so prišli pozdravit predstavniki
Cerkve in svetnih oblasti. Prvi je govo¬
ril kardinal McGuigan, torontski nad¬
škof. Poudarjal in zagotavljal je novo-
došlim naseljencem veliko ljubezen, ki
jo do njih gojita Cerkev in nova dežela.
“Mi vsi”, je naglašal kardinal, “smo
sinovi in hčere emigrantov, ki so pri¬
šli v to deželo iskat miru in svobode.
Zato je naša sveta dolžnost, da nove na¬
seljence podpiramo. Novodošli, vi pa
obdržite vse, kar je lepo, dobro in re¬
snično v vaši veri in kulturi, ki ste ju
prinesli s seboj in postanite obenem
tudi dobri državljani Kanade”. Za kar¬
dinalom so še govorili predstavniki dr¬
žavnih oblasti.

V drugem delu večera so nastopili s
svojimi točkami predstavniki Sloven¬
cev, Slovakov, Nemcev, Italijanov, Ma¬
džarov, Poljakov, Litvancev in Malte-
žanov. Skupine navedenih emigrantskih
narodnosti so se predstavile s svojimi
narodnimi plesi in pesmimi. Slovensko
skupino so sestavljali: dekle v narodni
noši s cekarjem, fant v narodni noši s
slovensko zastavo, v sredi med njima
pa so bili moški člani slov. cerkvenega
pevskega zbora. Pod vodstvom pevovod¬
je Jurija Eržena so zapeli tri pesmi:
Božično “Pastirji, povejte, oj kaj se
vam zdi”, “Soči” in “Izidor ovčice pa
sel”. Nastop slovenske narodnostne sku¬
pine je žel splošno odobravanje in pri¬
znanje. '

MISIJONAR ANDREJ JERMAN UMRL

(Nadaljevanje s 3. strani)

ves organizem. Zdravniki so storili vse,
da bi srce ojačili ter da bi organizem
reagiral, a brez uspeha. V četrtek 15.
marca 1956 je Andrej Jerman malo pred
polnočjo umrl.

Njegovo truplo so položili na mrtva¬
ški oder v zavodski hiši lazaristov v u-
lici Cochabamba v Bs. Airesu. Tja so
ga hodili kropit prejšnji petek rojaki,
zlasti njegovi duhovni sobratje ter slov.
usmiljenke. Pogreb Andreja Jermana
je bil v soboto 19. marca 1956 dopoldne.
Krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki
so prenesli v lazaristovsko cerkev v uli¬
ci Cochabamba. Pogrebno mašo je imel
lazarist g. Ciril Demšar, asistirala sta
pa mu tudi lazarista gg. Ladislav Len¬
ček in Ivan Jan. Med žalnim opravilom
so na koru peli lazaristovski bogoslovci
iz mesta Escobar. Žalni maši za rajnim
Jermanom se prisostvovali v Bs. Airesu
živeči Jermanovi sorodniki, njegova te¬
ta ga Justina Pahor, stric g. Jože Pa¬
hor in sestrična gdč. Majda Pahor, vsi
slov. lazaristi in bratje s področja Vel.
Bs. Airesa, veliko slov. duhovnikov,
ožji Jermanovi rojaki, slovenske usmi¬
ljenke, predstavniki Društva Slovencev,
Svobodne Slovenije, Duhovnega življe¬
nja, Katoliških misijonov, Slov. kat.
akad. starešinstva, Slov. kulturne akci¬
je, SFZ in SDO, biv. domobranci, pok.
argentinski duhovski sobratje iz zavod¬
ske hiše ter veliko domačinov.

Po končni pogrebni maši je raj¬
nega Andreja Jermana na njegovi zad¬
nji poti na Chacarito spremljalo v avto¬
mobilih veliko rojakov. Pred grobnico
Misijonske družbe sv. Vincencija Pavel-
skega je opravil molitve za rajnega g.
vizitator Samuel Carvallio, nato so pa
krsto spustili v grobnico.

Z molitvijo za večni mir in pokoj so
se Slovenci poslovili od svojega umrlega

rojaka lazarista Jermana.

Za rajnim Andrejem Jermanom žalu¬
jeta v domovini njegova mama Marija
Jerman, brat Tone Jerman z družino,
v Argentini pa njegova teta ga Justina
Pahor, njegov stric g. Jože Pahor in nje¬
gova sestrična gdč. Majda Pahorjeva.

Vsem ob izgubi dragega rojaka Svo¬
bodna Slovenija izreka iskreno soža¬
lje, kakor tudi vsem slovenskim lazari¬
stom doma in v svetu, rajni Andrej Jer¬
man pa naj mirno počiva v svobodni ar¬
gentinski zemlji.

Nekaj iz gospodar¬
skega življenja

Preteklo leto je potrošnja kave na o-
sebo znašala v USA 7 kg, leta 1954 pa
6 1|2 kg.

Kanadska delavska organizacija, ki
predstavlja 85% vseh delavcev, je urad¬
no izjavila, da> USA kontrolirajo 46%
kanddske industrijske produkcije in da
imajo popolno kontrolo nad produkcijo
železa, niklja, aluminija, petroleja, ba¬
kra in azbesta.

USA in Italija sta podpisali dogovor,
po katerem bodo USA dobavile Italiji po¬
ljedelske produkte v vrednosti 5 mil. do¬
larjev. Italija bo to plačala v lirah; te
pa bodo Amerikanci uporabili za finan¬
ciranje ital. izvora v tiste dežele, ki
prejemajo USA pomoč.

Egipt je pri madž. vladi naročil po¬
polno jeklarno, katero bodo postavili ob
ustju Nila. Jeklarna bo veren posnetek
madž. jeklarskega kombinata v Stalin-
varošu.

Uruguajska vlada je odobrila uvoz
60.000 goved iz Argentine. Meso bodo
predelali v konzerve.

Operarios Fabrica Tinioreria
20/35 anos, certif. trabajo.
Presentarse 9 hs. con docum.
viernes o lunes

Garay 1332 — Capital

(3 cuadras de Est. Constitucion)

Pakete za Evropo

vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬
valne stroje, radijske aparate, dvoko¬
lesa itd. najbolje in najceneje pošilja

Zdenha Kalečah

Charcas 796. Blizu Retira. TE 31-8788
Buenos Aires

Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah
od 11-13 ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar,
pošiljajte po giro postal ali z bančnim
čekom na

ZDENKA KALEČAK

Casilla de Correo 340 - Buenos Aires

Vsi paketi so zavarovani in prispejo
v 21 dneh.

Znatno znižane cene!

PRESELITEV

Uruguay 654, 7. nadstropje,
pisarna 709 — T. E. 40-7327

Vsak dan razen ob sobotah
od 9. do 11. ure dopoldne

Simon Majer

NA BELO NEDELJO 8. APRILA 1956

SLOVENSKI DAN

NA PRISTAVI V MORONU. VABI DRUŠTVO SLOVENCEV

Slovenska kulturna akcija vabi vse rojake na

DRUŽABNI VEČER

v nedeljo 15. aprila t. 1. ob šestih k Deklevi.

Na sporedu je najprej kulturno razvedrilo, ki mu sledi žrebanje
umetniške loterije (20 umetnin najboljših slovenskih izseljenskih
mojstrov). Večino večera izpolni prosta zabava.

URARNA IN ZLATARNA

ČASA R D Y I

Olazabal 2336 — Tel. 76-9160

Vsem cenj. strankam naznanjamo,
da ostane trgovina zaprta do

12. aprila 1956

zaradi počitnic.

ČASA B O Y

Cerkveni oglasnik

Na veliki petek bo za Slovence zvečer
ob 7. uri na Belgrano 3863 v Bs. Airesu
postna pobožnost: sv. križev pot, pridi¬
ga, petje postnih pesmi. Vme s  prilika
za spoved.

Na veliko soboto letos velikonočne
procesije ne bo, ker novi red za veliki
teden izrecno določa, da se sme vstaje¬
nje proslavljati šele po sv. maši na ve¬
likonočno vigilijo od velike sobote na
velikonočno nedeljo. Zato bo za Sloven¬
ce vstajenska procesija na samo veliko
noč. Pričetek točno od 10.15 uri s pet¬
jem trikratne aleluje, Petih jutranjic
pred procesijo ni, zato naj rojaki pride¬
jo pravočasno na Belgrano. Po procesiji
bo slovesna levitirana sv. maša. Po
službi božji blagoslov velikonočnega
žegna.

OBVESTILA

Slovenska kult. akcija vabi na izlet
v San Miguel v nedeljo 25. t. m. Zbi¬
rališče ob pol deseti uri dop. na postaji
San Miguel, FONG San Martin. Sv.
maša bo v kapeli OCO, nato ogled zvez-
darne. Za celodnovno oskrbo poskrbi
vodstvo, za kar plačajo člani $ 14.—,
nečlani $ 20.—.

Slovenski akademiki sklicujejo svoj
občni zbor, ki bo na veliko soboto dne
31. marca ob 18. uri na Victor Martinez
50. Na dnevnem redu je odobritev pravil
in volitev odbora. Vabljeni vsi akademi¬
ki - čarke in abiturienti - tke.

Odbor.

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracion:
Victor Martinez 50, Buenos Aires,
Argentina

ZAHVALA

Zahvaljujem se Društvu Slovencev
v Buenos Airesu za izplačano po¬
smrtnino 2100 pesov ob smrti moje¬
ga očeta Antona Mehleta..
Lanus, 19.111.1956 Marija Mehle

■-#-

x I*eter Hani

CONTADOR PUBLICO NACIONAL
TRADUCTOR PUBLICO
GRANADEROS 61
T. E. 66-0818

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico,
da je dne 15. marca 1956 v Buenos Airesu umrl naš ljubi sin, brat, nečak
in bratranec

e. i/. A. n dr e j d er m a n

duhovnik Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega.

Pokopan je bil v soboto dne 17. marca 1956 ob 11. uri dopoldne na po¬
kopališču Chaearita v Buenos Airesu.

Ob tem hudem življenjskem udarcu čutimo dolžnost, da se iskreno za¬
hvalimo vsem, ki so nas ob tako nenadni izgubi dragega rajnika tolažili in
nam na kakršenkoli način pomagali. Posebej se zahvaljujemo vsem po¬
kojnikovim duhovskim sobratom in vsem slovenskim rojakom, ki so hodili
kropit našega ljubega Andreja, se udeležili zanj žalne sv. maše in ga tudi
spremljali na njegovi zadnji poti na pokopališče. Zlasti izrekamo globoko
zahvalo čč. gg. Cirilu Demšarju CM za opravljeno žalno sv. opravilo, La¬
dislavu Lenčku CM ter Ivanu Janu CM za sistenco, č. g. vizitator ju Sa¬
muelu Carvallio pa za vodstvo pogreba. Pravtako moramo izreči še poseb¬
no zahvalo čč. gg. Janezu Petku CM in Jose Meyer-ju CM za vso njuno skrb
in ljubezen, ki sta jo izkazovala našemu dragemu Andreju po operaciji v
bolnišnici ter mu stala vedno ob strani. Prav tako pa tudi vsem sestram
usmiljenkam.

Vsem naj stoterno povrne dobri Bog!

žalujoči

Marija Jerman, mama, Tone Jerman, brat,
Justina Pahor, teta, Jože Pahor, stric in
Majda Pahor, sestrična

za vse sorodstvo

Buenos Aires - Radomlje, 19. marca 1956.

T

Vsem rojakom v zamejstvu sporočamo, da nam je v četrtek, 15. marca
1956, komaj 33 let star, umrl naš ljubljeni sobrat, častiti gospod

ANDREJ JERMAN C. M.,

duhovnik Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega,
nekdanji misijonar na Kitajskem in Filipinih,
doma iz Radomelj pri Kamniku.

Pokopali smo ga v soboto, 17. marca v družbeni grobnici na Chacariti
v Buenos Airesu.

Veliko nam je Bog z njim dal, veliko nam je z njim vzel.. ., a hvaljeno
in češčeno bodi Njegovo Ime!

Slovenski lazaristi v domovini in tujini

LOUIS DE WOHL (48)

Zemlja je ostala za nami

Zdrveli so njepiu nasproti vsi trije,
prijeli so ga za ramena, stiskali mu
roke, kričali vanj in ga nato družno
vlekli in potiskali proti hiši, in povedli
vanjo. Divu jim niso sledili v hišo. Ra¬
zumeli so pač, kaj pomeni za zemljane,
da po mesecih samote dobijo medse še
četrtega svoje vrste.

“To je pa res ganljiv sprejem”, je či-
kal Marmon, “da, da, tako se je končno
tudi meni posrečilo.”

“In moj oče, kako gre mojemu oče¬
tu?”

“Ne preveč dobro,” je odvrnil Mar¬
mon. Njegov glas je postal sedaj ploče¬
vinast in krhek, kakor od kakega raz¬
glašenega instrumenta. “Zadnjikrat
sem ga videl v kliniki.”

Maksina se je prestrašila. “Kaj, oče,
saj ni bil nikdar bolan. Kaj pa mu je?
Ali je bila potrebna kaka operacija?”

“Ne, miss Armitage, nobena operaci¬
ja ni bila potrebna. Vaš oče je bil v kli¬
niki za živčno bolne.”

“V kliniki za živčno bolne...”

“Da, bojim se, da ni s svojimi živci
v najkrepkejšem zdravju. Vsega ob
čudovanja pa je vreden vaš pogum, miss
Armitage, da ste mesto mene vstopili v
Argo — čestitam vam in zlasti obema
gospodoma, ki sta gotovo dobila nepri¬
merno bolj privlačnega sopotnika, ka¬

kor pa bi bil mogel biti to jaz. Toda, vi
nikakor niste mogli pričakovati, da bo
C. B. to nenadno zamenjavo potnikov
vzel s tako lahkim srcem nase, kakor
sem jo jaz.”

Maksina je zajokala in zbežala iz so¬
be.

“Nikdar ga nisem mogel,” si je mislil
Chris, “toda, kaj takega pa mu vendar
ne bi prisodil.”

Šele tedaj se je zavedel, da je imel
krčevito stisnjeni obe pesti. Pločevina¬
sti glas malega možakarja je pravza¬
prav vse nekako razburjal.

“Zagrenjen je vsekakor,” si je mislil
Brandeis. Glasno pa je vprašal: “Kje
pa so vas divu našli, Marmon?”

“Pri tovarnah Armitage seveda”, se
je smehljal Marmon. “Vaši trije dragi
prijatelji so pristali kar pri Armitage
tovarnah. Tema je varno zakrivala —
naša naravna zemeljska tema in še nji¬
hova posebna umetna. Odnesli so me na
svojo ladjo. Bila je prav tako zatem¬
njena in zemeljski radar je ni našel.
Tudi najnovejše radarske naprave, ki
jih je Severna Amerika postavila v zad¬
njem času, da bi se varovala pred kakim
nenadnim sovjetskim napadom, niso mo¬
gle zaznati marsovske ladje. Ta ladjica
je nato odletela k marsovski vsemirski
ladji, ki je krožila približno šesttisoč ki¬
lometrov nad zemljo. Ko so malo ladjo,

varno spravili v vsemirsko ladjo, se
je začel polet na Mars. Potekel je,
lahko rečem, točno po voznem redu, kar
lahko tudi sami ugotovite.”

Chris je že hotel oditi, da bi pogledal,
kaj je z Maksino. Prav tedaj pa se je
vrnila, sicer bleda in z vnetimi očmi,
toda na videz čisto mirna.

“Mr. Marmon je imal čisto prav,” je
dejala odločno. “Prav žal mi je, da sem
se vedla tako otročje. Mislim, namreč,
otročje tedaj, in sedaj.”

Marmon je mežikal skoraj nejevoljen:
“Morda je čisto dobro, da ste se vrnili
v našo družbo, miss Armitage. Resne
zadeve se nam obetajo in zelo važno je,
da mi zemljani, kar nas je, stvorimo tr¬
den blok. Bojim se namreč, Aa  bomo v
zelo kratkem času doživeli prvo vojno
med planeti. Mars se namreč oborožuje.”

Brandeis je kar planil naprej: “Od¬
kod pa veste to?”

“Saj imam oči v glavi,” je Marmon
hladno odgovoril, “prav tako sem videl
fotografske posnetke, ki so jih fotograf¬
ski avtomati s pogonom na celestij na¬
pravili po vsej zemlji, tako v zahodnem
kakor tudi v vzhodnem bloku. Vaši tri¬
je prijatelji — divu pa so na zemlji o-
sebno špijonirali. Bahali so se, da so
vdrli v Pentagon, ne da bi jih kdo vi¬
del, dalje so bili prav tako v Kremlju.
Prav vse so si ogledali, kar se jim je
zdelo važno. Čemu neki, vas vprašam?”

“Tudi mi smo videli tiste fotografske
posnetke — ali pa vsaj podobne,” je od¬
vrnil Chris. “Marsovci so v resnih skr¬

beh, ker delamo na zemlji poizkuse z
jedrsko - atomsko energijo. Nekateri
od teh poizkusov bi mogli povzročiti ve¬
rižno reakcijo, ki bi v najneugodnej¬
šem primeru lahko uničila zemljo.”

“Da, da, to vse je zanje le izgovor,”
je zaničljivo pokimal Marmon. “Vse je
prav ta‘ko kakor v politiki na zemlji, in
prav tako kakor v politiki na zemlji,
in jaz se na to dokaj razumem, mi
lahko verjamete. Tudi r.a zemlji je bil
vedno potreben nek moralen povod, da
je nekdo lahko napadel sosednjo državo.
Toda na srečo vsaj mi štirje vemo, kaj
Marsovci nameravajo — in mislim, da
smo to ugotovili prav v zadnjem tre¬
nutku.”

“In kaj nameravajo?” je vprašal
Chris hripavo?

“Zasesti zemljo, seveda.”

“Torej natančno to, česar sem se bal,”
je vzkliknil Brandeis.

“Da, da,” je potrdil Marmon. “Vi ima¬
te presneto zdravo intuicijo, moj dra¬
gi.”

“Če se človek nečesa boji, to nikakor
ni intuicija, ampak strah,” je vskočil
Chris, “in strah je bil izmeraj najslab¬
ši svetovalec. Strah vzbuja nezaupanje
•— in nezaupanje je presneto nalezlji¬
va bolezen. Najprej je strah, nato med¬
sebojno nezaupanje, nato prepir in konč¬
no katastrofa. Jaz se tega ne bojim prav
nič, Brandeis, in vi to prav dobro ve¬
ste.”

“Vi ste še pravi otrok, Cary,” g'a je

zaničeval Marmon, “lahko bi bil vaš o-
če...

Chrisu je kar zagomazelo po hrbtu.
“Kaj mi je vendar?” si je mislil.

“Naša naloga je čisto jasna,” je nada¬
ljeval Marmon; “mi zemljani ne more¬
mo in ne smemo dopustiti, da bi nas pre¬
bivalci kakega tujega planeta podjarmi¬
li.”

“Podjarmili?” je vzkliknil Chris, “da
bi divu — da 'bi druli — kogarkoli mog¬
li podjarmiti ? ! Saj jih vendar ne pozna¬
te, če govorite kaj takega, Marmon. Saj
so to najmiroljubnejša bitja, ki si jih
sploh moramo misliti — najboljša in
najčistejša bitja; srečni so. In kdor je
srečen, ne bo nikdar hotel nekoga pod¬
jarmiti. — Vi, Marmon, pa se vedete,
kakor da bi se srečali z najbolj prepro¬
stimi divjaki!”

“Naivnost je sicer zelo lepa lastnost,”
ga je zavrnil Marmon, “a mi imamo vse
premalo časa, da bi se še dolgo ukvarja¬
li s takimi otročarijami. Vsekakor bi mi
bilo ljubše, nadaljevati z znanstvenimi
opazovanji kakor pa misliti na takšne
malenkosti — a žal ne gre drugače. Se¬
daj je vse samo na tem, da si osvojimo
pravi načrt. Zdi se mi, da bi bil moj kar
pravi. — Kaj je pa z Argo sedaj, Bran¬
deis? Ali je zmožna odleteti?”

“Da,” je dejal Brandeis na veliko pre¬
senečenje Chrisovo in Maksinino. “Bi¬
la je sicer poškodovana, a posrečilo se
mi je najti okvare in tako je od davi:
spet popolnoma v redu.”

(Nadaljevanje v prihodnji številki)