ANNALES 14/' 98 izvirno znanstveno delo UDK 639,22/.23(262.3 Tržaški zaliv)(G91) SLOVENSKO RIBIŠTVO V TRŽAŠKEM ZALIVU - LOV NA TONE Bruno VOLPI LISJAK IT-34134 Trieste, Via Commercial 178/1 mm mm. wtmi mm- mm- mm.. mmm mm.rn. mmm IZVLEČEK Prispevek, zasnovan na arhivskih raziskavah in ustnem izročilu zadnjih slovenskih ribičev na tržaški obali, obravnava tisočletno prisotnost Slovencev v Tržaškem zalivu glede na razvoj njihovega ribištva na etnično slovenski obmorski obali med Trstom in izlivom Timave, s poudarkom na tonolovu. Obširnejši zgodovinski del prikazuje razvoj od fevdalizma, ko so tržaški plemiči in de vinska gosposka imeli ekskluzivni privilegij do postopnega uveljavljanja slovenskih ribičev kot glavnih protagonistov v tej zvrsti ribolova, do njegovega nedavnega propada. V tehničnem delu so opisane mreže, plovila in sam sistem tonolova, ki je bil edinstven na svetu zaradi posebnih morskih in orografskih okoliščin. Delo dopolnjujejo statistični podatki in opis načina delitve ulova. Prispevek je obogaten še z neobjavljenimi najdbami o slovenskem tonolovu po ukinitvi fevdalnih privilegijev leta 1835. Izhajajo iz kronike nabrežinske župnije, zapisane v bohoričici. in diplomatskega arhiva tržaške mestne knjižnice, kjer so našli zelo zanimivo zemljepisno karto obale z lovišči prvih slovenskih posestnikov toner ter načrt tlakovanih ploščadi za tonolov v Barkovtjah, zgrajenih v času Avstrije. Ključne besede: ribolov, tunolov, zgodovina m m m UVOD Po naselitvi zahodnoslovanskih plemen v kraje ob severnem Jadranskem morju in po porazu Avarov leta 796 v bojih proti Pipinu, sinu Karla Velikega, so bili tu predniki Slovencev najštevilnejšimi prebivalci Frankov-ska država jim je dala možnost naselitve ozemelj, ki so ostala prazna, t.i. pustote, k: jih omenja Placitum Risanum iz ield 804. Zanimivo pa je, da so Slovenci, ki so se naselili približno od Savudiijc do Milj, ostali v zaledju utrjenih mest Pirana, Kopra, Izole in Milj, ker jim prebivalci romanskega porekla niso dajali možnosti za neposredni pristop k morju in torej k ribištvu. Verjetno se je slovensko prebivalstvo zadovoljevalo s plodno zemljo, ki jo je obdelovaio, in ni sililo k morju (Dvornik, 1956; Corbanese, 1983). Popolnoma dtugačna pa je bila slika ob morski obali med Trstom in ustjem Tirnave. Tu je kraška zemlja nerodovitna, brez vode in kamniti Kraški rob se z višine 300 metrov spušča zelo strmo v morje. Starih naselbin ni bilo, osnovali so jih šele Slovenci. Okoli obzidja mesta Trsta so zrasli Skedenj, Sv. Marija Magdalena, Čar-bola, Rojan, Greta, dalje ob obali pa Barkovlje, Kon-tovei, Sv. Križ, Nabrežina, Devin, Šfivan- Tu so Slovenci imeli direkten in svoboden dostop do morja, in zaradi nuje so postali ribiči. Dodati je še treba, da v nasprotju z istrskimi mesti Trst ni imel svojega ribiškega stanu, !e Slovenci so se neposredno ukvarjali z ribolovom in so skupaj z Istrani v glavnem oskrbovali tržaški ribji trg. Prvi ribiči italijanske narodnosti so se priselili v Trst s Procide in Ischie v Neapeljskem zalivu po prvi svetovni vojni.1 Lahko trdimo, da je ta strmi tržaški obalni pas ostal etnično čisto slovenski do leta 1957, ko je Italija z na- I Tržaiki magistrat med drugim poroča c kr. vladi: "... Trieste mane» di gen te che eschislvameitte si dedichi sila pešca..." (Dipl. a., 3/S, L4, 1848 5.?). 35 ANNALES 14/'98 Brunu VOLPI LISJAK: SLOVENSKO KIBIŠTVl •lic^oHrt . r ' ii -M iiniifninTii[f....................• Regata čup 27. septembra 1871 od Barkovelj do Trsta (lllustrierte Zeilung). Regatta of chupas on September 27, 1871 from Trieste to Barkovlje (lllustrierte Zeitung). silnim odvzemom zemljišč ob vsaki slovenski ribiški vasi začela graditi nove vasi izključno za ribiške družine italijanske narodnosti, begunce iz Istre, z neprikritim namenom, da spremeni etnično sliko in dobi tako koridor čez slovensko ozemlje, ki bi končno povezoval Trst s strnjeno naseljenim italijanskim ozemljem (Volpi Lisjak, 1995). Zemljepisne, morske in orografske razmere so zelo specifično vplivale na razvoj slovenskega ribištva, tako da je postopno dobilo posebne in celo svetovno edinstvene karakteristike. Tu ne gre pozabiti na strmi padec Kraškega roba proti morju, navpične gole skale, kamnito obalo brez zaklonišč in na močno burjo, ki s silnimi sunki piha pod vpadnim kotom 20 stopinj na površino morja, Najbolj opazni sta dve slovenski značilnosti: mono-ksilna plovila ali t,i. čupe - izdolbene iz enega samega hloda, ki se lahko pohvalijo z zavidljivim svetovnim rekordom vsaj tisočletne rabe v Evropi - in edinstveni način lova na tone na svetu (Volpi Lisjak, 1997), Na prve pisane dokumente o slovenskih ribičih naletimo v letu 1543. V obširni zbirki "Processo tra ia citta di Trieste et Mattfa Hotfer cap.o di Duino in merilo del saltarello di Sistiana et pešca dei toni a I le Canovelle dell'a. 1552" so imenovani Vidic., Vodopivec, Sušteršič, Makola, Sroz, Kolmas, Gurcar, Stergulc, Pertot, Sedmak, Treljak, Lokavec, Cijak in Primožič iz okoliških vasi Štivan, Nabrežina, Križ, Šempolaj, Mavhinje in Slivno, ki se ukvarjajo z ribolovom s "souterjem". Souter je bil posebne fiksne mreža za lov cipljev, zakoličena v dolgi spirati v morsko dno, ki jih ju devinska gosposka dajala v najem predvsem lastnikom parcel in vinogradov ob morju (Dipl. a.). Slovenski ribiči so se cela stoletja ukvarjali z mnogimi vrstami ribolova, uporabljali so mnogovrstne mreže in razne vrste plovil, kot je prikazano v obširnem zgo- V TRŽAŠKEM ZALIVU LOV NA TONE. 35.48 dovinsko-etnografskem raziskovalnem delu na to tpmo (Volpi Lisjak, 1995). Tu bo obravnavan samo lov na tone, ker je bil najbolj značilen in pomemben. LOV NA TONE Splošen oris Lov na tone ali "tonino", kot so tej ribi pravili domačini, zasluži posebno pozornost, ker je bil sam po sebi zelo slikovit, gospodarsko pomemben, na tržaški slovenski obali najpopularnejši ter po načinu čisto slovenski. Pri njem je namreč sodelovalo skoraj vse prebivalstvo slovenskih tržaških obalnih vasi. Naj bo dovoljeno tu pripomniti, da v vseh arhivskih dokumentih najdemo naziv za to ribo "ton", kot so ga vedno uporabljali slovenski ribiči in vsi Primorci, zato bo tako tudi tu navajan, čeprav ime za lo ribo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika dobimo pod geslom "tun". Čeprav je ton razširjen po vseh oceanih sveta, je bil tonolov na naši tržaški obali po načinu edinstven in brez primere v svetu. V raznih morjih sveta obstaja mnogo vrst tona, in samo v evropskih vodah jih naštejemo devet. Ljudje najbolj poznajo navadnega tona (Tlumnas thynnus), ki meri do 3 m v dolžino in tehta tudi čez 400 kg. je podolgovat in ovalen, modrosive barve na hrbtu in belosrebrne na trebuhu. Njegov rep je usmerjen vertikalno, ima dve hrbtni, dve trebušni in dve stranski plavuti. Njegovo meso je lemnordečkasto, kompaktno, zelo okusno, podobno živalskemu, zaradi česar se je priljubilo ljudem po vsem svetu, tudi konti-nentalcem, ki jim ponavadi morske ribe niso všeč. Na naši tržaški obali so lovili izključno malega tona oz. "tonino" (Futhynnus ihunnina - euthynnus alle-teratus), ki je bolj ali manj podoben navadnemu tonu, le da je dosti manjši, saj doseže največ 1 m dolžine in tehta do 30 kg. Vsi mediteranski narodi so lovili tona in ga zelo cenili. Feničani so ga celo upodobiti na svojih kovancih in Grki na vazah. Bil je namreč, vedno pojem bogastva. Najbolj znana velikoobalna lovišča tona so bila v Španiji, na Siciliji, manjša pa v Tržaškem zalivu, Kvar-nerju in Egejskem morju. Klasična velika lovišča (it. fon-nare, fr. madragues, šp. almadrabas) so sestavljale velike mreže, ki so bile zasidrane ob obali tam, kjer je imel ton ponavadi svojo selitveno pot. V naših krajih se je pojavljal samo takrat, ko je bila voda topla, torej v avgustu, septembru in oktobru. V severni Dalmaciji in Kvarnerju so lovili tone s fiksnimi mrežami enostavnejšega tipa. Ena mreža je preprečevala prehod tonov in je bila privezana pravokotno na obalo, druga je bila spuščena v vodo v pravokotni smeri na prvo mrežo, t.j. vzporedno z obalo. Na koncu te "stranice" pa je bila, še zamotana, pripravljena tretja mreža. Vrh dveh velikih drogov s stopnicami je nad mrežo stal na obali ribič opazovalec. Ko je videl, da so ANNALES 14/'98 Orono VOLPi LISJAK: SLOVENSKO HI8IŠTVO V TRŽAŠKEM ZALIVU - LOV NA TONE, 3S.4H toni v mreži in ne morejo več naprej, je dal ribičem znak, naj potegnejo do brega treljo stranico, da bi teko tone zaprli. Take izvidniške točke fiksnih lovišč je bilo pred leti še mogoče videti okoli Bakarskega zaliva, Kraljeviče in v Preluki. Na obali severnega Jadrana in na otokih je bilo ob začetku tega stoletja 62 lovišč za tone. V prejšnjih stoletjih so bili njihovi lastniki fevdalni gospodje in cerkvene oblasti. Knezi Zrinjski in Frankopani so si od 16. stol. dalje lastili lovišča za tone od Reke do Senja, v Bakarskem zalivu in na otoku Krku. Od njih so imeli velike dohodke, ker jim je pripadala četrtina ulova (Basi-oli, 1984; Krisch, 1900). Na tržaški slovenski obali so imele podobne privilegije devinska gosposka in tržaške plemiške družine. Razvoj tonolova na tržaški slovenski obaii Na tem območju so se Slovenci začeli ukvarjati s tem ribolovom verjetno na začetku tega tisočletja, po zgledu prejšnjih siaroselcev romanskega izvora. V Pulju zasledimo predpise o tonolovu in pravilo z dne s 6. avgusta 1382, da je treba desetino ulova odmeriti gospodu škofu. Na Reki so leta 1458 izdali ukaz za fiksno lovišče v Preluki. Najdemo pa lahko še mnoge dokumentov, ki pričajo o tem ribolovu v Kvarnerju, na otokih in v Dalmaciji (Basioli, 1984). Na tržaški slovenski obali ni bilo fiksnih lovišč. Kdor je hotel loviti tone, je moral imeti posebno, prostorno barko, veliko, drago mrežo "trato", posadko vsaj devetih izurjenih ribičev in rezervirano mesto, kjer se je dala potegniti trata na breg. Obalo in morsko dno do globirie S m je bilo treba na takem mestu vsako sezono očistiti. Plemiči so imeli dejansko nad tonolovom monopol in so ga ria vse načine skušali obdržati. Naši ribiči so lastnikom trat prej služili samo kot tlačani, potem pa kot najeli sezonski delavci. V Tržaškem zalivu najdemo dokaz o prvi dokumentirani prisotnosti slovenskih ribičev, ki so se ukvarjali z lovom na tone, leta 1552; bili so iz vasi okoli Devina, njihovi priimki pa so Lokavic, Primožič in Cijak. V dokumentu iz leta 1584 o ribolovni pravdi med Dovinom in Trstom beremo, da so devinski podložniki Štefan Pertot, Šimek Pertot, Hilarij Gruden iz Nabrežine ter Matija Ogniska m janež Vodopivec iz Šempolaja prevzeli mrežo trato (Dipl. a., 21 B, 19/2). Ker je lov na tona prinašal velik zaslužek, saj je bila cena te ribe visoka, so tržaške oblasti zelo natančno pregledovale lovišča za tone in količino njihovega plena. Devinski grofje so imeli svoje ozemlje približno do Brojnice. Meja je bila vedno sporna, zaradi česar so se nenehno prepirali s Trstom zaradi vinogradov in ribolova. Poleg svojih mest za tone na devinski strani so Devinčani zelo dolgo izkoriščali tudi mesto, še danes imenovano "Ravne", ki se nahaja ob križišču državne ceste z občinsko iz Križa proti pristanu Brojnice. To me- sto je bilo seveda že onslran meje, na tržaškem ozemlju. Zato so tržaške oblasti zahtevale od devinskéga grofa plačilo davka za vse na Ravnah ulovljene tone. Grof se je temu seveda upiral. Tržaški sodniki so vztrajali pri svojem. Zato so prosili Vrhovno intendanco/ naj jim predloži vse predpise in akle o tej zadevi, iskali so namreč izgubljeni dokument v lalinščini iz leta 1584, iz katerega izhaja, da so Tržačani takrat Devinčanom vzeli trato. Da bi jo dobil nazaj, je moral devinski grof plačati davek. Po plačilu je bila mreža izročena omenjenim slovenskim ribičem iz Nabrežine in Šempoiaja (Dipl. a , 21 B, 19/2). Tržaške oblasti so vodile evidenco prihodkov ribjega trga, posebno od prodaje tonov. Tako lahko ugotovimo, katere tržaške plemiške družine so lela 1762 posedovale trate. V davčnih knjigah za leta 1760-1765 so namreč zabeleženi naslednji lastniki: Estratto delte Tratte del pešce Tono con I i Nomi e Cognomi delli proprietari et iI ¡oro pagamento. Nob. sig. Colonella de Conti 18 f. Nob. sig. Giuseppe de Franco! 36 f. Nob. sig. Cio Salta de Giuliani 18 f. Nob. sig. eredi de Francolsperg 18 (. Nob. sig. Marcbesetti 18 f. Iz navedenega je razvidno, da je takral od Trsla do Brojnice, kjer je bila meja tržaškega ozemlja, delovalo skupaj 6 lovišč za tone. Pravico do lova so imele samo plemiške družine, ki so za vsako lovišče plačevale tržaškemu mestu 18 florintov. Plemiči so bili lastniki velikih mrež (trat) in čolnov za lov na tone. Ribiči, ki so se ukvarjali s tonolovom, pa so bili Slovenci iz Bar-kovelj, Kontovela in Križa (AST. IC 336). Da bi dobili popolnejšo sliko, lahko k omenjenim dodamo še 3 lovišča devinskega grofa, kjer so lovili Nabrežinci. Na tržaški slovenski obali jih je bilo takrat skupno 9; z njimi se je ukvarjalo približno 135 ribičev, saj je vsako lovišče zaposlilo okoli 15 ljudi. Tem je treba seveda dodati še vse tiste, ki so pritekli k morju v trenutku, ko je bila mreža zaprta in se je začela vleka na breg. Ker je na vsaki strani vleklo mrežo približno 15 oseb, skupno torej 30, ki jim gre prišteti še 15 poklicnih ribičev, je za vsako trato skrbelo 45 ljudi. To pomeni, da se je s tonolovom ukvarjalo na vsej tržaški obali najmanj 405 ljudi. To število seveda ne jemlje v poštev dejstva, da je mnogokrat prisostvovala obilnemu ulovu skoraj cela vas. Vsak pomočnik je namreč dobil košček tona. Ker se imena posestnikov trat v raznih listinah ne ujemajo s številom lovišč, je treba objasniti, da so gospodje pravico tonolova lahko tudi prodajali in dedovali. To dejstvo potrjuje tudi pogodba z dne 3. 7. 1760 med Komisijo vrhovne trgovske intendance in lastniki nekaterih trat, ki so se dogovorili, da rajši plačajo pavšalno letno pristojbino kot vsakokratni davek rta količino ulova. ANNALES 14/' 98 Bruno VOl.PI I.ISJAK: SLOVENSKO KI8ISTVO V TRŽAŠKEM ZALIVU - LOV NA TONE, 35-48 Podpisniki so bili: Antonio Marchiséttizà 1 trato Giusc-ppe Francolsperg in Gio Batta de Giultani za 1 trato Giuseppe Franco! in Giovanni Prandi za 1 trato Giuseppe Franco! za 1 trato Giovanrii Prandi za 1 trato la ura deCoriti za 1 trato Štiri leta kasneje so se lastniki trat že skesali in vložili prošnjo, da bi spet plačevali samo za tisto, kar ulovijo. Da bi bila prošnja uslišana, so navedli naslednje razloge (ASI. IC, 336): Čeprav so trate vedno delovale, smo lela 1763 ulovili tako mah tonov, tako da je bil plačani davek prevelik. Leta 1764 je bila nesreča še večja, ker je bil ulov še manjši, stroški pa veliki. Vsak je moral namreč prispevati okrog 200 dukatov, ker je bilo treba popraviti raztrgane mreže, ladje in plačati ribiče, čeprav niso ničesar ulovili. Ker že dve leti trošimo ves naš denar brez dobička, menimo, da se nam ne izplača plačevati davka zastonj. V isti prošnji beremo naslednjo pripombo: Vrniti podpisanim, ker so navedeni razlogi nezadostni. Davek je bil dogovorjen in se ne nanaša na količino ulova. Vsakdo mora plačati dolg v osmih dneh, sicer bomo po njihovem izteku sodno postopali. V Trstu, dne 22. decembra 1764 za Cesarsko-kraljevo trgovsko intendanco g. Marino Voščila de Wiesienau T'a opomba je dokaz, da so v tistih letih reformo cesarice Marije Terezije že postrožile birokracijo, saj davkov niso morali plačevati le posamezniki, ampak tudi plemiči in cerkvene oblasti. Tudi Tržaška inten-darica je tako podpirala podjetniške pobude nove bur-žoazije, da bi od nje iztržila več davkov. Tako se je v Trstu pojavil italijanski trgovec Ciacomo Balletti, ki je hotel trdovratno in na vse načine organizirati lov tonov po malteškem in sicilskem zgledu ("tonnara all'uso cl i Malta e Sicilia"). Takšno fiksno lovišče so postavili vzhodno od Trsta za takratnimi lazareli pri Sv. Andreju, že leta 1764, saj se je borzni trgovec Giacomo Balletti pritožil oblastem, da ga neznanci stalno nadlegujejo, da mu režejo vrvi in mreže ter grozijo, da bodo vse uničili. Potožil je tudi, da lovišče ne more delovati, ker prihajajo iz Milj in Istre ladje, ki plujejo čez mreže. Tržaški lastniki lovišč so se namreč zbali namenov in konkurence trgovca Ballettija. Proti njegovi napravi, ki se je imenovala "Maccbina Balletti per la pešca ad uso di Sicilia", so se priložili celo na Dunaj in v pismu zatrdili, da bi škodovala mestnemu ribolovu, ker bi zaposlovala mnogo tujcev ter pobrala tako delo doma- činom. Ballett (ju pa je vseeno uspelo postaviti lovišče. Vsi so protestirali, ker je naprava motila plovbo, Trža-čani pa so večkrat porezali vrvi, s katerimi so bile zasidrane mreže. Lahko (rdimo, da so Ballettiju neprestano nagajali, in verjetno jim je uspelo doseči cilj, ker kasneje ne zasledimo več podatkov o delovanju lovišča takega fiksnega tipa.2 Da bi bilo bralcu jasno, kako je bil takrat čislan, pomemben in spektakulären lov na tone, velja omeniti, da je 29. avgusta 1790 takemu lovu v Sarkovljah prisostvoval gost plemiča Prandija, Ferdinand IV.. kralj dveh Sicilij. Po lovu so priredili praznični večer z raznimi prireditvami, med katerimi je bil tudi ples ribičev in deklet v slovenskih narodnih nošah. Na koncu praznika so prvi dobili 20 zlatih cekinov, druge pa 10 (Agapito, 1972). Nekateri novi lastniki toner se niso več hoteli neposredno ukvarjati z ribolovom tudi zaradi tega, ker je bila davčna uprava natančnejša in strožja. Ker ni bilo več mogoče iztržiti takih dobičkov kot nekdaj, so skušali oddajati v najem svoje ribolovne pravice. Na tak način niso tvegali ničesar, dobiček je bil zanesljiv, čeprav manjši. Najemniki so bili večkrat ribji trgovci. To ni bilo pogodu slovenskim ribičem, saj bi lovišča raje vzeli sami v najem. Jakob Sedmak in bratje ianez, Anton ter Mihael Košuta Iz Križa so 20. julija 1775 prosili Fržaški magistrat, naj ukaže plemenitašema Brandiju in Marchesettiju, da oddasta svoje trate v najem Križa-nom namesto tujcem, državljanom Beneške republike. Na tak način bi tonino prodajali v Trstu in ne na Beneškem, zaslužek pa bi ostajal avstrijskim državljanom. Križan: dodajajo, da nikjer na svetu nima tujec več pravic kot domačin in ko so ribiči na čakalnici ob obali. V nadi, da ponižni moji prošnji gotovo, in v najkrajšem času ustrežete. se Vam že v naprej zahvaljujem ter ostajam s spoštovanjem udani Oragolin Starec Prosek, 5 septembra 1911 Vsebina drugega pisma ¡e v skrajšanem prevodu naslednja: Nerodovitna kraška zemlja je prisilila prebivalca Baikovelj, Kontovela, Proseka in Križa, da so se odpravili na morje v iskanju dopolnilnega zaslužka. To-nolov, ki ga lahko imamo za zgodovinski ribolov Trsta, je bilo treba zato zaščititi z vrsto odlokov, ki so prepovedovali druge ribolove od 15. avgusta do 15. oktobra. Prosimo, da bi tudi letos izdali take odloke, ki bi bili učinkovitejši, če bi prej prišlo še do sestanka z zainteresiranimi. (Sledijo podpisi) Po izgradnji državne ceste, ki je povezovala Trst z Italijo, je postajal tonolov za kontovelske trate 2aradi vse večjega prometa, kopalcev in športnih čolnov čedalje bolj problematičen. Na kamnitih platformah, zgrajenih za časa Avstrije na barkovljanskem nabrežju za tonolov, so italijanske oblasti dale zgraditi celo občinska kopališča, danes imenovana "topolini". V kriških in nabrežinskih vodah pa se je odvijal še naprej normalno s presledkom v času druge svetovne vojne in postopnim upadanjem do leta 1954; od takrat so se toni le redkokdaj pojavljali in potem popolnoma izginili (Volpi i isjak, 1996). PRIPRAVA IN POTEK RIBOLOVA NA TONE Oboroževalna mreža trata V Slovenskem primorju je bila večja od vseh drugih mrež, ki so bile v rabi Dolga je bila približno 400-500 m in sojo rabili izključno za lov na tona. S sestavljena je bila iz dveh "parjedov" in iz osrednjega dela, ki je bil dolg nad 70 m. Vsak "parjed" je bil dolg 180 m, na koncu je bil visok 16, v sredini pa 20 m. Mrežno oko je biio razmeroma veliko: 100 mm. Srednji del je imel 50 mm velika očesa in je bi! na obeh koncih visok 20, v sredini pa 25 m. Spleten je bi: iz debelejših iri močnejših vrvi, ker je moral zdržati zefo velik pritisk, ko je bila jata ujeta. Sestavljen je bil iz dveh "šegunov" in iz enega "sekana". Sekan so često obnavljali, ker je bil najvažnejši del trate. Z njim so dejansko potegnili na obalo ves ulov. Mreža je bila simetrična. Ker so jo potegovali na obalo, je imela na koncih privezani "rješti", dve 35 m dolgi vivi. Na vrhnjem robu so bili "šurl" iz plutovine, na spodnjem pa svinčene uteži. Trata je bila iz konopljene vrvice. V glavnem so si ribiči čez zimo sami pletli tovrstne mreže ali pa so naročili to delo kaki starejši vaščanki. Mrežo so pred začetkom lova zelo skrbno položili na tonero. Ladja tonera Kot nam že ime pove, je ta tip ladje služil samo za lov na tone. Tonera je bila pravi Sadjarski unikat, saj ni navedena v nobeni od mnogih strokovnih knjig, ki obravnavajo razne vrste lesenih plovil. Ker jih je bilo malo in so bife v rabi samo na slovenski tržaški obali, so v širšem pomorskem okolju nepoznane. Tonera je bila rezultat stoletja dolgega izpopolnjevanja plovila, da bi ustrezalo osnovnim potrebam slovenskega tonolova. Te so bife: 1) velikost, ki bi omogočala prenos in hitro spuščanje okrog 500 kg težke mreže (mokra je tehtala tudi 800 kg); 2) prostor za šestčlansko posadko, ki so jo sestavljali tudi štirje veslači z dolgimi vesli; 3) zelo majhen ugrez, tako da bi plovilo lahko plulo do obale; 4) zaokrožena oblika, da bi se mreža ne zatikala; 5) odsotnost nepotrebnega krmita; 6) v sredini velik prostor za mrežo; 7) čim večje razmerje rned dolžino in širino, da bi bil vodni upor pri gibanju čim manjši in hitrost plovila čim večja. Slovenski ribiči, afi bolje rečeno gospodarji toner, so plovila naročali predvsem v piranskem škveru Almeriga Apollonia, ki se je nahajal na Rtiču sv. Bernardina (kjer je danes hotelski kompleks). Osnovni načrt so tam izpopolnili po želji naročnikov, da bi karseda ustrezal navedenim zahtevam. Žal se ni ohranil niti en načrt in Raztegnjena "tonera" s svojimi sestavnimi deli tik pred vleko na suho, ko je ton že obkrožen. Stretched out "tonera" net with its component parts just prior to being dragged ashore, when tuna have already been encircled. 41 ANNALES 14/'98 Pnino VOi n LISJAK: SLOVENSKO RIBIŠTVO V TRŽAŠKEM ZA 11VU - LOV M A TONE, 33-48 Položaj ribičev v toneri in njihove funkcije. Position ofthe fishermen in the "tonera" boat and (heir individual functions. niti en primer takega ploviia. Tu objavljena skica je narejena na podlagi obstoječih predvojnih fotografij to-nere in po ustnem izročilu. Vsekakor je jasno, da je bila ladja razmeroma zelo elegantna, zaokrožena, brez kobilice in krmila. Izdelana te bila iz jelovine, toda obe prečni cleski in stranski palubi so bile iz 5 cm debele in vsaj 20 cm široke hrastovine. Jamčiti so morale namreč, da bo kostrukcija brez palube in z veliko središčno odprtino, na dno katere je pritiskala teža mreže, dovolj trdna. Na rebrih dna je slonel premični pod. Premec in krma sta bila simetrična, na vsakem boku sta bili forkli z dvema uto-roma za 6 m dolgi vesli. Na premcu in na krmi sta bili približno 2 m dolgi palubi. Višina boka v središču je merila od 70 do 85 cm. Razmerje med dolžino in širino je bilo zelo dobro, okoli 1 : 5,75, kar je značilno za hitre ladje. Ribiči so veslali stoje. Stali so na palubi in stranski deski, samo predzadnji je sta! niže na podstavku, da bi imel kot zadnji veslač, "kapo", ki je dajal ukaze in krmaril, dober pregled. Zadnja tonera, ki so jo rabili v Križu, se je razlikovala od značilnih prejšnjih. Kupili so jo namreč rabljeno v Caorlah, ker skver v Piranu po vojni ni več gradil tokih plovil. Tonere so rabili samo za tonolov v poletnih mesecih, drugače so prezimovafe v štivanu, v sladkih vodah ob izviru Timave. Potek lova Lov je potekal na mestu, imenovanem "pošta". Slovenski ribiči namreč niso rekli, da gredo »lovit tone«, ampak da gredo "čakat tone", ker so toni v resnici sami prihajali Potrebno jih je bilo potrpežljivo čakati in ne zasledovati. Vsaka pošta je imela običajno tri t.i. "ka-lade". To so bile nekakšne steze, ki so segale od proda v morje do globine 8 m. Dno v kaladah je moralo biti čisto in brez ovir, da bi mreža med vleko lahko drsela. Kalade so skrbno pripravili pred začetkom sezone, ki je normalno trajala od 15. avgusta do 15. oktobra. Tudi do 100 m visoko na bregu je imela vsaka pošta tri iz-vklniške točke, imenovane "karune". Na karunah so sedeli kolnarji: na srednji kolnar srednjak, približno &00 m na vsako stran pa kolnarja krajnika. Ribiči namreč niso vnaprej vedeli, od kod bo prišla jata tonov. Če so toni prišli s soške strani, so rekli, da pridejo "od graše", in je zahodni krajnik zakričal dogovorjeno geslo. Če pa so prihajali z nasprotne, istrske strani, so rekli, da gredo "od magre", in je vzhodni krajnik zakričal svoje geslo. Ko se je jata, ki so jo ribiči nazivali "brgada", pomaknila vzdolž obale proti "kaladi", jo je opazil tudi kolnar srednjak in prevzel vodstvo lova. Krajnika sta stekla k morju, da bi pomagala pri lovu. Ladja tonera je morala biti vedno pripravljena. Funkcija vsakega ribiča na krovu je bila natančno določena. Ker je moralo biti obkroževanje sinhronizirano in hitro, je trajalo največ '10 minut. Prednja dva in zadnja dva ribiča sta bila veslača, srednja dva pa sta spuščala mrežo, ki je morala padati v morje hitro in brezhibno. Prednji je metal v morje del mreže s svinci, drugi pa del mreže s plutovino. Celotno moštvo je štelo devet ljudi (v starih časih tudi po enajst ali petnajst): trije so bili t.i. kolnarji, izvidniki, postavljeni visoko vrh skal, ki so čakati na prihod tonov in nato s kriki obveščali preostalih šest ribičev na ladji, kdaj in kako naj z mrežo obkrožijo jato. Ladja je čakala z eno mrežno vrvjo privezano na obalo in zasidrana na premcu. Mreža je bila skrbno zložena in veslači pripravljeni. Ob strani je bil še pomožni čoln, ščifa ali čupa. Vsak jasen dan, ko je bilo morje mirno, gladina pa presojna, je clevei ribičev čakalo na svojih mestih in prosilo Boga, da bi toni prišli. Napetost je bila seveda večja pri kolnarjih, ker so nosili vso odgovornost, da že od daleč in čimprej opazijo jato. Zato so morali biti vedno zelo budni. Ko je kolnar krajnik opazil, da se jata tonov približuje z desne strani, je zakričal geslo "Abauta! Abauta! Abauta degraša!" To je bil ukaz, naj na vso moč zaves I aj o ven od točke A proti točki B (glej skico 1) in spustijo mrežo, ki je bila na enem koncu privezana na kopnem. Ko se je jata tonov že toliko približala, da jo je videl kolnar srednjak, je dal ukaz, naj se ladja obrne pravokotno na desno (glej skico 2). Tonera se je po- ANNALES 14/'98 Bri;no VOLP! IISjAiC: SLOVENSKO RIBIŠTVO V TRŽAŠKEM ZALIVU LOV NA TONE, 35-48 1. 3 j,___ --- -2504«- - il P Iti 4. ¿V* \ ¿r ! Vi V i l ti Sfe/ce štirih faz obkroževanja jate tonov in vleke mreže na obalo. Sketches of the four phases of encircling schools of tuna and pulling (he net ashore. friakniia od točke B do točke C, da bi z mrežo zaprla zunanjo stran. Ker je v tem trenutku prevzel vodstvo kbliiar srednjak, sta oba k rajnika stekla k morju pomagat. Odgovornost kolnarja srednjaka je bila v tem trenutku velika, ker je mora! odločiti, kdaj zapreti jato. Ko so prišli prvi toni približno 50 m od mreže, ki jim je zapirala pot, je ukazal vesiačem, naj hitro zavijejo proti bregu od točke C do točke D in zaprejo jato (glej skico /S). Čez nekaj minut se je mreža že dotaknila obale, ljudje so prijeli vrvi in začeli vleči oba konca mreže, '"oni niso mogli več zbežali, ostali so popolnoma obkoljeni. Ko je prišla do obale, se je tonera postavila vzporedno z njo in ribiči na njej so pomagali držati mrežo na površju, da ne bi potonila pod silnim pritiskom tonov (glej skico 4). Glas, da je lov stekel, se je vedno hitro razkril po bregu do vasi, tako da je priteklo veliko vaščanov z velikim veseljem pomagat spravljati velike, po 20 kg težke ribe na suho in jih čistiti, saj je po stari navadi vsakdo dobi! za plačilo kos tona. Kriki, ki so jih uporabljali kolnarji za usmerjanje veslačev. so bili: ABAUTA - zavoslajte na odprto morje PREM AN DO - obrnite na levo ŠTEGANDO - obrnite na desno DAGEKAP - še malo naprej VOH - zaprite proti bregu ZA ZA - na vso moč, ribe so blizu TORBA - trata je prazna, ribe so zbežale Delitev ulova Ko je bil lov končan, toni pa očiščeni in prešteti, se je na produ začela delitev ulova. Tonji želodci, ki so jih spravili vse na en kup, so pričali o Številu ulovljenih rib. Vsak sedmi ton je šel tratnikom ter vsem prisotnim, ki so pomagali vfeči in čistiti. Če je bil ulov izredno obilen in je presegel 100 tonov, je šel ljudem vsak deseti ton. Dali ANNALES 14/' 98 Bruno VOLPI USIAK: SLOVENSKO RIBIŠTVO V TRŽAŠKEM ZALIVU - LOV NA TONE, J5-48 so jim tudi vsa jetra in srca. Samo tratnikom pa so šli glave in želodci, ki so bili najbolj cenjeni del tona, ker so bili okusni in jih je bilo mogoče soliti, sušiti ter hraniti čez zimo. Glave in želodce so si delili tratniki po vrstnem redu, ki je bil sorazmeren pomembnosti njihove funkcije v posadki, in sicer: I. kapo, li. kolnar srednjak, III. šurer, IV. provjer. V. kolnar krajnik, ki je prvi zagledal tone, VI. podpuopo, Vil. svinčar, VIII. drugi kolnar krajnik, IX. čupar. Ulovljene tone so takoj po morju prepeljali v glavno ribarnico v Trst, kjer so jih pregledali in jim pritrdili na rep značko, na kateri je bil vtisnjen datum predaje. Ko so tone prodali, so denar razdelili takole: 50% je šlo mreži in barki, to se pravi njunemu lastniku, 50% pa devetim tratnikom. Ob koncu sezone so tratniki dobili 10%, kapo pa 5% celotnega dohodka, ki so ga prinašale mreže in barka. Gospodarju mrež in barke je dejansko ostalo 35% letnega dohodka. Seveda je moral poskrbeti za vzdrževanje in popravilo mrež ter barke, ki jo je pozimi in v nesezonskem času imel privezano, skupaj z drugimi tonerami, v sladki vodi pri mlinu Sardoč ali pri "Stali" ob izviru Timave v 5tivanu. Nepremična mreža "pošta'' za tone Poleg omenjenega načina ribolova z obkroževalno mrežo so Slovenci lovili še z mrežo, ki so jo postavljali in imeli ponoči razprostrto pravokotno na obalo. Seveda je bil ulov skromnejši. Ta mreža se je razlikovala od že omenjene v tem, da je bila nepremična iri torej neobkroževalna. Imela ;e 180 mm velika očesa, da bi se tonova glava lahko zataknila vanja. Po nekdanjih ribiških merah je bila visoka 90 očes in dolga 500 očes, to se pravi približno 16 x 90 m. Na vrhu je imela velike kose plute, na dnu pa uteži, podolgovate kamne, ki so tehtali po približno 2 kg in so bili zavezani na "lac", t. j. na zanko, kot prikazuje skica. Mreža je imela na enem koncu 20-metrsko vrv, s katero ie bila pritrjena na skalo ob obali. Drugi konec se je zaokrožal v t i. "balg", polkrog, ki je skušal ribo zadržati ob mreži rta zunanji strani. V morje so pošto polagali zvečer, ob sončnem zatonu. Ribiči so ostajali zasidrani v čolnu med obalo in mrežo. V polurnih presledkih so pregledovali, če se je kaj ulovilo. Pazljivo so opazovali plute, in če so bile kje potopljene ali celo pod vodo, je to pomenilo, da su toni v mreži in da jih je treba odstraniti. To je trajalo ponavadi do 1 ure ponoči, saj so ribiči vedeli, da riba kasneje "ne hodi". Če je bilo vse normalno, sc v srednjem delu mreže ulovili od 10 do 20 tonov, ki so tehtali od 10 do 20 kg vsak. Stari nabrežinski ribiči še pomnijo izreden, nikdar več ponovljeni ulov, ko so potegnili iz pošte v enem večeru kar 52 tonov. Pošta za tone, položena v morje v pričakovanju tonov z devinske strani in detajl utežnih kamnov, privezanih na "lac". Tuna fishing post with the net, laid in the sea in the expectation of tuna coming from the direction of Devin (Duino), and a detail of stone sinkers tied to "latz". 44 ANNALES 14/' 98 Bruno VOLPIIISJAK: SLOVENSKO RIBIŠTVO V TRŽAŠKEM ZALIVU LOV NA TONE, 35-4» Tortera /e končala obkroževan/e in sc oddaljuje. The "tonera" boat bas finished its encircling proceduro and is now moving off. tëjïjfc..... ■p^fli SfiV., t j -í -fil f c * •» -m . Z - Potcgovalcem je priskočilo na pomoč veliko ljudi. The pullers are aided by a number of people. STATISTIČNI PODATKI Točnih statističnih podatkov o tonolovu ob tržaški slovenski obali v času Avstrije ni bilo mogoče najti, ker se vsi nanašajo na skupni ulov širših področij. Edinole v Pastrovičevem "Ribarskem priručniku za godinu 1913" je zabeleženo, da so leta 1911 ulovili v Nabrežini 1.200 kg, v Križu 4.000 kg in na Miramaru (Kontovel - Bar-kovlje) 1.150 kg tonov. Slovenski ribiči so tega leta ulovili torej 6.350 kg v skupni vrednosti 8 840 kron It tnnerc so ribiči podali potegovalcem Se drugo vrv. Fishermen passing the second rope to the pullers. Tonera se je postavila prečno, ribiči držijo plutovino zadnjega dela mreže. The "tonera" boat has placed itself transversally, and tbe fishermen are run v holding the cork of the rear end ofthe net. V arhivih italijanske Luške kapitanije so zabeleženi naslednji podatki: Leta 1926 ulovljenih skupno 776 rib, teža 6.930 kg, delovalo je 7 trat v Križu in 2 v Čedazu, ki so zaposlovale 100 stalnih in 100 pomožnih ribičev. Skupna vrednost ulova je znašala 69.300 lir. Za leto 1937 poznamo podatek, da je na obali od Čedaza do Nabrežine delovalo 9 trat s 100 ribiči. Cena tona je bila 450 lir za kvinlal, skupni bruto zaslužek pa je znašal 27.000 lir. V prvi polovici sezone leta 1935, ko je delovalo 9 trat in 110 ribičev, so ulovili tone naslednje velikosti: 5 tonov po 6 kg 104 tone po 10 kg 12 tonov 12 kg 7 po 15 kg 45 po ! 6 kg 18 po 20 kg 2 tona po 100 kg 5 tonov po 110 kg 1 ton 140 kg 45 ANNALES 14/' 98 Sfimo VOtPI LISJAK- Si.OVENSKO RIBIŠTVO V TRŽAŠKEM ZALIVU • lOV NA TOMi. 35-48 Smo pri koncu, morje kipi od silnih udarov ulovljenih tonov. The job is almost done, and the sea is seething with the mighty thumps of the caught tuna. Najstarejši posnetek tonolova pred prvo svetovno vojno. Tone so že vse potegnili iz morja. Ribiči nosijo dolge spodnje hlače, zavihane do kolen. The oldest photograph of tuna fishing before World War I. All the tuna have been pulled out of the sea. The fishermen are wearing long ¡ohns, rolled up to their knees. Dva tona sta zbežala, potem ko sta pretrgala mrežo. Ulovili so tudi 4 lice (Lichia avaia), ki so tehtale vsaka po 15 kg. Njihova srednja cena je bila 3,50 lir za kg. Pravo redkost je tistega ieta predstavljal ulov tonov, ki so tehtali nad 100 kg. Za tista leta dobimo še naslednje podatke {AST. CP, 317): 1934 ulovljenih 1935 1936 1937 1938 630 rib 462 920 300 260 4300 kg 4500 kg S 200 kg 6000 kg 1 800 kg 130 ribičev 120-"-110-"-100 20 -"- Tudi kronika skrbnega kriškega župnika Furlana nam iahko marsikaj pojasni (Arhiv župnije Sv. Križ, kronika župnika Furlana): Tonečistijo in preštevajo. The caught tuna are being cleaned and counted. Vleka zadnjega dela mreže, v kateri je še nekaj tonov. Pulling of the rear end of the net with some tuna still in it. "1925 prvi lov tonine 9. septembra: Šaverčeva barka je ulovila 40 rib, Devaneva 11. Srednja teža 11/12 kg. 1927 lov zelo reven. Vsi lastniki toner so imeli deficit z obzirom na velike stroške, ki jih imajo vsako leto za mreže. 1929 prvi tov 20. avgusta, cena 13,50 lirAg- Dva dni kasneje 6 lir/kg. 19. septembra ena sama tonera ulovila 324 tonov v Viru po 10-12 kg vsaki. Zaslužek 22.000 lir. 1931 ena tonera ulovila 99 tonov." Kot vidimo, sta sreča ali naključje igrala veliko vlogo. Zaradi njiju je ribič lahko res obogatel, in niso bili redki primeri, da je dober ulov odločal tudi o ženitvi, ker je prinesel v hišo dovolj denarja, da sta lahko zaročenca začela novo skupno življenje aS: da je hči dobila doto. Na žalost je začel tonolov po drugi svetovni vojni na slovenski tržaški obali postopoma upadati, ker so tone začeli loviti z velikimi, posebej za to grajenimi motornimi ladjami kar na odprtem morju. Zadnji obilen ulov tonov beležimo leta 1954, ko je Ivo Pertot-Gospodič iz Nabrežine zaprl s svojo trato jato B00 manjših rib na Rendeli pod Križem. Potem ko so začel: tonom prestrezati selitveno pot že na odprtem morju, se niso več. pojavili ma tržaški slovenski obali. Tako se je končala tisočletna tradicija naših ljudi. 46 ANNALES 14/' 98 Bruno VOL PI USjAk'; SLOVENSKO RiWÎTVO V TRŽAŠKEM ZALIVU - LOV NA TON F, JS-t» Ribolov je končan, ribiči pospravljajo mreže. V ozadju jc viden nabrežinski breg, kije ves obdelan. The fishing has come to an end, and (he fishermen are tidying up their nets. The entirely cultivated Nabrežina (Aurisina) slope is well seen in the background. Obilen ulov tonov kontovelskih ribičev pri Čedazu leta 1948. Af? abundant catch of tuna by the Kontovel (Con-tovello) fishermen near Čedaz in 1948. SLOVENE FISHERY IN THE GULF OF TRIESTE - TUNA FISHING Bruno VOLPI USfAK IT 34134 Trieste, Via Cownierciale, 178/1 SUMMARY The article, which is based on the archive research and oral tradition of the last Slovene fishermen, discusses the millennial presence of the Slovenes in ¡he Gulf of Trieste, with regard to the development of their fishing activities on the ethnic Slovene coast stretching between Trieste and the mouth of the Timava, with special emphasis on tuna fishing. The extensive historical part of the article deals with the development from feudalism, when the Trieste aristocrats and the Duino lords could boast with exclusive privileges, to the gradual affirmation bv Slovene fishermen as the main protagonists in this kind of fishing till its recent total cessation. The technical part of the text describes nets, vessels and the fishing system itself, which was due to various marine and orographies! conditions truly unique. The article is supplemented with the description or how the catch was shared and with some statistical data. The article is enriched with some still unpublished findings concerning Slovene tuna fishing after the abolition of feudal privileges in 1835. They originate from the Nabreiina (Aurisina) Parish chronicle written in the Bohori&ca alphabet, and from the diplomatic archive of the Trieste Municipal Library, where a very interesting chart of the coast and its appertaining fishing grounds of the first Sio'. ene owners of tuna boats and a plan for paved platforms for tuna fishing at Barkovlje (8areola) built during the Austrian rule were found. Key words: fishing, tuna fishing, history 47 ANNÁIES 14/'98 ......... " Bruna VCH.PI ÜSIAK: SLOVENSKO KIRlSTVO V TRŽAŠKEM MUVU - EOV NA TONE, M VÍRI iN LITERATURA: Corbanese, C. G. (1983): II Friuli, Trieste e l'lstria cJalia preistoria alia caduta del patríarcato di Aquiieia. l3o- Arhiv župnije Nabrežine. iogna, Del Bianco editore. Arhiv župnije Sv. Križ. Kronika župnika Furlana. Dvornik, F. (1956): The Slavs, early history and civi- A5T. IC - Državni arhiv v Trstu, zbirka Intendenza Com- lization. Boston, American Academy of Art and Sc.i- merciale. enees. AST. GM - Državni árhiv v Trstu, zbirka Governo marit- Krisch A. (1900): Die Fischerei im Adriatischen Meere. timo. Pula. AST. CP - Državni arhiv v Trstu, zbirka Capitanería di Volpi lisjak, B, (1995): Slovensko pomorsko ribištvo porto. skozi stoletja od Trsta do Timave. Trst, Mladika. Dipl. a. - Diplomatski arhiv Mestne knjižnjice v Trstu Volpi Lisjak, B. (1996): La spettacolare pesca del tonno (Archivio Diplomático. Biblioteca Cívica di Trieste). atfraveso i secoli nel golfo di Trieste Trst, Mladika. Basioli J. (1984): Ribarstvo na Jadranu. Zagreb. Volpi Lisjak, B. (1997): Čupa, čoln slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu. Ljubljana, Etnolog 7 (IVIIi). 48