SELITVENI TOKOVI osmo poglavje; RURALNO-URBANA STRUKTURA SELITEV deveto poglavje ; SELITVENA SELEKTIVNOST Avtor: Dr, Dolfe Vogelnik Priredil* Demografski inštitut - Raziskovalni center Ekonomske fakultete RCEF Univerze v Ljubljani Grafična obdelava kart ogramov; Biro za regionalno pro¬ storsko planiranje Izdal in založil; Biro za regionalno prostorsko planiranje Redakcija; Vinko Mlakar, dipl, oec., Biro za regionalno prostorsko planiranje Ljubljana, marca 1971 +• >i J i bb 3 k i 1 83634 VSEBINA Osmo po g lav j g { RURAINO-URBANA STRUKTURA SELITEV gtr£ 8.1. Pomen ruralno-urbane strukture selitvenih tokov 1 8.2. Točnost podatkov 3 8.3. Osnovni proporci. Splošni pregled 4 8,4» Značilnosti ruralno-urbanih struktur po nivojih 6 8,5« Velikost interregijskih ruralno-urbanih tokov 9 8,6, Glavne značilnosti prostorske usmerjenosti inter¬ regij skih ruralno-urbanih tokov 11 povz;etek osmega poglavja 14 The Rural-Urban Structure of Migrations (Summary) ■J£ * Osmo poglavje R U R A L N O - D E B A N A STRUKTURA SELITEV 8.1. POMEN RURALNO- URBAIIE STRUKTURE SELITVENIH TOKOV. METODA RAZČLE¬ NJEVANJA. Za razumevanje pomena in vloge, ki jo igrajo selitveni tokovi v gospodarskem in družbenem dogajanju,je osnovnega pomena, da odkrijemo njihov socialno-ekonomski značaj. Povsem drugo vlogo imajo tokovi, ki predstavljajo selitveno povezovanje velikih urbanih središč - drugo zopet tokovi, ki so nosilci procesa urbanizacije (tokovi vas-mesto); posebno mesto zavzemajo z druge strani tokovi, v katerih se pojavlja tendenca decentralizacije urbanega prebivalstva ter "beg" iz urbanizi¬ ranih predelov na njihove periferije ali celo nazaj na vas, kot imajo svojevrsten pomen selitve, ki se vrše v okviru podeželskega območja. Spoznavanje socialno-ekonomskega značaja selitvenih tokov, njihovega obsega, specifične dinamike, ki se v njih javlja, je poleg tega bist¬ venega pomena za čim bolj zanesljivo postavljanje hipotez o verjetnem bodočem razvoju migracij, kar predstavlja enega od najtežje rešljivih vprašanj prebivalstvenih projekcij. Razčlenitev selitvenih tokov po njihovi socialno-ekonomski strukturi, smo naslonili na socialno—ekonomski značaj priselitvenih in odselit- venih območij, med katerimi teko selitveni tokovi. Da bi dosegli čim večjo homogenost tokov posamezne socialno ekonomske kategorije, smo vzeli za izhodišče 1 matične okoliše kot osnovne migracijske prostorne enote. Matični okoliši predstavljajo svoječasne občine izza časov po¬ pisa prebivalstva 1953. leta. Njih je blizu 400 ter so zaradi svoje majhnosti dovolj homogene, Ker so se tudi meje matičnih okolišev v teku časa ponovno menjavale, smo morali matične okoliše za namene naše raziskave standardizirati, To je bilo potrebno tudi zaradi tega, ker smo se želeli nasloniti na petletna globalna razdobja 1959/63, da bi se na ta način čim bolj izgubili moteči vplivi slučajnih prehodnih faktorjev, ki se javljajo v posameznih letih. Standardni seznam in šifrant matičnih okolišev, ki je bil uporabljen v te namene, je podan v tabeli I tabelarnega Aneksa 4 "^ Vsak matični okoliš smo dodelili eni od treh osnovnih socialno-ekonomskih kategorij, na katere smo razčle¬ nili vse matične okoliše* to so ruralna, mešana (ruralno-urbana) ter +) glej 1. zvezek te raziskave - 2 - urbana kategorija. Kot urbane okoliše smo šteli tiste, na katerih območju se nahajajo naša večja urbana naselja odnosno sedeži občin; kot ruralno-urbani okoliši so bili vzeti okoliši z manjšimi urbani¬ ziranimi naselji na njihovem območju. Vsi ostali okoliši so veljali za ruralne okoliše. Za vsak okoliš je označeno v standardnem seznamu +) tabele I Aneksa , kateri kategoriji je bil prištet, v tabeli II Aneksa" 1- ' 1 pa so za vsak matični okoliš navedene glavne številčne karakteristike prebivalstva okoliša (celokupno število, urbani del in nekmetijski del). Na osnovi takšne razčlenitve matičnih okolišev je bil vsak od okoli 160 tisoč tokov, ki se pletejo med 400 okoliši, uvrščen v eno od devetih osnovnih ruralno-urbanih kategorij, ki se pojavijo pri vseh možnih kombinacijah ruralno-meSano-urbanega značaja odselitvenega in priselitvenega okoliša. Gre za naslednje kategorije selitvenih tokov; UU ali urbano-urbani tokovi, ki jih moremo nazvati tudi inten-urbani tokovi. Gre za tokove med dvema urbanima okolišema; MM tokovi, so tokovi med dvema mešanima, polurbanima okolišema; moramo jih nazvati krajše tudi inter-polurbane tokove; MIJ tokovi ali polurbano-urbani tokovi so tokovi med mešanimi in urba¬ nimi okoliši; kjer teče tok v meri mešani okoliš proti urbanemu; UM tokovi ali urbano-polurbani tokovi so tokovi, ki tečejo od urbanih okolišev k mešanim, polurbanim; RU in UR tokovi so ruralno-urbani odnosno urbano-ruralni tokovi, glede na to, ali je smer toka obrnjena od ruralno k urbanim, ali pa od urbanih k ruralnim okolišem; RM in MR so ruralno-polurbani odnosno polurbano-ruralni tokovi; po¬ vezujejo v eni ali drugi smeri ruralne in polurbane (mešane) oko¬ liše; RR ali tokovi med ruralnimi okoliši. Moremo jih nazvati tudi inten- ruralne tokove. Takšna razčlenitev je bila napravljena za vsako od petih let razdobja 1959/63 posebej. Na koncu so bile seštete za vsak tok letne frekvence glej 1.zvezek te raziskave - 3 - ter dobljeni petletni totali. Glede na to, da je vseboval vsak tok tudi oznako občine ter regije izvornega ter namembnega okoliša, je bilo mogoče tokove konsolidirati v občinske in regijske preglede ter na koncu priti do globalnega pregleda za vso Slovenijo, Spredaj naštetih devet kategorij tokov lahko združimo v sledeče ‘šti¬ ri večje, konsolidirane kategorije* I. INTERTJRBANI TOKOVI, kamor bomo šteli tokove tipa UU, . II. RURAINCMJRBANI TOKOVI, Id so z vidika procesa urbanizacije naj¬ pomembnejši, ker se preko njih realizira migracijski proces ur¬ banizacije, K njim bomo šteli tako RU tokove, pa tudi RM ter MU tokove, ki predstavljajo v nekem smislu vmesne postaje, v katerih se realizira celotni končni tok RU. III. URBANO-RURAENT TOKOVI, ki predstavljajo obratni proces, to je dezurbanizacijo, zapuščanje urbanih ali polurbanih naselij ter vračanje iz urbanih ali neposredno v ruralna, ali pa iz urbanih v polurbana naselja, odnosno iz teh v ruralna naselja. Zato bomo k tej skupini šteli tokove tipa UR, UM ter MR, IV. Na koncu še INTERRURAINI TOKOVT, to so tokovi med ruralnimi naselji. Seveda se tudi v njih lahko krijejo začetni procesi urbanizacije, v kolikor gre za selitev iz zelo malih ruralnih naselij v večja. Vendar te selitve v vsakem primeru krožijo na nivoju ruralnih naselij. Med njimi je dobršen del vsekakor tudi tkzv, poročnih migracij, kolikor se te odvijajo na deželi med posameznimi ruralnimi naselji. 8.2. TOČNOST PODATKOV. Pri obdelavi po naseljih ter razčlenjevanju po ruralno-urbanih strukturah, ko je bilo potrebno tokove po naseljih najprej združevati v tokove po matičnih okoliših, ter vsak tale tok prirediti eni od ruralio-urbanih kategorij, so se odkrivale različne nekonsistentnosti, ki smo jih sproti korigirali, kolikor je bilo to - 4 - možno, ali pa smo - če bi korektura izgledala v osnovi samovoljna, logično ne dovolj utemeljena - podatek raje izpustili. Tako je prišlo do izpada za, približno 8 odstotkov v celokupnem obsegu selitev^ Pod predpostavko, da podatki, ki so se izkazali kot nekonsistentni in ki smo jih na koncu izpustili, ne pripada.jo pretežno prav dolo¬ čeni nivojevski ali ruralno-urbani kategoriji, so podatki tega po¬ glavja, ki znašajo v globalu 321,6 tisoč odnosno na leto 63,6 tisoč, po svoji strukturi točnejši. Ni bilo mogoče ugotoviti zanesljivo, ali je pri izvršenih korekturah in izpuščanju prišlo do večje pristranosti. Če jemljemo gornje strukture kot izhodišče nadaljnje analize, moramo biti pri tem zelo previdni, da ne bi razglašali manjših razlik med proporci za signifikantne. 8,3, OSNOVNI PROPORCI. SPLOŠNI PREGLED. V spodnjem pregledu so ruralno- urbani tokovi razvrščeni po padajočem obsegu frekvenc selitev ( v ti¬ sočih ‘seli vcev) ter poleg vsake frekvence pripisana odstotna struktura frekvenc♦ + ' Vsota vseh notranjeslovenskih selitev za opazovano petletno razdobje 1959/63 je znašala po razčlenitvi na ruralno-urbane kategorije 321.634 priselitev odnosno odselitev (v okviru kategorije notranj eslovenskih selitvenih tokov so seveda priselitve vselej enake odselitvam), kar da letni povpreček 64,327. V prvem poglavju pa smo ugotovili, da znašajo celokupne selitve 826.269, Če odbijemo od celokupnih selitev medrepubliš¬ ke in tuje priselitve ter odselitve, pridemo do 69.923 notranjeslovenskih selitev, kateri iznos je za približno 8 odstotkov večji od zgoraj nave¬ denega , SHEMATSKI PRIKAZ RURALNO-URBANIH TOKOV SR SLOVENIJE O 'l 1959/63 U: urbano območje M: mešano, ruralno-urbano območje R: ruralno območje R R » - 5 - UGOTOVITEV« (gl« sl„ 8,1.) Zdaleka najpomembnejšo ruralno-urbano kategorijo predstavljajo int erurbani tokovi, ne pa, kot bi morda pričakovali, ruralno-urban: tokovi. Interurbani to¬ kovi zajemajo okoli 40 % vseh selivcev. Srednjeletna frekvenca int e rurbanh selite 1 , znaša okoli 25 tisoč, Sele na drugem mestu in občutno manjši po obsegu od interurbanih so ruralno-urbani tokovi« Ruralno-urbani tokovi so tipičen in najbolj izrazit nosilec prostorskega procesa urbanizacije. V pe¬ tih letih 1959/63 se je preselilo iz ruralnih v urbane okoliše skupaj 56,5 tisoč oseb ali na leto malo manj od 12 tisoč. Če prištejemo tem frekvencam še frekvence tokov tipa MU (selitve iz urbaniziranih vasi odnosno malih urbaniziranih krajev v večja urbana središča) in tipa RM (selitve iz ruralnih v mala urbani¬ zirana naselja), ki spadata po svoji ruralno-urbani funkciji h kategoriji RU tokov, pridemo do globala 89,4 tisoč, ali na leto blizu 20 tisoč (13 tisoč) selivcev vas-mesto. Relativno šibkost ruralno-urbanih tokov si moramo razlagati v dokajšnji meri s specifičnostjo našega procesa urbanizacije, ki poteka v veliki meri v okviru podeželja, ter se v svoji začetni etapi sploh ne sproži selitvenih tokov, ampak se izraža v d n e v n i migraciji delovne sile. v bližnja in¬ dustrializirana središča ter v socialno - ekonom¬ ski transformaciji kmeta v kmeta-delav- c a. Na tretjem mestu se pojavljajo int er - ruralni tokovi, ki jim moremo priključiti še sorodne tokove tipa MM, K inter- ruralnim tokovom spadajo tkzv. poročene selitve, v kolikor se vrše v krogu vasi, pravtako pa tudi del lokalno-urbanizacijskih tokov. Če se namreč kmečka delovna sila celi v manjša, lokalna središča, ki pa še niso toliko narasla, ua bi jih tudi formalno šteli k polurbanim (mešanim) ali pa urbanim, se kažejo takšne se¬ litve navzven kot interruralne selitve. Na četrtem mestu po velikosti so urbano - ruralni tokovi, h katerim moremo šteti v širšem smislu tudi tokove tipa UM in MR« Do njih more priti pod raznimi okoliščinami. Sem spa¬ dajo selitve iz naših večjih urbanih centrov na periferijo, v na¬ selja, ki formalno ne spadajo k mestom, a so v največji njihovi bližini. Takšnega značaja so n.pr. vsaj deloma selitve iz občin Ljubijana-Center ter Maribor-Center, ki obe kažeta v opazovalnem razdobju 1959/63 negativen selitveni saldo. Dalje spro¬ žijo te vrste selitev procesi prostorske decentralizacije gospo¬ darskih organizacij, Delovna sila se seli iz večjih urbanih cen¬ trov v manjša, formalno še ruralna naselja, kjer pa so se nasta¬ nile nove kapacitete, ki privabljajo delovno silo k sebi. De- zurbanizacij ski selitveni procesi pa so lahko tudi izraz viškov delovne sile, ki se je koncentrirala v večjih urbanih naseljih, a je postala tam nepotrebna ter se vrača na deželo. Selitveni procesi mesto-vas se morejo pojavljati tudi v primerih, kjer se upokojene osebe žele nastaniti v zatišju neurbanega ali polurbanega naselja. Na koncu je treba opozoriti, da se za urbano-ruralnimi tokovi morejo kriti tudi tendence urbanizacije, kot to na prvi pogled nenavadno izgloda. Kasneje bomo videli, da se pretežni del ruralno-urbanih tokov usmerja od perifernih urbanih regijskih središč k ruralnemu zaledju centralne ljubljanske regije, Prav zelo je verjetno, da gre tu dejansko v osnovi za proces urbanizacije velike ljubljanske regije, gledane kot celota. Ljubljanska urbana aglomeracija je tako močna, da privablja v svoje širšo gravitacijsko območje delovno silo perifernih regijskih urbanih središč. 8.4, ZNAČILNOSTI RURALNO-URBANIH STRUKTUR PO NIVOJIH. V tabeli 8.1. so frekvence ruralno-urbanih kategorij razčlenjene po nivojih. Vse notranjeslovenske selitve so razdeljene na interkrajevne, interobčin- ske in interregijske. Poleg absolutnih frekvenc so izračunane tudi vertikalne in horizontalne odstotne strukture, kar bo olajšalo ugo¬ tovitev značilnosti, ki se kažejo na posameznih nivojih. - 7 - Tabela 8.1 URBANO-RURAINA RAZČLENITEV NOTRANJESLOVENSKIH SELITVENIH TOKOV. PO NIVOJIH« Petletni globali 1959/63 Kategorija V s e Inter- Inter- mtei^- UGOTOVITEV: 1) UU tokovi so po svojem obsega na prvem mestu ne le pri glo¬ balnem opazovanju, ampak tudi v okviru vsakega nivoja, vendar v razliSni meri. Dočim se proporc UU selitev pri interkrajevnih (lokalnih) selitvah giblje na slovenskem povpreoku (okoli 38 c / 0 ), je ta proporc pri interobeinskih selitvah občutno višji (50 %), pri interregijskih selitvah pa občutno nižji (29 %). Ker je med¬ krajevnih selitve, absolutno vzeto, dosti več od selitev na osta¬ lih dveh nivojih, so absolutne frekvence UU tokov pri interkra- jevnih selitvah v glavnem na isti višini kot absolutne frekvence interobčinskih UU tokov, dočim so absolutne frekvence interregij¬ skih UU tokov primeroma nizke (skoraj za polovico nižje). To so vidi razločno tudi iz horizontalne odstotne strukture UU tokov. Relativna šibkost interregijskih UU tokov se pojasnjuje s tem, da gre za selitve na primeroma daljših distancah - poznana je splošna empirična pravilnost, da frekvence selitev pojemajo s selitveno razdaljo. Po isti logiki bi pričakovali dosti močnejšo udeležbo inter- lcrajevnih UU selitev naprarn interobčinskim. Razlika je vendar zelo majhna. Treba si je vendar priklicati v spomin, da je splošna, stopnja urbanizacije prebivalstva pri nas zelo nizka, ker imamo primeroma le zelo redko po več urbanih naselij v eni občini,zato tudi ni možno, da bi bile interurbane selitve zno¬ traj občin posebno številne. Nekatere občine imajo sploh samo eno urbano naselje, tako da v takšnih primerih interurbanih interkrajevnih selitev sploh ne more biti. 2) RU tokovi so ohranili pri vseh nivojih nesporno drugo mesto, tudi- pri njih je proporc interkrajevnih (lokalnih) selitev v bližini slovenskega povprečka, dočim je pri ostalih dveh ni¬ vojih situacij;-, prav zaobrnjena naprarn oni, ki smo jo našli pri UU tokovih- interregijoki RU tokovi so relativno dosti močneje zastopani, interobčinski pa šibkej e od povprečne vseslovenske vrednosti. Pri takšnih opazovanih relacijah lahko ugotovimo predvsem dve značilnosti; a. Regijski nivo se javlja kot številčno najmočnejši nosilec ruralno-urbane koncentracije prebivalstva, posebej še, če k RU tokovom prištejemo še tem tokovom funkcionalno sorodne tokove RM in MU, b, . Poudarjen^., je pomembna vloga interkrajevnih (lokalnih) se¬ litev pri oblikovanju ruralno-urbanih tokov, in s tem pri oblikovanju tkzv, lokalne urbanizacije, to se pravi urbani¬ zacije, ki se napaja izključno iz lokalnih notranjeobčinskih virov. Takšna posebnost se ujema z našo splošno predstavo o specifičnosti našega procesa urbanizacije, ki poteka, kot smo zgoraj poudarili, v svoji prvi fazi sploh v prikriti obliki dnevne migracije, v svoji drugi fazi pa na kratke distance interlcrajevne koncentracije prebivalstva. - 9 - 3) Vseslovenski proporc interruralnih selitev (12,8 % odnos¬ no če mu priključimo še IM tokove 17,1 %) je povsem ne- reprezentativen z vidika nivojevske strukture. Inter-ruralno selitveni tokovi so osnovne, značilnost medkrajevnih selitev, kjer je njihov proporc še enkrat višji od proporcev, ki jih kažejo selitveni tokovi na občinskem in regijskem nivoju. Interruralne selitve se odvijajo pretežno na manjših raz¬ daljah v okviru občin. Nedvomno se v njih skrivajo tudi procesi lokalne urbanizacijo v primerih selitev iz manjših naselij v večja, nastajajoča industrijska naselja, ki se pa še niso v tej meri razvila, da bi jih prišteli k urbanim na¬ šel j em. 4) Ge so interruralni tokovi prvenstvena domena interkrajevnega nivoja, je treba poudariti, da so urbano-ruralni tokovi pr¬ venstvena domena interregijskega nivoja. Kot je bil vseslo¬ venski proporc interruralnih tokov nereprezentativen z ni¬ vojskega vidika, velja isto tudi za vseslovenski proporc ob¬ sega urbano-ruralnih selitev. Proporc urbano-ruralnih selitev (s priključenimi sorodnimi UM in MR tokovi) znaša na inter- regijskem nivoju 23 % t na interobčinskem oziroma interkrajev- nem pa samo 14,7 odnosno 13,4 %. 8.5 VEHKOST INTEREGIJSKEH RURAINO-URBANIH TOKOV. Če se zaradi izred¬ ne številnosti ruralno-urbanih tokov na interkrajevnem in interobčin- skem nivoju omejimo, kot smo to storili v četrtem poglavju, na inger- regijske tokove, potem nam daje tabela 8.2 splošni pregled o velikosti interregijskih tokov po posameznih ruralno-urbanih kategorijah. Predvsem lahko ugotovimo, da so tokovi med polurbanimi okoliši (MM tokovi) skoraj brez izjeme zelo šibki. Malo preje smo videli, da je tudi sicer celo¬ kupen obseg teh tokov majhen, saj znese število migrantov teh tokov komaj 4,3 % vseh interregijskih migrantov. Splošno oznako šibkih tokov zaslužijo tudi tokovi tipa RM in MR; 90 odstotkov vseh tokov te kategorije spada k najnižji velikostni ka¬ tegoriji tokov (0-49 migrantov). Med nasplošno šibke tokove je treba prišteti končno tudi tokove tipa UM in MU: od njihovega celokupnega števila jih 80 %-odpade na najnižjo velikostno kategorijo in 10 $ na takoj naslednjo, drugo po vrsti najnižjo kategorijo (50-99 migrantov). Iz tega sledi kot splošna ugotovitev, da so tokovi med polurbanimi okoliši, pa tudi tisti, ki izvirajo is polurbanih okolišev, ali se vanje stekajo, po obsegu šibki, mnogi od njih povsem neznatni. V luči naknadno dobljenih rezultatov ni imelo pravega smisla izdvajati tkzv. pol-urbane okoliše iz mase ruralnih okolišev. V selitvenem pogledu - 10 - Tabela 8.2 FREKVENČNE DISTRIBUCIJE INTERREGIJSKIH MIGRACIJSKIH TOKOV SR SLOVENIJE V RAZDOBJU 1959/63 PO OBSEGU ( ŠTEVILU MTG- RANTOV) HI PO RURALNO-URBANI KATEGORIZACIJI število tokov po vrsti kategorije (število se ponašajo v osnovi kot ruralna naselje, pa bi jih mogli pustiti neizdeferencirane v masi ruralnih okolišev. Seveda tega nismo vedeli vnaprej; poleg tega pa tudi ugotovitev, da se pol-urbani okoliši ponašajo v selit - enem pogledu v bistvu kot ruralni oko¬ liši, ni brez pomena. Pa nasprotnem koncu z vidika velikosti stoje interurbani tokovi (UU tokovi), Samo 43 % teh tokov pripada kategoriji zelo šibkih tokov, in okroglo 10 % je med njimi srednjemocnih in močnih tokov (če šte¬ jemo med srednjemocne tokove tiste, katerih obseg se giblje med 500 in 1000, med močne pa tiste, ki po obsegu štejejo po 1000 in več migrantov). Tesno ob njih stoje po velikostnem redu ruralno-urbani tokovij odstotek šibkih tokov med njimi je sicer višji kot pri kate¬ goriji interurbanih tokov, zato pa z druge strani tudi močnejši od¬ stotek zelo močnih tokov (teh je kar sedem). UGOTOVITEV, Tokovi med polurbanimi okoliši pa tudi tokovi, ki izvirajoiz polurbanih okolišev, ali pa se stekajo vanje, spar- dajo po svoji ogromni večini med naj šibkejše tokove. Ruralno- urbani (mešani) okoliši se ponašajo v selitvenem pogledu bist- • veno enako kot ruralni okoliši. Interurbani tokovi in pa ruralno—urbani tokovi so relativno naj¬ močnejši po obsegu. 8,6 GLAVNE ZNAČIINOSTI B10ST0RSKE USMERJENOSTI DITERREGIJSKIH RURAL- NO-URBANIH TOKOV. V grafikonih 8.2 do 8.5 je podan kartogramski pri¬ kaz smeri najpomembnejših tokov v okviru vsake ruralno-urbane kate¬ gorijo« Ne da bi se spuščali v podrobno analizo številčnih rezultatov, želimo poudariti nekaj značilnosti, ki stopajo najbolj vidno do iz- raza, pri čemer se bomo držali širše kategorizacije na štiri velike skupine. Grafikoni so risani na podlagi povprečnih letnih se¬ litev v razdobju 1959/63, UGOTOVITVE I. Interurbani tokovi Mreža interurbanih selitvenih tokov je najmočnejša in najgostejša (gl, sl, 8,2). Med vsemi izstopa ljubljansko urbano središče, ki priteguje izredno močne interurbane tokove iz Kranja, Kopra, No¬ vega mesta in Celja, aočim je povezana z’ostalimi,oddaljenejšimi 'urbanimi središči šibkeje. 12 - Druga pomembna interurbana selitvena vozlišča so Kranj. Koper Celje in Maribor, Posebna značilnost interurbanih selitvenih tokov, ki jo jasno razodeva tokovni kartogram, je ob.ojestranost teh tokov, ki se kaže domala brez izjeme pri vseh primerih* vsakemu interurbaneiau selitvenemu toku med dvema urbanima centroma od¬ govarja recipločni tok v obratni smeri, pri čemer je po obsegu močnejši tok od obeh po pravilu tisti, ki je usmerjen od šib¬ kejšega k pomembnejšemu urbanemu središču. Kot nadaljno značilnost je omeniti, da so interurbani selitveni tokovi usmerjeni domala vsi od obodno ležečih urbanih središč k onim, ki so razporejeni na magistralni osi Maribor-Celje-Ljub¬ ljana (Kranj)-Koper, Interurbanih selitvenih tokov, ki bi pove¬ zovala obodno ležeča urbana središča (Koper-Kočevje-Novomesto- Brežice-Murska Sobota-Ravne-Jesenice-Nova Gorica), praktično ni, II. Ruralno - urbani tokovi K tej (drugi po pomembnosti) kategoriji selitvenih tokov spadajo predvsem tokovi tipa R-U pa tudi tokovi tipov R-M in M-U (glej sl, 8,3 a do c). Med vsemi temi tokovi se jasno očrtava njihova glavna usmerje¬ nost; ruralna območja regij teže prvenstveno k ljubljanskemu urbanemu središču kot piin r . memu stelcališču agrarne delovne sile. Kot sekundarno ruralno-urbano stekališče se javlja, mari¬ borsko, kot terciarna pa vsa ostala z izjemo urbanih središč regij Murske Sobote, Brežic, Novega mesta in Postojne, ki pri¬ tegujejo agrarno prebivalstvo le znotraj lastne regije, niso pa dovolj ekonomsko močna, da bi privabljala agrarno delovno silo iz drugih regij. III, Urbano - rural ni tokovi V tej kategoriji selitvenih tokov, ki jim je prišteti poleg selitev tipa U-R, še selitve tipa M-R (ki so v našem primeru brezpomembne) in tipa U-M (glej sl* 8.4 a in b), se-krijeta dve po svojem značaju nasprotni tendenci. Pri prvi gre za procese dezurbanizacije, to je za priselje¬ vanja iz urbanih naselij v ruralna. Vzroki morejo biti raz¬ lični* prenaseljenost nekih urbanih središč in "beg nazaj na deželo"* prostoi-ska decentralizacija ekonomskih in drugih druž¬ benih dejavnostij pa tudi vračanje delovne sile, ki se je zgrni¬ la iščoč zaposlitve v urbana središča, nazaj na deželo, od koder je prišla (ker v prenaseljenem urbanem središču ni našla pri¬ merne možnosti zaposlitve in bivanja). Pri drugi gre za prikrito obliko urbanizacije* prebivalstvo se doseljuj e iz manjših urbanih središč v ruralno zaledje večjih. 250 . in več 100 150 100 INTERRURALNI SELITVENI TOKOVI MED REGIJAMI SR SLOVENIJE Povprečne letne vrednosti razdobja 1959/63 - 13 - Menimo, da prevladuje pri nas drugoomenj ena tendenca, saj so glavni tokovi tega tipa usmerjeni zvezdnato v največji meri proti ljubljan¬ skemu ruralnemu zaledju, pa tudi celjskemu, mariborskemu, trbovlj- skerau, ravenskemu ter v šibkejši meri še proti nekaterim drugim. Slična tendenca se javlja tudi pri selitvenem tipu u-M, dočim so selitveni tokovi tipa M--R povsem neznatni, IV. Inter ruralni tokovi Tudi pri tej kategoriji selitvenih tokov se prepletata dve ten¬ denci. Pri prvi gre za: resnično interruralno migracijo, katere neposred¬ ni povod so pogosto poroke med ženini in nevestami iz različnih vasi (ležečih v različnih matičnih okoliših). Pri drugi pa gre zoper za prikrito ruralno-urbano selitev, to je za preselitev iz ruralnih naselij v ruralno zaledje večjih urbanih aglomeracij, ali pa v ruralna naselja, ki so šele na začetku procesa urbani¬ zacije, Dejstvo, da so glavna žarišča interruralnih tokov pri nas ruralna območja Ljubljane, Celja, Maribora, pa tudi Kranja, Novo Gorice in Kopra, kaže na to, da gre verjetno pri precejšnjem delu interruralnih tokov v resnici za procese urbanizacije. povzetek osmega poglavja RURAINO-URBARA STRUKTURA SELITEV 1. Za oaiovo analize ruralno-urbane strukture selitev je bila vzeta razčlenitev celokupnega teritorija Slovenije na 400 matičnih oko¬ lišev (bivših občin iz leta 1953) ter njihovo grupiranje na tri velike kategorije; na urbane (U urban), na mešane (M. mixed, urbano-ruralne), ter na ruralne (R.rural), glede na to, ali se nahaja na območju določenega matičnega okoliša eno ali več večjih urbanih naselij, eno ali več manjših urbanih naselij, odnosno, ali se ne nahaja nobeno urbano naselje), 2, Vseh 400 x 400 selitvenih tokov, ki se pletejo med matičnimi oko¬ liši, je bilo mogoče na ta način grupirati na sedem urbano-ruralnih kategorij, in sicer; UU; interurbani tokovi* MM: inten-mešani tokovi; MU in UM; mešano- urbani ter urbano-mešani tokovi* RU in UR* ruralno-urbani in urbano- ruralni tokovi* RM in MR; ruralno-mešani in mešano ruralni tokovi; RR; interruralni tokovi. 3, Raziskava je pokazala sledeče osnovne odstotne proporce gornjih kategorij selitvenih tokov (glej tudi sl, 8,1) UU 38,4 MM 4,3 RU 17,6 RM 3,9 RR 12,8 UM 3,9 UR 9,7 MR 3,1 MU 6,3 Skupaj 100,0 Zdaleka najpomembnejšo kategorijo predstavljajo int erurbani tokovi, ne pa, kot bi morda pričakovali, ruralno-urbani tokovi. Šele na drugem mestu in občutno manjši, po obsegu od interuralnih so ruralno - urbani tokovi. Ruralno-urbani tokovi so tipičen in najbolj izrazit nosilec prostorskega procesa urbanizacijo. Če prištejemo tem proporcem še odstotke tokov tipa MU in RM, ki po svoji funkciji spadata v isto širšo kategorijo ruralno-urbanega - 15 - selitvenega procesa, pridemo do celotnega relativnega obsega blizu 28 %. kar je še vedno za 10 % manj od obsega interruralnih tokov. Relativno šibkost ruralno-urbanih tokov si moremo razla¬ gati v dokajšnji neri s specifičnostjo našega procesa urbaniza¬ cije, Id. poteka v veliki meri v okviru podeželja ter v svoji začetni etapi sploh ne sproži stalnih selitvenih tokov, ampak se izraža v občutni dnevni migraciji delovne sile v bližnja industrializirana središča ter v socialno¬ ekonomski transformaciji kmeta v amfibijo kmeta - delavca. Ra tretjem mestu se pojavljajo int e rruralni tokovi, ki jim moremo priključiti smiselno še sorodne tokove tipa tli, K interruralnim tokovom doprinesejo tkzv, poročne selitve, v koli¬ kor se vrše med dvema različnima matičnima okolišema, prav tako pa tudi del lokalnih urbanizacijskih selitev. Če se namreč kmečka delovna sila seli v manjša, lokalna središča, ki pa še niso toliko narasla, da bi jih tudi formalno šteli k "mešanim" ali pa "urbanim" naseljem, se kažejo takšne selitve kot interruralne selitve. Ra četrtem mestu so po velikosti urbano - r u r al n i to¬ kovi, h katerim moremo šteti v širšem smislu tudi tokove tipa UM in MR. Do njih more priti pod raznimi okoliščinami. Sem spadajo odselitve iz naših večjih urbanih centrov v ruralna naselja peri¬ ferije; pa tudi selitve, ki so v zvezi s teritorialno decentraliza¬ cijo gospodarstva. Dezurbanizacijski selitveni procesi so lahko tudi izraz in posledica viškov delovne sile v večjih urbanih na¬ seljih, ki je postala tam nepotrebna nezaposlena ter se vrača na deželo. Končno se morejo pojavljati selitveni procesi mesto-vas tudi v primerih", kjer se upokojene osebe žele nastaniti v zatišju neurbanega ali polurbanega (mešanega) okolja, 4. Podrobneje sedali žira j o nekatere specifičnosti, ki se kažejo v urbano-ruralni strukturi selitev na različnih selitvenih nivojih in posebnosti v interregijski usmerjenosti posameznih tipov rural¬ no- urbanih. tokov. Ohc.pt er VIII The Rural-Urban Structure of Migrations (Summary) 1, The basi s for the analysis of the rural-urban structure of migrati- ons v/as provided by the aivision of the t'erratory of the Socialist Republic of Slovenia into four hundred registration districts (v/hich correspond to the. former administrative divisions - communes, as they were delineated in 1953), and by the classification of those mit s into three broad categori.es* urban (U), mixed (M) and rural (R) with regard to withether there were, in a particular unit, one or more larger urban settlements viz. one or more smaller urban sett- lements viz. no urban settlements. 2, Ali 400 by 400 migration flovrs between registration districts were then grouped into seven types of rural-urban migrations vrith regard to the categories of the origin and destination districts i.e.* in— ten-urban (UU), inter-mixed (IM, mixed-urban and urban-mixed (MU and UM), rural-urban and urban-rural (RU and UR), rural-mixed and mixed- rural (RMand MR) and, finally, inter-rural (RR). 3, The analysis lias shovn that the particular types of migration flov/s were represented in the total by the follov/ing shares; By far the most important are, therefore, the inter*-urban migra¬ tion flov/s and not, as possibly anticipated, the rural-urban flov/s. Second, bat considerably less strong than the interaurban flov/s, are the rural-urban migration flows, The se flov/s are the most important agents of the spatial process oi urbanization, If the shares for the MU and Eli typec. of migration flovvs, v/hich belong to the same broad type of the rural-urban migration process, are addod to the share for RU flov/s, the joint percentage rises to 28 % which is stili some 10 % less than the share for inter-urban flov/s. The, fact that the rural-urban flows are relatively weak can be explained to a considerable degree by the specific characteristics of the pro¬ cess of urbanization in Slovenia. This process takes plače to a large extent v/ithin predominantly rural areas and does not trigger off ,* in the very beginning, permanent transfer of population but is rather manifested in wide spread commutationof rural laboura force to nearV industrial centres and in the socioeconomic trans- formation of pure peasants into "amphibian" vvorker-peasants, The third largest type of migration flows are the i n t er - ru¬ ral flov/s, to v/hich the related MM flov/s can also be added vdth, good justification, A considerable proportion of inter-rural flov/s consists of migrations because of marriage (in the čase when one of the partners moves into another registration district). Some of these migrations may, hov/ever, also represent local urbanization, Since ali migration of peasants to small local centers, vvhich are nat of such size to qualify district where they are located the as "urban" or "mixed", are here olso referred to as inten-rural migrati¬ ons. The fourth type of migrations-flov/s in order of magnitudo is,repre¬ sent e d by urban - rural flov/s, to v/hich the migration flov/s of the UM an MR types may also be added if a broader outlooic is adopted, The migration flov/s of these broad group take plače under various conditions. First, the migrations from larger urban centers to the rural-urban fringe zones are of this type. Second, migrations v/hich follovv spatial decentralization of economic activities, Such migration process of de-urbanization can be also an expression and a consequence of the surplusses of labour-force in larger'leban settlements v/hich haa become redundant and have retumed back to 3 the countrysi.de, Pinally, the urban-rural and associated migration processes also talce plače if-retired people feel desire to settle in quiet non-urban or seni-urban (’'mixed") environment. 4, Some specific features, v/hich are manifested in the rural-urban structure of migration flov/s at separate migration levels and some peculiar characteristics of the inter-reginal directions of particular types of rural-urban migration flows, are analysed more in detail in the Sloven tex± of the Report, Deveto poglavje SELITVENA SELEKTIVNOST VSEBINA Stran Deveto poglavje* "Selitvena selektivnost" 9.1 Pojem in metoda 1 9.2 Vili selektivnosti 2 9.3 Selektivnost po starosti 2 Slika 9.1 Legenda k sliki 9.1 Selitvena selektivnost SR Slovenije 1961 3 Tabela 9.1 - Migracijska selektivnost po starosti 4 9.4 Selektivnost po spolu 7 Tabela 9.2 - Migracijska selektivnost po spolu 8 Tabela 9,2a - Migracijska selektivnost po spolu priselitve - odselitve 9 9.5 Selektivnost po stopnji izobrazbe - pregled za vso Slovenijo 10 Tabela 9.3 - Migracijska selektivnost po stopnji izobrazbe 12 9.6 Selektivnost po stopnji izobrazbe - pregled po regij ah 14 Povzetek 18 The Selectivity of Migrations (Summaiy) 7 Deveto poglavje SELITVENA SELEKTIVNOST 9.1. POJEM IN METODA. Pod selitveno selektivnostjo razumemo okolnost, da so določene prebivalstvene skupine podvržene v večji mc-ri, druge pa v manjši meri selitvam. Za ugotavljanje in merjenje selektivnosti obstojita dve elementarni metodi, ki vodita v ostalem do istih šte¬ vilčnih rezultatov. Po prvi metodi primerjamo strukturni odstotek določene "specifične" prebivalstveno skupine, za katero domnevamo, da je v posebni meri pod¬ vržena selitvam, v celokupnem prebivalstvu z ustreznim strukturnim de¬ ležem iste specifične skupino med selilci. Čo označijo s P in M celo¬ kupno prebivalstvo odnosno vse migrante v tem prebivalstvu, ter s P s in M s posebno skupino mod vsem prebivalstvom (recimo žensko prebival¬ stvo) odnosno med migranti (migranti-žene), potem gre pri tej metodi za primerjavo odnosov; med migranti večji od proporca žena mod vsem prebivalstvom, to pomeni, da je žensko prebivalstvo v večji meri podvrženo selitvam, da je močneje selitveno mobilno. Po drugi metodi izračunavamo specifično selitveno mero z vidika dolo¬ čene lastnosti (obeležja) ter jo primerjamo s splošno selitveno moro odnosno s specifičnimi morami posameznih vidov obeležja katerega mo¬ bilnost izučujomo. Specifična mera "žensko" selitvenosti jo selitve¬ na mera, računana za, "specifično" (v tem- primeru žensko) prebivalst¬ veno skupino. Gre torej za primerjavo; M m P Ce je levi kvocient večji od desnega, to se pravi, če je proporc žena z M P - 2 - Čc je M s /P s večje od M/P, to se pravi (če vzamemo gornji primer), če je število ženskih migrantov na 1000 ženskega prebivalstva večje od števila vseh migrantov na 1000 celokupnega prebivalstva, potem je tudi to znak, da je mobilnost ženskega prebivalstva večja od splošno (in s tem seveda tudi moške) mobilnosti. M s _ P s _ M s ' M 'M : P. " Ps : P 9.2 VIDI SELEKTIVNOSTI. Pri raziskavi selitvene selektivnosti na pod¬ lagi našega materiala smo se omejili na leto 1961 (to je leto popisa prebivalstva, glede katerega poznano osnovne strukture, ki jih potre¬ bujemo za izračun selektivnostnih mobilitetnih indikatorjev) ter na vse osnovne znake, po katerih se vodi naša selitvena statistika, to so spol, starost, aktivnost, poklici in stopnja izobrazbe, v tem poglavju se omejujemo na prikaz in sumamo analizo po regijah, pri čemer smo vendar izpustili selektivnost po aktivnosti in poklicih, ker za.dovne strukture za celokupno prebivalstvo po popisu 1961 še niso bile objav¬ ljene po občinah, tako da nismo bili v stanju izračunati občinskih in regijskih indikatorjev selektivnosti po teh dveh znakih. 9.3 SELEKTIVNOST PO gUvAROSTI. Starostno-specifične migracijske mere so dane v tabeli 9.1 po regijah ter grafično prikazane za vso Slove¬ nijo v sliki 9.1. SELITVENA SELEKTIVNOST SR SLOVENIJE 1961 (legendo glej na posebnem listu) na 10.000 O - 3 - , Legenda k sliki 9.1 SELITVENA SELEKTIVNOST SR SLOVENIJE 1961. a) pri STAROSTI: Skala z leve strani označuje število selilcev dane starostne skupine na 10.000 prebivalcev iste sta¬ rostne skupine. Starostne skupine tečejo v petletnih staro¬ stnih skupinah od o-4, 5’9 itd. do 55-59. b) Pri IZOBRAZBI: Skala z leve strani označuje število selilcev dane izobrazbeno stopnje na 10,000 prebivalcev iste iz¬ obrazbene stopnje. Oznake izobrazbenih skupin; 0;vsi selilci, stari 10 let in več 1/1 brez šolske izobrazbe 1/2 z nedokončano štiriletno osnovno šolo II/3 z dokončanimi štirimi leti osnovne šole II/4 z dokončano osemletko ali nižjo srednjo šolo III/5 z dokončano gimnazijo III/6 z dokončano srednjo strokovno šolo IV/7 z dokončano višjo šolo IV/8 z dokončano visoko šolo •• A M Tabela 9.1 MIGRACIJSKA SELEKTIVNOST PO STAROSTI Starostno-specifične migracijske mere. Število migrantov dane starostne skupine na 10.000 prebivalcev iste starostne skupine,Po regijah. Leto 1961 Prva številka se nanaša na priselitve, druga na odselitve. Tabela 9.1 (nadalj.) - 5 - UGOTOVITEV: 1) Starost je močno selektivna lastnost migracije. Tabela in zlasti grafična slika krivulje koeficientov kaže, da diferencialna sta¬ rostna migracija izredno močno niha. 2) Pri vseh regijah se ponavlja,.tipična slika; primeroma visok migra¬ cijski diferencialni starostni koeficient v prvem-petletju ( 0 - 4)5 zatem njegov pad, ko doseže minimum v starostni skupini I0-I4 let; dvig do maksimuma v petletni starostni skupini 2o-24; zopet padec, in sicer močan, tako da s starostjo 4 o -45 doseže nivo, kot ga je kazal v prvem minimumu I0-I4 let; na koncu znižanje pod tem nivojem do 55-59 let (za višja leta ni podatkov). Osnovno dejstvo, da je mobilnost v letih začenjajoče odraslosti višja od preje in kasneje, je bila pogosto opazovana in ga potrjujejo tudi naše številke. Razlog je očitno v tem, da se konča obvezno šo¬ lanje s 14 leti, tako da dobršen del mladine teh let stopa v poklic in s tem v zvezi pogostoje menja stalno bivališče, seleč se v biva¬ lišče dela odn, poklica. Da se mobilnost še dviga in doseže svoj maksimum z 2o-24 leti, si moremo razlagati s tem, da del mladine še nadaljuje s šolanjem v strokovnih šolah (in to vedno večji del), in da stopa v delovna razmerja in s tem zvezano pogostejšo menjavo stal¬ nega bivališča okoli 20.leta. K temu pride verjetno še okolnost, da je prvi poklic odn, delovno mesto spočetka često dosti mobilno, krat¬ kotrajno, poizkusno, pa zato tudi pride do menjave in s tem do pove¬ čane prostorno mobilnosti. Relativno visoka mobilnost otrok do 4 let je očitno v zvezi z mobil¬ nostjo njihovih staršev, 3) Primerjava močno urbaniziranih podregij (ljubljanska, celjska, mari¬ borska urbana) z.ostalim, neurbanim delom teh regij kaže, da je mo¬ bilnost doraščajoče mladine (2o-24 let)v urbaniziranih območjih poseb¬ no visoka, vsekakor višja kot v neintenzivno urbaniziranih, Razlaga je v tem, da so visoko urbanizirana območja (Ljubljana, Celje, Maribor) obenem središča višjega, strokovnega ter visokega šolstva, pa zato še prav posebej pritegujejo k sebi mladino ter jo po končanem pouku odn, izobrazbi zopet vračajo; vsekakor povzroča ta dvojni, sprva atraktivni zatem repulzivni impuls zelo povečano mobilnost. 4) Dočim poteka, specifična starostna migracijska mobilnost priselitev pri nekaterih regijah zelo tesno z ono odselitev (Kočevje, Postojna, Nova Gorica, Ravne, Ljubljana-ostala), se kažejo pri regijah v tem pogledu razlike, Te razlike gredo v dve smeri. Pri enih regijah je odselitvena mobilnost v vseh starostnih skupinah, zlasti pa pri mak¬ simumu, dosti višja od priselitvene (Novo mesto, Brežice-Krško, Colje-okolica ter Maribor-okolica in Murska Sobota), pri drugih močno prevladuje mobilnost priselitev (Koper, Celje-mesto, Ljubljana-mesto). Prvofomcnjene regije predstavljajo obenem najmočnejše odselitvene prede¬ le, 'drugo omenjene glavna priselitvena središča. Razlika v starostno- - 7 - specifičnih koeficientih bi kazala na to, da intenzivna migracija, pa naj gre za priseljevanje ali pa za odseljevanje, posebej zajema, in to v stopnjevani meri, mladino, Zato se.tudi ni čuditi, če se jav¬ lja pojačana mobilnost mladine tako pri močnih priselitvenih kot od- selitvenih regijah, saj gre za medsebojno povezan pojav. Pri regijah, ki kažejo manj intenzivno migracijsko mobilnost, zato tudi ta razlika ni posebej poudarjena. 9.4. SELEKTIVNOST PO SPOLU. Rezultati so podani v tabeli 9.2. Poleg specifičnih selekcijskih mer posebej za moško in posebej za žensko prebivalstvo, so v zadnjem stolpcu izračunani selitveno-specifični indeksi: kvocienti spolnega odnosa med migranti napram spolnemu odnosu pri celokupnem prebivalstvu - kot indikator spolnega odnosa je vzeto število žensk na 100 moških (med migranti in v celokupnem prebivalstvu), Da bi olajšali primerjavo spolne selektivnosti po regijah, smo v tab, 9.2a razvrstili vse regije po velikosti spolno-selitvenih indeksov, in to posebej za priselitve in posebej za odselitve. Tabela 9.2 - 8 - Tabela 9.2a - 9 - ■MIGRACIJSKA .SELEKTIVNOST PO SPOLU Ranžirna vrsta regij po velikosti indeksov migracijske selektivnosti po spolu. Indeksi iz'Tabele 9.2 Priselitve 10 - UGOTOVITEV: 1) Ugotoviti morono nekoliko večjo selitveno mobilnost ženskega napram moškemu prebivalstvu, kar je presenetljivo - čeprav je razlika majhna. Iiot bomo videli pod 2) , izraža nekoliko večjo mobilnost ženskega prebivalstva samo povpreček za vso Slovenijo, ki krije bistvene razlike, ki obstoje po regijah in ki so posle¬ dica razlik v povpreševanju po.moški odnosno ženski delovni sili po regijah.. Na končno prevago vseslovenskega indikatorja v smeri večje ženske mobilnosti je utegnila vplivati kot splošni faktor okolnost, da se poročene žene pogosteje priselijo v kraj delov¬ nega mesta moža, kot pa obratno. 2) Varijacije po regijah kažejo, da je večja ženska priselitvena mo¬ bilnost prav posebej poudarjena v prvih sedmih regijah, med kate¬ rimi so pomembni terciarni centri, pri katerih je povpraševanje po ženski delovni sili prirodno v ospredju, K temu je upoštevati še verjetni vpliv na žensko delovno silo orientirane lahke indu¬ strije, ki je locirana v teh regijah, z druge strani pa je obstoj težke Industrije in rudnikov v trboveljski, jeseniški in ravenski regiji nedvomno doprinesel k temu, da se kaže v teh regijah večja moška selitvena selektivnost, 3) Spolna selektivnost pri odselitvah poteka nasplošno po regijah podobno kot pri priselitvah, vendar z nekaterimi očitimi izje¬ mami, kjer so razlike v spolno-selitvenih koeficientih ned pri¬ selitvami in odselitvami posebno velike. Značilno je, da gredo vse razlike v isto smer in še povečujejo večjo selektivnost žen¬ skega prebivalstva, Pri vseh regijah, kjer se te posebno velike razlike javljajo (to so nemastni del ljubljanske in mariborske regije, postojnska in soboška regija), gre za odselitvene tokove, ki so, kot bomo videli v devetem poglavju, močno orientirani v velike urbane terciarno strukturirane centre Ljubljana, Maribor, Koper in Murska Sobota, Odtod po našem mnenju tako velik poudarek na večji ženski mobilnosti. 9.5, SELEKTIVNOST PO STOHIJI IZOBRAZBE. PREGLED ZA VSO SLOVENIJO. Diferencialne selektivne mere po izobrazbi za vso Slovenijo so dane v tabeli 9.3 in grafično prikazane v sl. 9,1. Vsi migranti so razdeljeni na osem skupin, ki jih moremo zopet strniti v štiri večje kategorijo. Prva zajema prvi dve skupini: gre za osebe, ki so ostale dejansko ali povsem brez vsake šolske izobrazbe ali pa brez dokončane štiriletne osnovne šole, 11 - Druga kategorija vključuje skujš-ni3 in 4, to so osebe z dokončano najnižjo nožno formalno izobrazbo, to so štiri leta osnovne šole odnosno osemletka ali pa neka druga nižja strokovna šola. Tretja kategorija s skupinam 5 in 6 se nanaša na osebe s srednjo izobrazbo, ki je lahko usmerjena ali v splošno smer (končana gimna¬ zija) ali pa v strokovno smer (končana srednja strokovna šola). Zadnja kategorija zajema osebe z višjo in visoko (fakultetno) izob¬ razbo. Če se ozremo najprej na situacijo z vidika vse Slovenije, lahko na¬ pravimo naslednjo UGOTOVITEV: 1) Izredno nizka je mobilnost prve izobrazbene kategorije, in to v obeh njenih skupinah. Gre v glavnem za starejše prebivalstvo, ki nima niti najnižje izobrazbe, povpraševanje po tej vrsti delovne sile je iz obeh razlogov zelo majhno. Razumljiva jo izredno nizka selitvena mobilnost te kategorijo, V ostalem ta kategorija prebivalstva ni številčno pomembna, 2) zelo mobilna je skupina 3 iz druge kategorije; gre za nekvali¬ ficirano delovno silo, ‘ki predstavlja številčno najmočnejši del delavcev, 3) Zelo nizko mobilno so osebe, ki so dokončale gimnazijo- to bo posledica dejstva, da nodijo v gimnazije pretežno otroci meščanov, ki že žive v mestih z gimnazijo pa se tudi trudijo, da dobe po maturi v istem ali bližnjem mestu zaposlitev. 4) Približno na enaki^stopnji mobilnosti so osebe z dokončano osem¬ letko ali pa dokončano tehnično strokovno izobrazbo (pa naj gre za nižjo ali pa srednjo strokovno izobrazbo) in osebe s falrultotno izobrazbo. Njihova mobilnost je vsekakor nadpovprečna. Za vse te osebe, ki so sicer na zelo različnih izobrazbenih stopnjah, jo zna¬ čilno (ce izvzamemo ono z dokončano osemletko), da posedujejo do¬ ločeno, specilicno strokovno izobrazbo, ki so si jo lahko pridobi¬ lo zvečine samo izven svojoga rodnega mesta, pa tudi povpraševanje po tej vrsti delovne sile jo zelo razprostranjeno in ni koncentri¬ rano prostorno samo na onem mestu. Odtod po našem mnenju primeroma visoka njihova mobilnost. Podobno volja tudi za izjemno visoko mo¬ bilnost oseb z dokončano višjo šolo. 12 - Tabela 9«3 MIGRACIJSKA SELEKTIVNOST PO STOPNJI IZOBRAZBE Število priseljenih - odseljenih določene stopnje izobrazbe na 10,000- prebivalcev dane stopnje izobrazbe. Stanje 1961, Prva številka se na¬ naša na priselitve, druga na odselitve. Tabela 9.3 (nadaljev.) 9.6 SELEKTIVNOST PO STOPNJI IZOBRAZBE - PREGLED PO REGIJAH, Da bi ugotovili morebitno posebnosti v prostorski varijaciji izobrazbene selektivnosti po regijah, bo koristno, če opazujemo mere selektiv¬ nosti iz tabelo 9.3 po štirih večjih kategorijah in če za vsako ka¬ tegorijo preuredimo mere v nekaj večjih velikostnih skupin (z interva¬ lom od 100 prodocimila). a) Prva kategorija; Regije (uporabljamo naše kratice) se takole razvrščajo v velikostne kategorije z vidika selekcijskih mer za osebe brez šole ali z nedo¬ končano osnovno šolo* Velikostno kategorije v pro- ___ Z nedokončano decimilih selek, selitvenih mer _ Brez šolo osno v no šolo 0 99 vso regije z iz¬ jemo No Po Lo H 100 - 199 N 0 F q L q H UGOTOVITEV; Kot vidimo,je karakteristična pri vseh regijah splošna tendenca, ki sito jo ugotovili za vso Slovenijo; gre povsod za najmanj mobilno prebivalstvo. Treba je ponoviti, da je ta selitvena skupina pri nas malo pomembna, ker je pre¬ bivalstva brez vsake izobrazbe primeroma zelo malo. b) Druga kategorija; Velikostna distribucija regij te kategorije izgleda takole; P in P o J M N B G 15 - UGOTOVITEV: Glavni prisclitveni tokovi, ki se zlivajo v središča naših velikih regij (Ljubljana, Maribor, Celje in Koper) so ses¬ tavljeni iz nekvalificirane delovne sile z edino dokončano osem¬ letko, Zato kaže ta izobrazbena stopnja zelo visoko selitveno mo¬ bilnost. Izjemi sta v tem pogledu Murska Sobota in Kočevje, kjer je priselitvena mobilnost te nizkoizobrazbene kategorije majhna. To, kar ti regiji, ki sta v glavnem izvoznici delovne sile, po¬ trebujeta, to niso nekvalificirani' ljudje., ampak višja in visoka izobražena strokovna delovna sila. Zato bomo tudi videli, da je pri¬ selitvena mobilnost prav teh visokoizobrazbenih kategorij pri Ko¬ čevju in Murski Soboti zelo visoka. c) Tretja kategorija; Dokončana gimnazija in srednja strokovna šola - 16 - Velikostni razredi Dokončana gimnazija Srednja strok.šola 900 - 999 1000 - 1099 1200 - 1299 M A M N 0 UGOTOVITEV: Tendenca, ki smo jo kot splošno ugotovili za vso slovenijo, da so osebe z dokončano gimnazijo primeroma zelo nenobilne, velja kot vidimo tudi za vse regije. Izjema je le koprska regija s svojo visoko mobilnostjo oseb z gim¬ nazijsko izobrazbo, Kaj bi moglo biti temu vzrok, je brez podrobnejše analize težko ugotoviti. Drugačna je situacija po regijah glede oseb s srednjo stro¬ kovno izobrazbo. Visoka selektivnost izobrazbene stopnje.so kaže pri večini regij. Izjemi sta jeseniška regija navzdol pa mariborska in soboška navzgor. Jeseniška regija kaže iz¬ jemno nizko mobilnost oseb s srednjo strokovno izobrazbo med priseljenci, mursko-soboška in mariborska pa izjemno visoko, Ti dejstvi samo zabeležimo, ne bi jih mogli pojasniti. d) Četrta kategorija Velikostne kategorije Višja izobrazba Visoka izobrazba - 17 - Velikostni razredi Dokončana gimnazija Srednja strok.šola A j G M (SLOV.) F F H- N M N 0 o • o UGOTOVITEV: Regionalna distribucija zelo visoke selektivnosti oseb z višjo izobrazbo, ki velja kot splošna tendenca, kaže svoje pomembne izjeme pri celjski, postojnski, novogoriški, jeseniški in kranjski regiji. Ker gre pri tej izobrazbeni stopnji za primeroma manjšo, in v dosedanjih razmerah preje izjemno skupino, si moremo razlagati omenjene posebnosti v prostorski distribuciji verjetno najenostavneje s tem, da se v teh regijah ni pokazala specifična potreba po tej vrsti strokovnjakov. Pri prostorski distribuciji mer visokošolske selektivnosti pade v oči posebno 'nizka mera v Ljubljani: po našem mnonju se to pojasnjuje s tem, da je Ljubljana naše edino univerzitetno središče. Potreba po visoko, kvalificirani delovni sili so krije takorekoč na licu mesta, tako da visoko kvalificiranih strokov¬ njakov ni treba posebej "uvažati", Seveda pa takšna situacija kaže obenem na enostransko, deformirano prostorsko strukturo študentov naše univerze: njihov prevladujoči del je doma v Ljubljani. 18 - Povzetek devetega poglavja SELITVENA SELEKTIVNOST 1. V tem poglavju se raziskuje selitvena selektivnost po starosti, po spolu in po stopnji izobrazbe. Ker so občine premajhne enote, je za prostorske vidike selektivnosti vzeta razčlenitev Slovenije po standardnih regijah. 2. Starost je močno selektivna lastnost selitev, 'Tabela 8,1 in slika 8,1 kažeta,da specifične mere selitev po starostnih skupinah izredno močno nihajo; so primeroma visoke v prvem petletju od 0 do 4 let, za tem močno padejo ter dosežejo svoj prvi minimum v starostni skupini 10 do 14 let; zatem dvig do maksimuma v starostni skupini 20 do 24 let; močan padec, tako da s starostno skupino 40 do 45 let dosežejo nivo, kot so ga kazale v prvem minimumu starostne skupine 10 do 14 let; in še nadaljne znižanje pod tem nivojem v sta¬ rostni skupini 55 do 59 let, 3. Relativno visoka mobilnost otrok do 4 leta starosti je očitno v zvezi z mobilnostjo njihovih staršev. Osnovno dejstvo, pogosto opazovano, da mobilnost v dobi začenjajoče odraslosti močno narašča, ima svoj razlog v dejstvu, da se konča obvezno šolanje s 14 leti, tako da dobršen del mladine v teh letih stopa v poklic in s tem v zvezi češče menja svoje stalno bivališče, seleč se v bivališče dela odnosno pokli¬ ca. Da se mobilnost še dviga in doseže svoj maksimum z 20 do 24 leti, si moremo razlagati s tem, da del mladine nadaljuje s šolanjem in da stopa v še manj ustaljena delovna razmerja in pogostejšo menjavo de¬ lovnega mesta in s tem tudi svojega stalnega bivališča tja do 24 leta starosti. Čim starejši je človek, tem redkeje je nagnjen>da menja i svoj poklic i svoje stalno bivališče, zato tudi mera mobilnosti s starostjo konstantno pada, 4. Primerjava po regijah kaže, da je mobilnost doraščajoče mladine v ur¬ baniziranih regijah posebno visoka, kar se razlaga s tem, da so ta območja obenem središča posebnega strokovnega, in pa višjega in - 19 - visokega šolstva, pa zato. še prav posebej pritegujejo k sebi mladino ter jo po končanem šolanju zopet vračajo odnosno odbijajo v njihova prejšnja stalna bivališča oziroma na nova delovna mesta. 5. Razlike med priselitveno in odselitveno starostno mobilnostjo (pred¬ vsem v starostni skupini okoli maksimuma) v okviru iste regije se javljal močnejši meri pri regijah, ki so izrazito odselitvene odnos¬ no priselitvene ter je razlog za to iskati nedvomno v tej okolnosti. 6. Razlika v mobilnosti po spolu, to je med moško in zensko mobil¬ nostjo, ki je v slovenskem povprečju zelo majhna z rahlim prevlado¬ vanjem ženske mobilnosti, je zelo močno poudarjena po posameznih re¬ gijah ter je posledica razlik v povpraševanju in s tem tudi mobilnosti po specifično moški odnosno po specifično ženski delovni sili. Višjo žensko mobilnost kažejo regije, v katerih so locirani pomembni ten- ciami centri in lahka industrija, dočim prevladuje moška mobilnost v regijah, kjer je locirano rudarstvo in težka industrija. Na prevago ženske mobilnosti v slovenskem povprečju je utegnila doprinesti tudi okolnost, da se žene ob poroki pogosteje priselijo v kraj delovnega mesta moža, kot pa obratno, 7. Selitvena selektivnost po stopnji izobrazbe kaže izredno nizko mobilnost brez najmanjše šolske izobrazbe (to je brez šolske izobrazbe sploh,odnosno z nedokončano štiriletno osnovno šolo). Gre za starejše in staro, v ostalem maloštevilno prebivalstvo in je v njihovi starosti in s tem zvezani splošni nizki mobilnosti starega prebivalstva iskati razlog za nizko mobilnost te izobrazbene katego¬ rije prebivalstva, Sicer kaže selitvena mobilnost po stopnji izobrazbe dva vrha. Prvi vrh leži pri prebivalstvu z dokončanimi štirimi leti osnovne šole* gre za nekvalificirano delovno silo, mladih in srednjih let, ki sicer pred- 20 - stavlja številčno najmočnejši del vseh selivcev. Zelo visoka mobilnost oseb z višjo izobrazbo (drugi vrh) ima iste splošne vzroke kot visoka mobilnost oseb s fakultetno izobrazbo in z dokončano srednjo tehnično izobrazbo. Gre za osebe, ki posedujejo specifično izobrazbo na različ¬ nih nivojih, povpraševanje po osebah takšnega profila pa je dosti splošno in prostorsko razprostranjeno, tako da je prisililo osebe, ki so se potegovale in sprejele delovna mesta te izobrazbene vrste, da se preselijo iz svojega poprejšnjega stalnega bivališča v nova bivališča delovnega mesta. Da se dviga mobilnost oseb z višjo izobrazbo še pose¬ bej nad mobilnostjo celotne obravnavane izobrazbene kategorije, je verjetno razlog v tem, da gre za poseben, ob času popisa še zelo redek tip višjih šol in za številčno primeroma majhno populacijo, ki je pod¬ vržena v posebni meri delovanju slučajnih faktorjev, V tekstu se podrobneje analizirajo razlike, ki se javljajo pri mobil¬ nosti posameznih izobrazbenih skupinah po regijah. Chapter IX The Selectivity of Migrations (Summary) 1, In this section of the Report the selectivity of migrations is ezamined with regard to age, sex and educatiorial levels of the mi^ants, Because the communes are too small units, the spatial aspect of the selectivity was analyzed in the framev/ork of the standard regions into v/hich Slo- venia was subdevided. 2, The a g e is one of the very strong selective characteristics of migrations. It is evidont from table 8.1 and in figure 8,2 that the specific ratos of migration by age groups are extremely variable. They are, on the v/hole, comparatively high in the first group (0-4 yaars age group) but show then a steep decline with the first mini¬ mum in the 10-14 years age group, which is further followed by a rise to- the mazimum in the 20-24 years age group and by another de¬ cline v/hich - in the 40-45 years age group - reaches the level of the first minimum and falls even beyond that in the 55-59 yenrs age group, 3, The comparatively high mobility of children of less than five years is obviously related to the mobility of their parents. The basic and ofton observed fact that the mobility rises quickly in the adolescence age may bo ezplained by the circumstances in v/hich teenagers live, The obligatory school-age ends in the 14 years and a good deal of young people enter then some profession and consequently more often change their placos of residence migrating to new placos of work, The conti- nued rise of mobility to the mazimum in the 20 - 24 years age group may b- be explained by another circumstance. A certain proportion of young people continues with educational training or start s with first, less permanent jobs which also means frequent changes of jobs and, conse- quently, of the places of residence ali the time until they roach 24 years, The older the people are the less they are inclined to change their jobs and their places of residence and the rate of mo- bility, therefore, a.lso shov/s a constant decline. 4« The comparison by regions reveals that the mobility of adolescent youth is edpecially high in the urbanized regions, which may be explained by the fact that such regions, at the same time, are focal areas of specialized and, in particular, of higher education. They ezercise an outstandingly strong attraction on the young people but after the schooling the flow is reversed and directed back to the places of their former permanent residence viz, to places of their new employment, 5. The differcnces in mobility by age with regard to out ~ migrations and in-migrations - v/hich are most marked in that group close to the maximum - within the same region are greater in those regions ■ that are either areas of explicit out-migration or of explicit in- migration. The reasons must, therefore, be sought in this circums- tance, 6. Differences in mobility by s e x i.e. in the male and female mo- bility - v/hich in the average for Slovenia are very small and slig- htly biased in favour of female mobility - are very marked if the situation is examined by particular regions, They are the consequence of the differentiated demand fonfeither specific male or for specific female labour-force. Higher female mobility is observed in the regions where mOx>e important centres of the ter;ž.tiary employment or light industries are located, while male mobility is predominant in the mining and heavy industries regions. Another circumstance alsc may play a certain role in pushing the balance, in the average for Slovenia, in favour of female mobility, The fact is, namely, that newly married women more often move to the plače of employment of their husbands then the other way round ( , 7. The selectivity of migrations by the level of education is characte- rized by an extremely lov/ mobility for those v/ith no education at ali (.viz, for those not passing even the fourth grade of the primary school), This concems a small part of the older and old population only and the reasons for the lovv mobility in this education category - 3 - are related also to general low mobility of older people, Two peaks of high mobility by the level of education can othervvise be identified, The first peak is associated with the population just passing the fourth grade level of the primary schooling; this category is re~ presented by unqualified labour-force, young or miadle-aged, vvhich also represonts numerically the strongest contingent of ali migrants. The second peak of very high mobility is associated with the people with higher levels of education (in particular, v/ith the group with higher education but also with full university education and with secondary technical education. The reasons for high mobility of these groups are the same. In ali cases they refer to people with specific education at different levels and the demand for people of such a pro¬ file is rather wide~spread what made people with qualifications re- ferred to above, when they were looking for suitable jobs, to move from their former places of permanent residence to new places of work, The fact that the mobility of people in the category of the specific type of the higher level of education was above that for the whole group of "higher education" is probably to the attributed to the specific type of the so called "higher schools" vvhich was stili rare during the observation period, and to small population in that category vvhich is strongly influenc e d by random factors. The differences by regions in the mobility of groups with particular levels of education are dealt vvith more in detail in the Slovene text of the Report, NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000482490