Novičar iz raznih krajev.
Po telegrafnem naznanilu kolonskih novic so cesar 25. t, m. dovolili napravo koroške železnice; družba za napravo te železnice, na ktere čelu gosp. Oppenheim iz Kolonije (Koln) stoji, je spolnila vse za to početje potrebne pogodbe. — Mnogo vinorejcev v Lombardii, ki so zavolj tertne bolezni v letu 1854 in 1855 veliko škodoter-peli, je prosilo za povračilo zemljišnega davka; po vikšem ukazu se je zatega voljo v Milani ustanovila komisija, ktera je imela presoditi, kolikšno naj bode to povračilo, in ta komisija je dokončala zdaj svoje delo in je izgovorila, da vsem soseskam skupaj   naj   se   poverne   1 milijon   in  706.146 lir
354
Odgovorni vrednik : Dr. Jane* 3ieiweis. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.
(laska lira je naša dvajsetica). — V malo dneh se včasih veliko spremeni. Zadnjič smo rekli, da politika miruje;, tudi danes ni nikjer vojske, al neko čudno pričkanje se je vnelo med fra ne oz kini i in angležkimi novica m i, ktero očitno kaže, da edinost med Francozi in Angleži, ki je posiljena hči turško-rusovske vojske, ne bo stara mati. Znano je, da na Angležkem smejo novice svobodna pisati, kar hočejo, in , ker se na Francozkem ne manjka napak, so marsikaj ostro pretresle, kar žali cesarja Napoleona in njegovo vlado. Ze večkrat so francozki časniki zavoljo te angležke prederznosti porenčali, te dni pa je sam vladni list ,,Moniteur" to, kakor pravi »zaničevanja vredno početje" togotno okregal in zažugal, da ,,bi utegnilo zaupanje med francozko in angležko vlado spodkopati in razdreti edinstvo dveh narodov, kterih zveza je naj gotovše porožtvo za mir sveta". „\a rahli nitki mora že viseti zveza francozko-angležka" — so rekli Parižani sami, ko so osup-njeni brali „Moniteur-ja"; al še vse huje ropotajo sedaj angležki časniki, in berž ko ne bo kmali očitno, kar je sedaj še na tihem, namreč, da je zveza med angležko in francozko vlado raztergana; saj se že ve, daste si te dve vladi v večjem delu politiških zadev popolnoma navskriž, tako, na priliko, zastran Moldave in Vlahije, zastran Bol-grada, Kačjega otoka, Suežkega kanala itd. Čudno je tudi to, da je francozki vladni časnik unidau sošteval svojo armado in povedal, koliko je je padlo v vojski, pa da je je še 600.000 na nogah in vsaki dan za vojsko pripravljene. Kaj ima to pomeniti? ali je kazalo varstva miru ali moči v vojski? — Stan napolitanskih homatij je sedaj ta-le: angležki in francozki poslanec sta zapustila Napolj , vojne ladije stoje v Malti in Toulonu in čakajo kaj bo, kralj na-politanski pa se ne gane. — Tri francozke novice so zadnjič terdile , da turška vlada terja, naj avstrijanska armada zapusti Moldavo in Vlahijo, angležko brodovje pa černo morje, — al da vse to ni res, že vdrugič ponavlja avstrijanski vladni list ,,Oesterr. Correspondenz". — Stan Neuenburžke homatije je danes ta-le: Pruska vlada terja od Svajce: naj spusti najprej vjete, potem se hoče dalje pomeniti zastran Neuenburga; — Svajcarji pa pravijo : naj pruska vlada se odpove vsega gospodstva v Neuen-burgu, potem pa bomo spustili vjete. — Turški sultan je še zmiraj v veliki zadregi zavolj prečastnega reda »hlačnega traka", ki mu ga je kraljica angležka podelila. Kdor ta red sprejme, mora na sv. pismo priseči in v tem se s perjanico pokriti; v svetinji tega reda pa je križ in podoba sv. Jurja. Sultan, čeravno naslednik preroka Mohameda, se je udal v to, da se hoče pokriti s perjanico in si pripeti svetinjo, in angležka vlada je dovoljna s tem, da sultan priseže na koran namesto na sv. pismo, — al v besedah prisege se ne morejo zediniti: sultan ne more po kristijan-sko priseči, Angleži pa nočejo drugač, — in tako visi ta reč.