I. S.: Spomini na zadnje wZavezino" zborovanje. Po mnogih letih sem se letos zopet udeležil »Zavezinega« zborovanja. Dva dni biti v Ljubljani, to je pri sedanji draginji precej drago, venUar ini ni nič ža!, Ker sem odnesel prav lepe vtiske in. spomine. Predvsem mi je imponirala resnost zborovaiija in zborovalcev. V prejšnjih letih so se udeleževali zborovanja poleg nekaterih starejših delegatov posebno mnogi mladi učitelji, ki so imeli pri lem svoj špas in običajne krokarije. Letos sem pa videl skoro samo tovariše in tovarišice v zrelejših letih. Štajerska ie že druga leta pcšiljala najbolj inteligentno učiteljstvo na zborovanje in ie tudi letos v tem oziru dominirala, dasi je tudi krantsko učiteljstvo bilo zastopano po najboljših in najagilnejših močeh. Pogrešal pa sem temperamentnih Primorcev. Kakor mnogi drugi tovariši. ogledal sem si tudi jaz »Učiteljsko tiskarno«. Čudil sem se velikemu napredku. Z veseljem in ponosom so nam jo razkazovali Ijub- ljanski tovariši, in tovariš Likozar si je samozavestno vihal dolge brke, ko nas je vodil ckoli strojev. Spomnil sem se prerano umrlega K. Widra, ki je vodil zavod v najhujših č?.sih in mu posvečal vse svoje raoči. Stdai so naložili tudi to breme na široka pleča našemu najboljšemu ekonomu Beniotu, ki vkjub vsem poslom postaja vedno bolj okrogel. Obiskal sem seveda tudi strokovno tajništvo. Nisem vedel, da je to tako koristna naprava. Precei mi je strokovni tajnik izračunal, da so mi izplačali za eno osebo premalb draginjske doklade. Nazadnje me je vprašal, če imam že prenočišče, in ko sem mu rekel, da ne, mi je nakazal brezplačno prenočišče v gluhonemnici. Vse to mi je tako ugajalo, da sem izvlekel mošnjiček in plačal svoj obolus za »rezervni sklad«, česar do tedaj še nisem storil, ker mi gre denar bolj težko iz rok. Kot omenjeno, sem prenočeval v j?luhonemnici, kjer je bilo pripravljeno prav snažno skupno prenočišče. Meni je zelo ugajalo, prijetneje se mi je zdelo kot v hotelu in le želel bi, da bi se tako prenočišče za učiteljstvo stalno vzdrževalo. Bil sem tudi v »Narodnem Uomu«. Vesel sem ga bil, ker sedaj je postal vendar enkrat res — narodni dom. Najimenitnejši dogodek zborovanja je bil sklep, da se razpusti »Zaveza«. Mnogemu, tudi meni, je postalo pri tem otožno pri srcu. Ce bi nam ne bila »Zaveza« vstvarila ničesar druge^a, že niena zborovanja so bila velik, marsikomu edini užitek, na katere se je veselil že mesece poprej. Pa zaradi popolnega ujedinjenja so delegatje soglasno sprejeli predloR, ki ga je navdušeno priporočal naš Gangl. In ko sedaj zopet tičim v svojem samotnem zatišju, s« še premnogokrat spominjam tega veličastnega zborovanja. Že vedno jih vidim v duhu: na predsedstvu Jelenca, Gnusa, Rusa in Luznarja, na desni Brinarja, čegar specijaliteta je menda predlog za konec debate, na Ievi pa Gangla, Flereta, Lapajneta, in ir.aio zadaj Smajdka, ki čaka kakor lev, kedaj bo mogel poseči v debato.